Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo, tlaca in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št 14.194
Učiielj&tvG in kultuva
Z2dše V€s.si
Odločen korak našega učiteljstva. — Akcija za kulturni in gospodarski napredek naše vasi
Naše učiteljstvo se je odločilo za velik korak naprej, ki ga bo brez dvoma vsa naša javnost z veseljem pozdravila:
»Učiteljstvo je sklenilo, da osnuje v okviru svoje stanovske organizacije poseben »Klub prijateljev vaške kulture«, ki si je nadel nalogo, da bo delal z vsemi močmi ne samo za dvig šolske izobrazbe ljudstva, ampak da bo posegel globoko v ves kulturni razvoj in napredek naroda zlasti v gospodarstvu.
To je velepomembna odločitev in da bodo ljudje spoznali cilj in namen tega pokreta, o katerem bomo kasneje še obširno govorili, navajamo danes iz »Učiteljskega tovariša« glavne točke proglasa, ki ga je objavila sekcija »Jugo-slovenskega učiteljskega Udruženja« za Dravsko banovino v Ljubljani:
»Vedno težje razmere po naših vaseh silijo vse prave ljudske prijatelje, zlasti pa učiteljstvo, k novim odločitvam.
Tudi v naše vasi vdira kriza, ruši domove, nevarno izpodkopuje stare ustaljene vrednote ter resno ogroža gmotni in moralni obstoj našega kmetskega prebivalstva. Bolezen se zajeda v korenine, in vsi vaški življenjski pojavi že kažejo znake te rak-rane na korenu našega kmetstva.
Gospodarska podlaga se maje, zato so v nevarnosti vse moralne in kulturne pridobitve, ki so se zgradile v težkem naporu preteklih dob.
Dosedanje metode kulturnega dela ne zadoščajo več: gradile so kmetsko kulturo od zgoraj navzdol. Sedanji položaj zahteva novega, poglobljenega študija kmetskega ljudstva in vse vaške kulture, na podlagi katerega se mora povzpeti učiteljstvo k novemu pojmovanju bistva kulturnega dela na deželi.
V polnem razumevanju nastalih novili razmer hoče izvesti vodstvo sekcije JUU za Dravsko banovino sklep b a no vinske skupščine, da nudi vsem onim učiteljem in učiteljicam, ki so se že zakoreninili z vsem svojim bistvom v življenje našega vaškega prebivalstva in čutijo potrebo preusmerjenja metode svojega javnega dela, možnost, da se organizirajo v okrilju sekcije v svojem posebnem klubu.
Združiti hočemo v docela prostovoljni zajed-nici vse one sile našega učiteljstva, ki so bile v svojem stremljenju doslej osamljene in navezane samo na lastne pobude. V medsebojni pomoči in vzajemnem delu hočemo zbirati polagoma in brez gesel kamen do kamna za novo miselno zgradijo, ki naj bo postavljena na izključno resničnostuem gledanju stanja, v katerem se nahaja danes naša k' '=ka kultura. Naše prvo stremljenje bo šlo za tem. da si
ustvarimo složno skupino realistično usmerjenih vaških kulturnih delavcev, ki bodo skušali kot organizatorji skupne gospodarske akcije na modernih vzgojnih načelih dati svojemu poslanstvu novo vsebino in metodo. Za osnovo, ki naj bi služila kot prvi kažipot k usmerjenju učiteljevega izvenšolskega gospodarskega dela, naj navedemo sledeča temeljna načela:
Smatramo, da je z ozirom na naše obstoječe gospodarske razmere nujno, da se učiteljstvo prvenstveno posveti gospodarskemu dvigu naroda, ker je le tedaj mogoče uspešno ostalo izobraževalno in vzgojno delo.
Smoter je gospodarski in kulturni dvig ljudstva, temeljno sredstvo metode pa vaško občestvo. V ta namen naj se iščejo stiki z ljudstvom kakorkoli in naj si vsakdo izbere taka torišča, ki se njemu zde najprikladnejša in naj-
priroduejša za dosego glavnega smotra — gospodarske prosvete in akcije.
Učitelj naj se zaveda v šoli in pri občestvu, da je njegova glavna naloga, vzgajati mladino in ljudstvo za samostojno delo. S tem je dan tudi temelj za kontinuiteto dela.
V občestvu naj se vse gospodarske in kulturne panoge razvijajo skladno in soglasno.
Občestvo daje največjo možnost, da se omejijo škodljivi vplivi strankarskih in osebnih nasprotovanj.
Istotako bodi tudi prosvetno delo kolikor mogoče združeno z ostalim delom v občestvu in naj se vrši z njegovim pristankom. Za dvig splošne ljudske kulture je potrebno, da se tudi to delo sistemizira.
Vse tovariše in tovarišice, ki vidijo v teh načelih sodobno nujnost in bi hoteli v osebnem stiku z enako mislečimi sodelovali na uresničenju tega načrta, prosimo, da javijo čimprej svojo udeležbo in sodelovanje »Klubu prijateljev vaške kulture pri sekciji JUU.«
Sekcija »Jugoslovenskega učiteljskega udruženja« za Dravsko banovino v Ljubljani, dne 12. novembra 1933.
Predsednik:	Tajnik:
Ivan Dimnik s. r.	Metod Kumelj s. r.
ZCczfcc
do feinefi?sfei& zfocpnic
Najprej malo polemike! Nekateri listi so komentirali naš članek o potrebi ustanovitve kmetijskih zbornic in v celoti priznavali upravičenost naše zahteve, obenem pa so dostavili vprašanje, zakaj da nismo že preje zahtevali ustanovitve kmetijskih zbornic in zakaj te ustanovitve tudi že nismo izvedli. Kar se tiče prvega vprašanje, moramo kar odkrito povedati, da ga je mogel staviti samo oni, ki našega gibanja prav nič ne pozna. Kajti kdor je le količkaj vestno prebiral »Kmetski list«, ta ve, da je ustanovitev kmetijske zbornice že stara zahteva »Kmetskega lista«, ki jo ta oznanjuje že nad deset let. Po zaslugi »Kmetskega lista« se je o tej njegovi stari zahtevi razpravljalo na shodih in zborovanjih in tudi že v Beogradu. Kar je le mogoče, je »Kmetski list« že storil za ustanovitev kmetijske zbornice in s to ugotovitvijo je tudi prvo vprašanje nepoučenega vpraševalca odpravljeno.
Ce kljub vsem zahtevam še niso bile ustanovljene kmetijske zbornice, pa tudi ni za poznavalca razmer nič presenetljivega. Da navedemo takoj prvi vzrok. Se mnogo bolj ko Slovenija, imajo druge pokrajine agrarni značaj. In če se pri nas le govori, da je kmetski stan steber in osnova države, je v drugih pokrajinah agrarna politika sploh vsebina vse politike. Zato je jasno, da je čisto izključeno, da bi se mogla kmetijska zbornica ustanoviti le v eni pokrajini. — Kmetijske zbornice se bodo ustanovile v vseh
banovinah, ali pa se sploh ne bodo ustanovile.
To je treba imeti vedno pred očmi, kadar se zahteva ustanovitev kmetijskih zbornic.
Niti Slovenija pa še ni za ustanovitev dobro delujoče kmetijske zbornice dovolj pripravljena, še mnogo manj pa druge pokrajine. Skoraj v vseh banovinah manjkajo še osnovne organizacije, ki so pogoj za ustanovitev kmetijskih zbornic. Tako bi morali imeti za vsako vrsto kmetijske proizvodnje posebno osrednje društvo, ki bi skrbelo tako za dobro kakovost blaga, ko za njegovo dobro prodajo. Šele takrat, kadar so takšna osrednja društva ustanovljena in kadar ta tudi že uspešno delujejo, je mogoče ustanoviti kmetijske zbornice. In prve takšne organizacije se danes že ustanavljajo in zato je postalo vprašanje kmetijskih zbornic aktualno in pereče.
Aktualno pa je postalo še iz drugega razloga. Preobilica blaga, nizke cene, zastoj zunanje trgovine, vse to sili države, da prično izvajati načrtno gospodarstvo. To se pravi, da je treba že naprej po načrtu določiti, koliko bo ta država pridelala žita, koliko druga krmil, kakšno bodi stanje živinoreje v eni in kakšno stanje vinogradništva v drugi državi. Po vrsti za vse važnejše panoge kmetijstva je treba določiti množino proizvodnje.
Takšen načrt pa je mogoče napraviti in ga izvesti le v soglasju s kmetovalci in kmetijskimi strokovnjaki. Zato zahteva tudi načrtno gospo-
Stev. 47.
PoSfnlna »lahna r coiorlnL
Ljubljana, dne 22. novembra 1933.
darstvo, da se ustanove kmetijske zbornice. Te »o danes s&hteva vsega gospodarstva in niso le kmetska zadeva, čeprav so seveda najbolj v korist kmetovalcu. Zato mora tudi kmetovalec predvsem zahtevati ustanovitev kmetijske zbornice, vsi drugi gospodarski stanovi pa ga morajo pri tem podpirati.
Načrtno gospodarstvo pa tudi že kaže pot, po kateri pridemo do ustanovitve kmetijskih zbornic. Glavna naloga kmetijskih zbornic bo, da skrbe za zboljšanje cene za vse kmetijske proizvode. Cene pa se zboljšajo le z izvozom. Zato je treba za vsako panogo kmetijskega go-epodarstva ustanoviti posebno društvo, ki bo skrbelo za to, da se proizvaja samo takšno blago, ki ga zahteva tujina, ki se more v tujini dobro prodati. Kakor imajo hmeljarji v svojem hmeljarskem društvu že osrednjo organizacijo, ki skrbi za dobro kakovost hmelja, za njegovo pravilno obiranje, spravljanje, sušenje in pako-vanje in kakor skrbi to društvo tudi za to, da se hmelj dobro proda, tako bi morala imeti tudi
Zadolžitev poljskih kmetov znaša po zadnji statistiki 4 milijarde 600 milijonov zlotov (okoli 35 milijard Din), od česar odpade polovica na dolgoročna posojila, druga polovica pa na kratkoročna posojila, neplačane davke in socijalne dajatve. Letne obresti tega dolga nanesejo do 600 milij. zl. Decembra leta 1932. je sejm (nar. skupščina) sklenil konverzijo za vse dolgove, izvzemši dolgov, za katere je jamčila država, dolgov v inozemstvu ter dolgov na manj ko 6% obresti. Zakon je določil obrestno mero 4K% za vse kmetske dolgove ter 5% za meščanske, v kolikor so slednji sploh prišli v poštev. Istočasno je bila določena 8 letna ka-renčna doba. S posebnim zakonom je bilo urejeno vprašanje zasebnega hipotekarnega kredita tako, da je bila obrestna mera določena na 6% letno, plačilni termin pa utrjen na 1. oktober 1934.
Kratkoročna posojila so bila urejena na povsem drug način. Tu je zakonodajalec določil
Pretekli petek je minulo 450 let od rojstva enega največjih verskih in družabnih reformatorjev, Nemca — Martina Luthra.
Luther je zlasti znamenit kot verski reformator, ki je proti neomejeni avtoriteti rimske cerkve postavil svobodo posameznika ter svobodo verskega prepričanja. Dasi morda nehote, je ta Luthrova ideja globoko posegla v vse tedanje družabno in socijalno-politično življenje ter izzvala pravo družabno revolucijo z daleko-sežnimi posledicami. Luthrova reforma je namreč po svoji idejni vsebini propovedovala svobodo in enakost vseh ljudi. Torej demokracijo. Razumljivo je, da je ta nauk kakor žareč ogenj užgal nesvobodne in zatirane kmetske množice, ki so bile v socijalnem in družabnem oziru suženj plemenitaške gospode in visoke duhov-ske, ki se je takrat dosti bolj posvečala posvetnim poslom ko pa verskim, ko je bila vera in duliovska služba navaden predmet kupčije, združen s podkupovanjem in intrigami.
Ogenj svobode in enakosti je podžgal in dvignil zatirane kmetske množice k uporu proti gosposki, buržuaziji in duhovski, zakaj gospodarsko in socijalno zasužnjen kmet tega nauka
vsaka druga panoga kmetijskega gospodarstva podobno osrednje društvo. Morali bi imeti taka diuštva za živinorejo, za sadjarstvo, za vinogradništvo, za žitne rastline in tako dalje. V teh društvih bi se zbrali vsi podatki o našem kmetijstvu, ta društva bi skrbela, da se ne bi izdal niti en zakon, niti ena naredba, niti en pravilnik, ki bi mogel biti v škodo kmetijskemu gospodarstvu. Da pa bi bilo delo teh društev v skladu, da bi se njih delo medsebojno izpopolnjevalo, bi bilo treba vsa ta društva združiti v eni organizaciji. In ta organizacija je kmetijska zbornica.
Kmetijska zbornica ni torej samo naravna stanovska organizacija kmetovalca, temveč tudi organizacija vse kmetijske proizvodnje. V tem je njen veliki pomen za vse gospodarstvo naroda, v tem pa je njena velika veljava za državo. Ustanovitev kmetijskih zbornic je zato tudi v največjem državnem interesu, ker je pogoj za razvoj kmetijstva, najvažnejše panoge vsega narodnega gospodarstva.
olajšave izključno kmetom; določena je bila le razlika med obveznostmi do posojilnic in obveznostmi do zasebnih upnikov. Kratkoročna kmetska posojila v posojilnicah je prevzela akceptna (menična) banka. Ureditev kratkoročnih zasebnih dolgov pa je bila odkazana posebnim poravnalnim sodiščem, sestavljenim iz polovice upnikov in polovice dolžnikov ter predsednikom poklicnim sodnikom. Ta sodišča morejo določiti plačilno dobo na 7 let, pri čemer v prvih dveh letih ne mora biti odplačana glavnica, obresti pa morejo biti znižane na 4
Prvi učinek te razdolžitve kmetov na Poljskem je, da se je težko obrestno breme kmetskih dolgov znižalo od 500 na 300 milijonov zl., t. j. za 40%. Izvajanje te razdolžitve pa je bilo zlasti olajšano s tem, da je 70% vseh dolgoročnih obligacij (zadolžnic) v posesti nadzorovanega trga, t. j. države, Poljske banke, državnih železnic in zavarovalnic.
—ž—
ni razumel kot versko svobodo, marveč drugače: kot gospodarsko, socijalno in politično svobodo in enakost. Ogromne množice nemških kmetov, prežetih in navdušenih od novega nauka ter upravičenega besa in srda do zatiralcev, so se 1. 1525. dvignile na kmetski upor, upor proti zatiralcem ter navdušene šle v boj za kmetske pravice in svobodo kmetskega ljudstva.
Toda v tem usodnem času se Martin Luther ni postavil na čelo gospodarsko-socijalnega gibanja kmetov. Kmetske upore je tolmačil, češ, da kmetje ne razumejo pravilno njegovih naukov.
Martin Luther ni predvideval, da bodo njegove ideje tako globoko posegle v družabno življenje ter izzvale pravo revolucijo zatiranih množic. Njemu je šlo za versko svobodo in enakost, zatirani kmetje so šli dalje, v tej svobodi so razumeli gospodarsko in politično svobodo. To nujno spoznanje in kmetsko tolmačenje Luthrove ideje in reforme je v nadaljnjih stoletjih do naših dni podlaga kmetski borbi za gospodarsko in politično neodvisnost in svobodo. Med Slovence ga je prinesel stovensM protestan-tovski reformator Dolenjec Primož Trubar iz
Rašice. Tega spoznanja so se oklenili tudi zatirani slovenski kmetje, ki so se skupno s hrvaškimi borili pod zastavo Matije Gubca za »Staro pravdo«.
Kmetski upori v 16. stoletju so bili povsod, pri nas, v Nemčiji, Franciji, na Madžarskem, kruto zatrti in udušeni. Luthrova verska reforma je v Nemčiji dala novo, protestantovsko cerkev. Neuspeli kmetski upori v Nemčiji pa so postali za nadaljnji razvoj nemškega naroda usodni. V vladajoči nemški aristokraciji in bur-žoaziji je obveljal Luthrov nauk, da moralni in družabni red, po katerem živijo ljudje v zasebnem življenju, ne velja v družabnem življenju, zlasti ne v političnem in socijalnem življenju, in da je treba vladati edino po načelu moči. Na podlagi tega načela je vzniknil v Nemčiji nazor rase, šovinističnega nacijonalizma in imperializma, ki je privedel do svetovne vojne, a tudi do sedanjega Hitlerjevega fašizma, ki je prej ko slej posledica takšnega nazora o družabnem redu in življenju.	—ž—
Vsebina rusko-ameriške pogodbe
Kakor poročajo iz Amerike, je bil 17. t. m. dosežen med predsednikom Zedinjenih držav Rooseveltom in med zastopnikom sovjetsko Rusije Litvinovim popoln političen sporazum.
Glavne točke sporazuma so:
1.	Obe državi se odrečeta vmešavanju v notranje zadeve ene in druge države.
2.	Svobodno versko udejstvovanje Ameri-kancev v Rusiji in obratno.
3.	Medsebojna pravna pomoč.
4.	Obe državi bosta čimprej uredili vprašanje medsebojnih dolgov.
Pogodbo bodo pozneje podpisali na svečan način.
Pogodba ima za obe državi ogromen pomen. Za Rusijo, ker jo sedaj pravno priznava največja kapitalistična država na svetu, za Ameriko pa, ker bo Rusija dobila v Zedinjenih državah dovolj kredita za svojo industrializacijo. Pogodba bo pa vplivala brez dvoma tudi na politiko Japonske na daljnem vzhodu.
*
Dvojna politika Nemčije
Na eni strani za mir — na drugi strani pa ee pripravlja na vojno.
Najnovejša politična senzacija iz Nemčije: Nemčija je sklenila s Poljsko pogodbo o nenapa-danju.
Med Nemčijo iu Poljsko so bil« odnošaji do najnovejše dobe zelo napeti, zlasti zaradi ozemlja, ki so ga morali Nemci odstopiti Poljakom po vojni. Nemška javnost je doslej vedno zahtevala to ozemlje nazaj in zato bi bilo čudno, da bi se bili Nemci kar čez noč odrekli tej svoji zahtevi. Vsled tega dela pogodba o nenapadanju vtis neiskrenosti.
Slično pogodbo namerava Nemčija baje ponuditi tudi Čehom. V Pragi pa pravijo, da ne bodo ničesar ukrenili brez znanja in odobravanja svojih zaveznikov.
Istočasno pa objavljajo francoski listi neka navodila nemške vlade nemškim zastopnikom v inozemstvu, kjer jih seznanja s pravimi cilji nemške politike. Po teh navodilih hoče Nemčija združiti vse Nemce, nazaj hoče dobiti vse, kar je izgubila v vojni in oborožiti se ho7e tako. da bo
lahko svoje cilje dosegla tudi s silo.
*
Iz strankarskega življenja
V Novem Sadu so zborovali v nedeljo tamkajšnji socialni demokrati, kjer so se posvetovali o možnosti oziroma potrebi obnovitve nekdanje socialno-demokratske politične stranke.
Tajništvo jradikalno-socialne stranke«, ki jo vodi dr. Janjič, pa javlja, da je doseglo sporazum z ljudmi, ki hočejo v Zagrebu ustanoviti jugoslovansko delavsko-radikalno stranko.
Hazdolžifev kmetov na 'Poljskem
letnica vevškega vefovma* lovia 5tf. £alhva
Doba velikih kmetskih uporov — Osebna svoboda in svobodno prepričanje — M. Luther postane iz revolucionarja ljudskih
množic pobornik plemstva
Mogoče ste tudi Vi med tistimi,
ki smo Vam zaupali ter Vam pošiljali Kmetski list brez presledka skozi celo leto 1932 v trdni veri in prepričanju. da se boste sami zavedli svoje dolžnosti in pravočasno poravnali naročnino, pa tega ii bogve kakega razloga niste storili. Uprava upošteva, da Vam dela naročnina, kljub temu. da je nizka, resnične težave; vendar najvljudneje prosi, da Vas ne bo treba radi 30 Din še po enkrat opominjati, da poravnate zaostanek, ki ga dolgujete na naročnini. še tekom tega meseca.
SARGOV
KAL0D0NT
CTh znameniti 15 letnici
V	soboto in v nedeljo je proslavil Maribor in ž njim vred tudi cela Slovenija in država 151etnioo, odkar je bil Maribor trajno pridobljen za Jugoslavijo.
Petnajst let ni dolga doba, zlasti ne v življenju narodov, in taka kratka doba navadno ne pomeni mnogo. Toda dogodek, ki so ga pravkar proslavljali v Mariboru na tako svečan način, je za našo zgodovino tako pomemben, da bi se ga morali spominjati vsako leto, ob enem s spominom na odločne in neustrašne može, ki so nam Maribor pridobili za nas.
Takoj po polomu stare avstro-ogrske monarhije so preživljali naši kraji hude in težke dni. Preko naših krajev se je vdrla domov stara avstrijska armada in nihče ni mogel vedeti, kako se bo lačno vojaštvo obnašalo. Stara avstrijska oblast je izgubila vsako moč in veljavo med ljudstvom, nove oblasti pa še niso bile organizirane in priznane. Vladala je povsod pravcata anarhija in le za silo so mogle krajevne oblasti vzdrževati red in mir.
Posebno težaven je bil tedanji naš položaj na severni naši meji. Tam je bilo prebivalstvo še močno pod vplivom avstrijskih oblasti, ki se nikakor niso mogle sprijazniti z mislijo, da se bliža njihova moč nad slovenskim delom štajerske dežele svojemu koncu. Gradec je hotel še vedno gospodovati, v prepričanju, da bo tudi slovenski del Štajerske ostal še zanaprej »nemški« in avstrijski. V tem kritičnem položaju je bilo treba naglih odločitev in energičnih dejanj in naša sreča je bila, da so se našli tedaj v Mariboru dalekovidni možje, ki so pravočasno ukrenili vse, da ostaneta Maribor in naša severna meja slovenska in jugoslovanska. Tedanja ljubljanska »Narodna vlada« ni mogla še nastopati dovolj energično, ker sama še ni bila priznana in zato so bili Mariborčani tedaj prepuščeni skoro popolnoma samim sebi.
V	Mariboru so kaj hitro spoznali, da brez oborožene sile ne pojde. To je uvidel zlasti sedanji general Rudolf Maister, ki je z neverjetno odločnostjo v naglici organiziral toliko čet, da je ž njimi zavaroval ne samo Maribor, ampak vso našo severno mejo tako, kakor je to kasneje določila konferenca v Parizu. V tisti burni dobi so Maistrovi bojevniki izvršili veliko delo in njihova požrtvovalnost naj bi bila nam vsem svetel vzgled ljubezni do domače zemlje! Ti možje so pod vodstvom generala Maistra in njegovih maloštevilnih sodelavcev možato vztrajali na svojih mestih z brezprimernim samo-zatajevanjem in s požrtvovalnostjo, ki zasluži
Proslava 1. decembra in bojne organizacije
Bojne organizacije: Udruženje rezervnih častnikov, Zveza dobrovoljcev, Skupina bojevnikov, Udruženje vojnih invalidov in Udruženje četnikov bodo proslavil© praznik narodnega zedinjenja dne 1. decembra t. 1. skupno in zato vabijo vso javnost, organizacij© in ustanov© v Ljubljani in okolici, da s© t© proslav© udeleže in pri njej sodelujejo. — Informacij© se dobe pri Udruženju vojnih invalidov, Ljubljana, Šent-peterska vojašnica.
vse priznanje. Na mejah večne praske z avstrijskim vojaštvom, dalje večna negotovost o tem, kaj bo; neverjetne govorice, ki so jih širili med ljudmi zlasti nemški uradniki, in še tisoč drugih težav — vse to je bilo treba premagati, dokler ni bil dosežen trajen uspeh.
Osvoboditelj Maribora general Rudolf Maister.
Najbolj nevarno je bilo pač v samem Mariboru. Tam se je zbirala »zelena garda«, ki je resno ogrožala vso tedanjo narodno akcijo. Toda možje, ki so stali tedaj v Mariboru v prvih vrstah, se niso dali preplašiti. Dr. Vrstovšek, dr. Jerovšek, dr. Rosina, župnik Volčič in še drugi neustrašeni možje so s krepkim sodelovanjem generala Maistra in njegovih častnikov in bojevnikov baš v zadnjem trenutku mariborsko nemško gardo razorožili in s tem odločnim korakom je postal Maribor — naš!
Težka je bila borba za Maribor, a takrat, dokler je bil boj zanj še v teku, še nismo znali dovolj preceniti njenega pomena, ker je bilo dogodkov preveč, da bi jih bili mogli pregledati in po njihovi vrednosti pravilno oceniti. Danes pa, ko gledamo na tedanje življenje že bolj iz daljave, se dviga pred nami vedno jasneje njihov velik pomen in imena mož, ki so nam rešili Maribor in nam ohranili našo severno mejo, se svetijo v naši skromni zgodovini vedno jasneje.
Takih trenotkov naša zgodovina ne pozna mnogo, zato pa jih je treba hraniti toliko hva-ležnejše v spominu našem in naših potomcev.
Večje kazenske obravnave
Pred ljubljanskim sodišče bodo v kratkem razpravljali o tožbi, ki jo je vložil državni tožilec proti 22 osebam, večinoma iz okolice Kranja, zaradi znanih izgredov. Obtožnica obsega okoli 150 strani.
Drugi večji proces je napovedan za januar, ko bodo sodili morilce mlinarja Trdina s Trojan.
Prav zanimiva utegne postati tudi razprava proti nekemu ljubljanskemu trgovcu, ki je kupil za 18.000 Din kokaina, a mesto kokaina so mu tihotapci dali le — moko.
Državni proračun za 1.1934-1935
Pretekli teden je finančni minister predložil parlamentu načrt proračuna za prihodnje leto.
Splošni izdatki so predvideni na 10.171 milijonov Din, ravno toliko pa znašajo tudi dohodki. V primeri s sedanjim proračunom so izdatki za bodoče proračunsko leto skoro za pol milijarde dinarjev nižji.
Zvišani so izdatki za pokojnine in za invalidnine, za gradnjo železnic, za šole in za ceste.
Tudi pri dohodkih je predvideno znižanje nekaterih postavk; znižanje znaša skupno okoli 82 milijonov dinarjev.
Proračun, ki je popolnoma uravnotežen, mora odobriti še parlament, ki bo gotovo še marsikatero postavko spremenil.
Zakon o telesni vzgoji
Parlament je pretekli teden soglasno sprejel zakonski načrt o obvezni telesni vzgoji.
Ta zakon določa obvezno telesno vzgojo mladine do 20. leta starosti.
Za mladeniče, ki bodo v polni meri zadostili predpisom tega zakona, je posebno važna določba o olajšavah za vojaško službo.
Še večji pa je moralni pomen zakona za vzgojo naše mladine. Mladina, zlasti na deželi, res trdo dela — če ima delo. Veliko pa ima, zlasti dandanes, tudi prostega časa, ki ga pa žalibog ne izrabljajo povsod tako, kakor bi si to želeli. Novi zakon pa bo dal mladini priliko, da izrabi svoj prosti čas koristno za delo, še bolj koristno pa za svoj duhovni razvoj, ker bo našla dovolj pobude za razmišljanje o stvareh, ki jih mora vedeti in poznati vsak dober in zaveden državljan.
Nesmiselni napadi
Pretekli teden — v četrtek — so poročali listi, da so »neznana« ljudje v Šmartnem pri Litiji položili pred hišo sedanjega župana g. Josipa Starmana dinamitno patrono, ki se je s silnim pokom razpočila in povzročila tudi precej škode na hiši in na njegovi trgovini.
Pravijo, da je to napad »političnega« značaja in čin maščevanja. Ce je ta domneva resnična — in to ni izključeno —, potem je ta čin žalosten znak neke pokvarjene miselnosti, ki se>, kakor izgleda, precej širi med našim podeželskim ljudstvom.
Le poglejmo stvar, kakršna j©. ALi si je iafc« goč© misliti, da bo g. župan zaradi takega pobalinstva postal drugačen kakor je? Čemu torej taki nesmiselni napadi? Pravo škodo bodo trpeli pač le hudobneži, ki v svoji zagrizenosti na morejo več presojati, kaj delajo! Čim jih bo pa zgrabila trda roka Pravice, se bodo kremžili in jokali kakor otroci, če zagledajo palico!
Take neslanosti naj torej ljudje rajši pust©, ker se politika ne dela z dinamitom, ampak s 'pametjo!
Ko prečitaš Kmetski list, daj
ga prečllatl tudi soseda In mu priporočaj,, da si ga naroči. Celoletna naročnina znaša samo 30 dinarjev.
Mladina
Utrinki iz zbora delovnega občestva kmetijskih nadaljevalnih šol v Celju
Potrebno je, da gremo pregledno skozi raz-motrivanja in vprašanja, ki jih je reševalo delovno občestvo na svojem zborovanju dne 6. novembra t. 1. v Celju, kjer je učiteljstvo v pretežni večini dokumentiralo popolnoma nov duh, ki vlada med našimi kulturnimi delavci vasi.
Vsa vprašanja tičoča se bodisi učiteljev iz enega ali drugega dela banovine, ki so se ta dan razmotrivala, so bila prežeta z res čisto novim duhom, ki ga pred par leti skoraj nismo poznali. Brez majhne izjeme so vsi prisotni izražali res pravo ljubezen in pravi smisel za našega kmetskega človeka, ki ni imel prilike v temni pretekli dobi, da bi si razširil svojo izobrazbo, bodisi v splošno prosvetnem aH strokovnem in gospodarskem oziru. Skoraj neverjetno, pravim, radi tega, ker sflčnih razmotri-vanj pred par leti ni bilo slišati nikjer. Z veseljem se lahko povdari, da je tudi med najvažnejše nosilce prosvete na naši vasi prodrl nov duh, duh kmetstva in kulturne kmetsko-zavedne vasi. Namen vsega je bil predvsem: naši vasi izobrazbo, samozavest, samostojnost, kot najvažnejše temelje kulturnega naroda. Vse bolj prihaja do spoznanja, da je merilo kulture naroda kmet in nihče drugi in da je obstanek naroda in države odvisen samo od kulture kmeta in širokih plasti našega naroda.
Ne bomo razpravljali o raznih gospodarskih in kmetijsko-strokovnih vprašanjih, ki so se ta dan vsestransko razmotrivala. Hočemo omeniti samo par dejstev, ki so motila celotni smisel zborovanja in pri katerih sta prizadeta le dva gospoda, ki sta govorila o enotni organizaciji kmetske mladine. Izgledalo je kot bi hotela iti v tem oziru nazaj in ne naprej. Prezrla sta, da vse to, kar sta sama naštevala in še mnogo, mnogo več vrši že danes cvet kmetske mladine, ki je organizirana v Društvih kmetskih fantov in deklet. Danes ima ta mladina, ki je segla po samoizobrazbi, za sabo tradicijo pozitivno konstruktivne tvorbe, kajti ona hoče, vzbujati ljubezen do svojega doma, lastne grude in hoče vsestranske izobrazbe in kmetske kot državne vzgoje. Vsa ta kmetska mladina deluje z edino pravimi načeli že celo dobo in sodelovanjem velikega števila požrtvovalnih učiteljev. Čudimo se samo, kdo more vse to delo in močno organizacijo prezreti. Saj je izvenelo marsikaj tako, da naj se mladina organizira na tistih temeljih, ki so skozi lOOOletja bili podlaga vzgoji našega naraščaja. Ne za svobodne in zavedne može in žene, ampak za hlapce in dekle, ki naj bi se še v 20. veku ne zavedeli, da so na svoji zemlji, svoji gospodje in ne podlaga tujcu in raznim domačim izkoriščevalcem.
Naj vedo vsi, da krivih prerokov nova generacija kmetske mladine ne rabi. Kmetska mladina je konstruktivni element naše Jugoslavije in je pričela že pred decenijem svoja nova pota, da izbriše sramoten pečat lOOOletnega hlapčevstva za veličino kulturnega kmetskega naroda velike Jugoslavije.
Nekaj bi še ob tej priliki pripomnili. V nekem dnevniku in v gotovi rubriki vprašuje neki % gospod in se za glavo prijemlje, kakšna je naša" mladina in pravi: Neki mlad raznašalec časopisov kriči: »Obesili so ga, obesili!« (Andreja Malijal) — in tarna dalje kam bo vodila takšna vzgoja našo mladino. —
Gospod! Kdo pa je vzgajal skozi dolga stoletja naš narod, kdo pa i« tisti krivec, da je
mladina takšna in da se lahko vršijo takšna ubijstva. Sebe poglejte in se primite za glavo, če Vas boli!
Zato, s starimi metodami v staro šaro! — Novi rod se bo vzgojil sam, po novih načelih, nov duh našega učiteljstva pa naj bo buditelj
in vsestranski pomočnik.	—M—
*
Dobrunje. V nedeljo, dne 19. t. m. si je tudi naša kmetska mladina postavila temelj, na katerega si hoče z lastnimi močmi zidati boljšo bodočnost. Na sestanku, ki se je vršil tega dne popoldne v Narodni šoli v Sostrem, se je zbralo, kar je za pozdraviti, nad 80 zavednih kmetskih fantov in deklet. Poleg njih se je sestanka udeležilo več starejših mož, ki jih zanima nov pokret kmetske mladine. Poleg teh pa tudi učiteljstvo narodnih šol iz Sostrega in Hrušice. Sestanek je otvoril in vodil tov. Miklavc Alojzij iz Podmolnika, kateri je v svojem uvodnem govoru povdarjal veliko potrebo javnega udejstvovanja kmetske mladine in izobraževalnih društev. Dalje je govoril o namenu in pomenu »Društva kmetskih fantov in deklet« in o njih važnosti za vsakega kmetskega fanta in za vsako kmetsko dekle, kar so vsi navzoči pritrdili z navdušenim pritrjevanjem. Za njegovim poročilom je bil izvoljen naslednji pripravljalni odbor: Miklavc Alojzij, iz Podmolnika, predsednik, Franc Bab-šek, iz Štepanje vasi, Babnik Ivan, Bizovik, Za-vršnik Anica, Fužine, Kržin Anton, Dobrunje, Bitenc Jarnej, Sostro, Anžič Anica, Podmolnik, odborniki. Dalje se je določila članarina, pripravljalnemu odboru pa se je poverila naloga zbirati člane, izvesti organizacijo društva in sklicati čimpreje ustanovni občni zbor. Nato je tov. Miklavc zaključil lepo uspeli sestanek z iskreno željo, da vsi složno in vztrajno delujemo za napredek naše vasi.
Bob pri Velikih Laščah. Kmalu bo eno leto odkar obstoji v naši vasi Društvo kmetskih fantov in deklet. To je prvo društvo te vrste v naši fari. Z ustanovitvijo te za naše prebivalstvo najvažnejše ustanove se je poneslo v javnost tudi ime naše zavedne gorske vasi. Naši fantje, dekleta in celo možje, so se kljub veliki proti-agitaciji nasprotnikov tesno oprijeli svojega društva, v katero imajo po njegovem delovanju največje zaupanje. Preteklo nedeljo je društvo priredilo za svoj zimski program prvo važno predavanje. Predaval nam je v okraju visoko čislan in spoštovan veterinar g. Jože Drolc iz Kočevja o boleznih živine in domači pomoči ob takih prilikah. To važno predavanje je privabilo številne naše živinorejce od blizu in daleč, kateri so stavili g. predavatelju mnoga za živinorejca važna vprašanja, na katera so dobili vsi odlične in zadovoljive odgovore. Na koncu predavanja so spoznali vsi, kaj vse se da v složnem delu na vasi doseči in pridobiti. Med poslušalci je bilo tudi mnogo nasprotnikov društva, ki so pa ob tej priliki spoznali, da hočemo vsemu narodu predvsem pa kmetski mladini samo dobro. Trdno smo prepričani in pričakujemo, da bodo o delovanju in stremljenju društvenega delovanja v bodoče povsem drugih misli. Želeti pa bi bilo, da bi imeli še več takih in sličnih predavanj, ki bodo gotovo mnogo pripomogla k zbližanju še vedno med seboj po krivdi gospode razkopanega kmetskega življa. G. predavatelju se za njegov trud in lep nauk, ki nam ga je podal, tem potom prisrčno zahvaljujemo in ga prosimo, da nas ob priliki še kaj obišče. — Fantje in dekleta.
Pretakanje mleka po ljubljanskih ulicah. Pretakanje mleka po ulicah je iz higienskih ozirov najstrože prepovedano. Kljub visokim kaznim še vedno nekatere mlekarice pretakajo po cestah mleko iz ene posode v drugo. Mestno tržno nadzorstvo bo v bodoče vsakogar, ki ga zaloti pri pretakanju mleka, kaznovalo z najvišjo kaznijo, v opetovanem slučaju pa se mu bo prepovedal uvoz mleka v Ljubljano. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani.
Sopbt
Št. Jurje pri Grosupljem. Gospod urednik dovolite nam malo prostora v Kmetskem listu, ker se iz vseh krajev piše o volilnih zanimivostih, da tudi mi Šentjurci povemo svoje. Nasprotniki ali takozvani punktaši, katerih je v naši fari bolj malo, so šli v volitve z lepo done-čim geslom »Zmaga je naša!« ter s tem plašili naše zavedne ljudi, da bi glasovali za njih listo. Tudi teror se je napovedaval iz gotovih punkta-ških strani. No pa so se pri računanju prav po ribniško zmotili. Pomagala ni nobena žavba, padli so in nikdar več ne vstanejo, kajti naš pošten in zaveden kmet predvsem pa naša mladina je rekla: Dovolj je bilo brezplodnega paše-vanja, hočemo prostosti, dela, ljudske in gospodarske svobode. Najbolj trdno so se držali v tem za našo občino lahko rečemo v zgodovinskem boju vasi Medvedca, Vrbičje, Rogatec in Udje. Najslabji pa se je držal št. Jur. Vzrok temu je najbrž mnogo tet, ki so vodile za punktaše glavno volilno propagando, pa tudi lepo število žena ima zasluge, ki nosijo v Št. Jurju hlače namesto svojih ponižnih mož. Za novega župana je bil izvoljen s 55 glasovi večine tov. Goršič. Z njim smo občani brez izjeme prav zadovoljni, kateremu želimo pri njegovem odgovornem županskem poslu za vse občane čim večjih uspehov. — Občani.
Otvoritev novega šolskega poslopja v Zgornjih Otavah nad Cerknico. V nedeljo, dne 22. p. m. so slovesno otvorili v Zg. Otavah novo šolsko poslopje. Otvoritev se je vršila ob številni udeležbi okoliškega občinstva in raznih predstavnikov prosvetne in politične oblasti. — Popoldne takoj po 2. uri je otvoril slavnost član krajevnega šolskega odbora g. Josip Zalar. V svojem govoru je omenil, da je bil povabljen tudi čg. župnik Janez Pucelj iz Sv. Vida, katerega je šolski odbor naprosil, da bi ob priliki otvoritve blagoslovil šolsko poslopje. Gospod župnik pa je, kar je vsega obžalovanja vredno, blagoslovitev šole za ta dan odločno odklonil. Čuje se, da so bili člani šolskega odbora v tej zadevi pravočasno tudi pri prevzv. škofu v Ljubljani, katerega so naprosili, da bi povzel potrebne korake in ukazal gospodu župniku, da blagoslovitev izvrši na dan otvoritve. Prevzvišeni jim je vse to obljubil, vendar pa se vidi, da tudi njemu ni uspelo pripraviti g. župnika, da bi se blagoslovitev ta dan izvršila. — Po govoru g. Zalarja je izbrana učenka v imenu šolske mladine zaprosila predsednika krajevnega šol-škega odbora naj otvori novi šolski hram. Predsednik je nato s ponosom prerezal troboj-niški trak, odprl vrata ter povabil vse navzoče goste v novo šolsko poslopje. V istem trenotku so vaški mladiči strelske družine oddali častno salvo in razvili na šolskem poslopju državno trobojnico. Šolski upravitelj g. Mervič je nato povabil udeležence v lepo okrašeno učilnico, kjer so šolski otroci lepo zapeli državno himno. Nato je ban. šol. referent g. Škulj v lepo zasnovanem govoru orisal pomen šole ter pozval vse navzoče k slogi za blagor naroda in države. Za njim so imeli lepe govore na občinstvo šolski referent g. Štravs, g. župan Meden iz Begunj in šolski upravitelj g. Mervič, tako, da se je vsa slavnost končala spontano v najlepši harmoniji.
Miselni utrinki
Moderno življenje obstoji iz samih laži. *
Za dosego uspehov v modernem življenju je
potrebno dvoje: gibljiv jezik in gibljiv značaj. *
Ezavii očitajo, da je prvenstvo prodal za skledo leče; dandanes marsikdo proda svoje prepričanje za žlico leče.
Zavarovanje šolarjev proti nezgodam
Vlada j© izdala te dni pravilnik o obveznem zavarovanju učencev srednjih tehniških in moških obrtnih šol proti nezgodam.
S tem odlokom hoče vlada doseči, da bodo učenci, če se ponesrečijo pri delu ali pri vajah v delavnicah, uživali potrebno gmotno podporo. Zavarovanja bodo izvršile uprave učnih zavodov na podlagi ponudb od najmanj treh zavarovalnic.
Zavarovalne premije morajo plačati učenci sami, zavarovalne police pa se bodo glasile na ime šole.
Zavarovanje bo veljalo za eno šolsko leto in sicer od 10. septembra do 10. septembra naslednjega leta.
*
Umrl je te dni ugledni posestnik g. Jakob Bajželj v Stražišču pri Kranju. Preostalim žalujočim naše globoko sožalje.
13-letna nevesta. V Beranah se je omožila 13-letna Kosera Sajčič z dijakom trgovske akademije Bogdanom Djaničem. V južnih krajih naše države taki slučaji niso baš redki.
Velika povodenj v Črni gori. Vsled dolgotrajnega deževja se je razlilo Skadersko jezero daleč naokrog po polju. Voda je zalila ©koli 400 domačij, tako da je skoro 2000 ljudi brez strehe.
Samomor. V Murski Soboti se je nedavno zastrupil železniški sprevodnik Anton Žagar iz Ljubljane. Vzrok so baje žalostne rodbinske razmere.
Ponarejeni kovanci po 20 Din so se pojavili nedavno v Celju. Uvedena je obširna preiskava.
Hmeljsko poročilo iz Žalca. Pretečeni teden je bilo povpraševanje po hmelju prav živahno. Cena se je sukala po partijah in kvaliteti med Din 64 do 70 za kg. Vzrok živahnemu povpraševanju po hmelju je iskati najbrže v tem, ker je po večini že prodan. Držijo ga še nekateri dobro stoječi kmetje, kateri imajo samo prvovrstno blago.
Zagonetna smrt. Pretekli teden je našel neki mesarski pomočnik iz Krškega nedaleč od mesta že popolnoma razpadlo žensko truplo. — Truplo je bilo že vse razpadlo, ohranjeni so le še ostanki obleke, rjav ženski klobuk, nizki rjavi čevlji in zelenkasta obleka in nekaj ženskih drobnarij v torbici. Splošno sodijo, da gre za doslej še nepojasnjen zločin.
Ponesrečen splavar. Pretekli teden je utonil v Dravi blizu Dravograda posestnik Gregor Butol. Peljal se je s splavom, toda splav se je zadel v vodi ob neko čer in pri tem je lastnik splava utonil.
Surov napad. Posestnikov sin Alojzij Pavko je te dni napadel 23-letnega Alojzija Ferka z Drsteljskega vrha pri Ptuju ter mu s sekiro razklal nos.
Izredni občni zbor delegatov Pokojninskega zavoda je sklican za 18. decembra t. 1. Na tem zboru bodo izvolili novo načelstvo in novo razsodišče.
Sin pretepel očeta. Posestnika Franca Kozla iz Tržca pri Ptuju je njegov sin tako pretepel, da so ga morali prepeljati v bolnico. Sin se je razjezil na očeta, ker mu ni hotel izročiti posestva.
Novega krvnika so dobili po vzpostavitvi smrtne kazni v Avstriji. Krvnik ne bo prejemal stalne plače, ampak bo dobival nagrade sproti.
Spalne vozove tudi za tretji razred bodo vpeljali na brzovlakih v Avstriji.
Tri nove velike križarke so začeli graditi v Angliji.
Savski most v Sevnici, ki ga je bila razdrla pred nekaj tedni narastla Sava, je zopet popravljen.
6 milijonov dinarjev ima pripravljenih zagrebška mestna občina za prehrano brezposelnih pozimi. Brezposelnih ljudi so našteli v Zagrebu okoli 6000, z rodbinskimi člani vred pa jih je 18.000.
Kathreiner Kneippova sladna kava je s svojo kakovostjo in izdatnostjo nenadkriljiva! Pazite na tovarniški znak!
Davica se je pojavila v ptujskem okraju. — Doslej so oddali 3 bolnike v bolnico.
Za javna dela na hrvatskem Primorju bodo izdali to zimo nad 30 milijonov dinarjev. Tako je izjavil ban v Zagrebu dr. Perovič.
ilftliš

t Peter Grasselli.
Preteklo nedeljo s© v Ljubljani pokopali z velikimi častmi prvega slovenskega župana ljubljanske občine g. Petra Grassellija, ki je umrl v visoki starosti 93 let. Pokojnik je bil tudi med prvimi »Sokoli« v naši domovini.
Mezdno gibanje v tovarni klobukov »šešir« v Škofji Loki. Delavstvo tovarne »šešir« je stopilo, kakor poroča »Delavska Pravica«^ 30. septembra 1. 1933. v mezdno gibanje, ker so plače v tem podjetju silno nizke; kljub temu pa podjetje o kakem izboljšanju plač noče nič slišati. Pri tovarni »šešir« imajo baje prvo besedo gospodje, ki igrajo v katoliških krogih vidno vlogo ... .
Z nožem je zabodel Albin Pristovnik Antona Učka v Smrečnem pri Slov. Bistrici. Pristovnik je bil jezen na svojega tovariša, ker mu je bil ta pred letom dni sežgal njegov »šnajdfeder«.
23.000 dinarjev so ukradli neznani tatovi posestniku Štefanu tJlenu v Lipovcih v beltinski župniji.
Vlom na Polici pri Višnji gori. V Možakovo prodajalno na Polici pri Višnji gori so vlomili neznani ljudje v noči na pretekli torek in so odnesli skoro za 5000 dinarjev blaga.
Usmrtitev. V Beogradu so pretekli teden obesili vpokojenega podpolkovnika Mičiča, ki je bil obsojen zaradi vohunstva na korist dveh sosednih držav na smrt na vešalih.
Po krivici obdolžen. Nedavno so obdolžili trgovskega zastopnika g. Ivana Simončiča raznih nepoštenosti. Sodnijska preiskava pa je dognala, da je g. Simončič imel vse dokumente v redu in da je bilo njegovo poslovanje vseskozi pošteno in solidno.
Proti naseljevanju nemških Židov v Jugoslaviji. Senator dr. Ivan Majstorovič je po poročilih srbskih in hrvatskih listov vložil interpelacijo na ministra za notranje zadeve, kjer se protivi naselitvi 350 židovskih rodbin iz Nemčije v Jugoslaviji. Nemških Židov se brani tudi liberalna in demokratska Francija, pri nas pa bi samo krepili vpliv nemštva.
Prijet tat. Celjska policija je prijela pretekli četrtek nekega Martina Goloba, ker je prodajal 700 do 800 dinarjev vreden plašč za 80 dinarjev. Goloba iščejo razna sodišča zaradi 11 tatvin.
Ogromna poneverba je bila odkrita v italijanski Ljudski banki; glavni blagajnik je pone-veril nad 20 milj. Din.
Vesli iz sveta
Ponovni vojaški upor na Kubi, v katerem je našlo 75 oseb smrt, je bil minuli teden udu-šen, na otoku pa proglašeno obsedno stanje.
Podjetni nemški fašisti. V Rigi, glavnem mestu Latvije, je policija odkrila pravo gnezdo nemških hitlerjanskih fašistov, ki so nameravali izvesti državni prevrat ter vzpostaviti v Latviji vlado nemških knezov in baronov, ki še vedno strašijo po svetu in jim diši »vladanje naroda«.
Laskavo politično izjavo je podal angleški minister Amery, ko je priznal, da pomeni za politično ravnovesje in mir v Evropi Mala antanta (Jugoslavija, Češkoslovaška in Rumunija) mnogo več nego pa Ženeva, kjer evropska diplomacija tako nezaslišano zapravlja čas in — denar.
Preveliko upanje? Ameriški predsednik Roosevelt obljublja, da bo z razširjenjem sedanjega diktatorskega gospodarskega načrta zaposlil najmanj 4 milijone brezposelnih.
Poljska noče plačati Ameriki zadnji obrok vojnega dolga, kar bo imelo nemara neprijetne politične posledice.
V češkoslovaški so letos izdelali 316.000 ton sladkorja, od katere množine se je doslej prodalo v tujino samo 14.470 ton.
Zaščita levov. V Londonu se je sestalo več evropskih držav na konferenco, kjer so sklenili, da se zaščitijo levi v Afriki na ta način, da bodo ustanovljeni posebni narodni parki, kjer nihče ne bo smel ubijati »kralja zveri«.
Bogata ležišča nafte so bila pred kratkim odkrita v okolici Baku v sovjetski Rusiji.
160 milijonov dinarjev je izdala Nemčija.za propagando fašizma v Ameriki, kjer pa so bili fašistični agitatorji večinoma aretirani in je torej Nemčija brez haska žrtvovala ogromno vsoto denarja.
Tri leta je prespala žena nekega železničarja v Peterskirchnu v Avstriji. Za časa spalne bolezni so jo umetno hranili, vendar pa je je bila sama kost in koža, ko se je pretekli teden prebudila.
Katastrofalna suša je v južni Afriki imela usodne posledice. Vsled pomanjkanja vode jo poginilo na milijone ovac, divjih zveri pa se je lotila neke vrste slinavka, ki neusmiljeno mori po celih pokrajinah.
Obsežen štrajk je izbruhnil v premogovnih revirjih Pensylvanf:je v Ameriki.
Madžarska postane kraljevina? Poročajo, da vodi sedanji madžarski ministrski predsednik Gombos akcijo, da bi postal regent Horthy madžarski kralj.
Rusija se pripravlja na velike vojne manevre na Daljnem Vzhodu, zlasti se udeleže manevrov vsa ruska vojna letala, ki bodo krožila tudi nad japonskim morjem.
»Legija obupa«, tako naziva pisateljica Vio-let Ilma ameriško mladino, ki brez upr gleda v svojo bodočnost ter živi iz dneva v dan na ameriških ulicah in ni niti všteta v armado brezposelnih.
Največja radio-oddajna postaja na svetu je v mestu Rugby na Angleškem.
50-letnica podmornic. Švedski inženjer Nor-denfeldt je iznašel podmornico 1. 1883. Podmornica se je lahko držala pod vodo 6 ur.
Katastrofalni potres je v južnoameriški republiki Čile uničil cele pokrajine; zlasti je bilo prizadeto kmetsko ljudstvo, ki je ostalo brez strehe.
Minister kmetijstva v novi rumunski vladi je Cipaiano.
Mance se gredo na razorožitveni konferenci, ki doslej še ni dosegla nobenega uspeha, obratno: države se čedalje bolj oborožujej©; to pot preprečujeta ugoden potek konference Italija in Madžarska.
Berlinsko visoko politično šolo, ki je doslej veljala za eno prvih v Evropi, so popolnoma spremenili ter jo napravili za vzgajališče pokornih Hitlerjevih hlapcev. . .. . ., „
Propasi ameriških malih kmetij
Proletarizacija malih kmetov. — Ustvarjanje zemljiškega srednjeveškega fevdalizma. — »Skrb« ruskih Sovjetov za ameriške male kmete. — Spor v komunistični internacionali
Pogumen in požrtvovalen kmet. Na neki kmetiji v Lipovcu pri Bihaču je izbruhnil požar, ko so bili domači na delu. Ko so pritekli domov, je bila domačija že vsa v plamenih, vendar pa se gospodar ni nič pomišljal, marveč je planil v gorečo hišo ter iz uničujočih plamenov rešil troje svojih otrok.
V	madžarski vasi Berzenca ob Donavi se je z gobami zastrupila 8-članska kmetska družina.
V	Nemčiji kanijo zelo zvišati brzino vlakov, tako, da bi vozili najmanj 100 km na uro.
Proizvodnja zlata znaša v Rumuniji do 4 tisoč kg letno.
Usodni konec svatbe se je primeril v grški vasi Ktija. Pod svati in razigranimi plesalci se je udri pod, pri čemer je našlo 6 oseb smrt, 25 pa je bilo močno ranjenih.
»Babilonski stolpe. Po zadnjih ugotovitvah se govori na zemeljski obli 860 jezikov, od teb 89 v Evropi.
Američani so sicer dosegli svobodo vživanja alkohola, toda množina je določena, da v gostilni ne smejo dati gostu več ko 12 1 vina in 3 1 žganja, česar pa nemara noben Američan ne »prenese«.
Navdušeni hitlerjanci, ki žive v Češkoslovaški, so se cb zadnjih volitvah peljali s posebnim vlakom v Nemčijo voliti, toda niso tam ostali, marveč so se vrnili k polni skleJi v C. S. R.
Carinsko unijo bosta sklenili Turčija in Grčija.
Bodimo prijaznega obraza! Dušeslovci so s poskusi dognali, da prijazen obraz in dobra volja dvigata delazmožnost. Bodimo zato kot naročniki »Kmetskega lista« vedrega obraza, da bomo lahko s podvojeno silo in voljo pridobivali »Kmetskemu listu« novih naročnikov!
Letalski promet bo otvorjen med Moskvo in Waršawo.
Zaradi previsokih davkov nameravajo na Dunaju zapreti vse kinematografe.
Rusija namerava kupiti v Angliji večjo množino starih parnikov, ki bodo popravljeni služili
trgovinskemu prometu.
Divje svinje so se v šturski dolini v Italiji razmnožile v takem številu, da so tamošnjemu kmetskemu ljudstvu nova šiba božja.
češkoslovaška komunistična stranka se je pričela razhajati, še predno jo je Wada po novem zakonu o varstvu države razpustila. Ista usoda čaka Hitlerjevo stranko.
Nemški pravopis nameravajo temeljito reformirati, odpraviti gotico in pisati kot se izgovarja.
Huda zima je zavladala v Sev. Italiji, kjer je že zdaj zapadlo nad pol metra snega.
Velik nered in nemiri so zavladali na slavni angleški univerzi v Oksfordu; na tisoče dijakov štrajka.
Na Daljnem Vzhodu je med Rusijo in Japonsko zavladalo napeto razmerje. Poročajo, da so ruske čete sestrelile šest japonskih letal.
Sveto mesto Vatikan je tudi bogato mesto, zakaj, poročajo, da je sv. Stolica prispevala 27 milijonov lir za sanacijo nekega velikega italijanskega podjetja, ki je prišlo v denarne težave.
Šolske knjige bodo v Avstriji temeljito reformirali; iz njih bodo izločili vse, kar spominja na tesne vezi med Avstrijo in Nemčijo.
Za dobro voljo — resnična stvar. Dva brata iz češkoslovaške Stare vasi sta v svoji štedljivo-sti in pa nezaupanju v denarne zavode prišla na »sijajno« misel. Vse svoje prihranke sta skrila v žepe slamnatega moža, ki je kot strašilo čuval v zelju. Težko zaslužene bankovce pa je uničila plesen tako, da so popolnoma sprhneli. — Mar ni torej res, da je na svetu neumnost najbogatejša?!	b
Največja pivovarna na svetu je smihovska pivovarna v Pragi. V minulem letu je zvarila 650.000 hI piva, delničarji pa so si razdelili 13 milijonov Kč dobička.
Pristopajte h Kmetijski Matici.
Industrijska kriza v Ameriki je ustvarila milijonsko armado brezposelnih delavcev, čije veliko večino so tvorili tudi kmetski delavci, ki so v času industrijskega prospevanja (konjunkture) zapustiti svoje kmetske domove ter se v razsežnih tovarniških centrih udinjali ameriškemu kapitalu. Število kmetskega stanu je v času industrijske konjunkture precej padlo. S stopnjevanjem industrijske krize pa so kmetije, zlasti male, pričele naglo rasti; naglo se je tudi pomnožilo število ljudi, ki so se bavili z agrarno produkcijo. Brezposelni iz industrijske proizvodnje so se pričeli reševati pred gladom in obubožanjem s tem, da so se preselili v agrarno produkcijo, kjer so postali ali poljski delavci na ogromnih farmah, ali pa samostojni mali kmetje (farmarji). Ta proces je tako ustvaril številne male kmetije, čijih lastniki so se dokaj uspešno uveljavljali v agrarni proizvodnji. Z agrarnimi veleposestniki in magnati so sicer morali biti hud konkurenčni boj, toda — izobraženi in trdno stanovsko organizirani — so ta boj vzdržali. Vendar pa je bil njih obstoj slej ko prej silno težak in je vedel v zadolžitev in s tem v odvisnost. Imeti je treba namreč pred očmi, kako naglo se je ameriška veleposestniška agrarna proizvodnja racijonalizirala, z velikim uspehom je uvedla na obsežnih zemeljskih površinah številne tehnične pridelovalne pripomočke (traktorji itd.), s čimer so postali proizvodni stroški manjši, konkurenčna možnost proti srednjim in malim kmetijam pa čedalje večja.
Danes je ta ogromni ameriški kapitalistični sistem dobesedno stri male kmetije. Bili so ti ameriški mali, a tudi srednji kmetje, marljivi, napredni, trdno gospodarsko organizirani, toda drug za drugim padajo kot žrtve velekapitala, in niti diktatorski Roosevelt jih ne more rešiti, kajti v tem ameriškem gospodarskem sistemu in pa v obliki majhne individualne zemljiške posesti zanje sploh ni rešitve. Njih poguba je — poleg oblasti individualnega velekapitala — sam ogromen tehnični napredek v ameriški agrarni proizvodnji, ki se ga pa mala kmetija ne more posluževati, ne da bi bila pri tem njena bilanca pasivna.
Te male ameriške kmetije so zdaj postale samo še predmet kapitalističnih špekulantov. In življenja tisočerih in tisočerih malih kmetov so igrača v celem procesu; mali kmetje postajajo z izgubo lastne zemlje kmetski proletarci, odvisni od novih gospodarjev. Zdaj so jim ostale samo še delavne roke. Majhna osebna zemljiška posest pa se združuje v velike, ogromne posesti z enim samim lastnikom. Ali ni to po-vratek v srednjeveški fevdalni zemljiški sistem? Na eni strani nekoliko »zemljiških gospodov«, na drugi delavna kmetska raja, oropana zemlje, blagostanja in svobode, ki jo daje samo gospodarska neodvisnost. V Ameriki se kapitalizem torej polašča tudi agrarne proizvodnje! Kmetsko ljudstvo pa postaja proletarec, delovni suženj novim lastnikom zemlje.
Biti proletarec, suženj zemljiškemu gospodu pa pomeni biti revolucijonar. In če so bili kmetje že v 16. stoletju revolucionarji zavoljo tega, potem ni nič čudnega, če dan za dnem beremo o različnih stavkah in podobnem med ameriškimi farmerji. Med ameriškimi kmeti vre. V to vrenje pa so nameravali vreči iz Moskve komunisti svojo bakljo. Sestavljena je bila obširna brošura, ki bi izšla v milijon in več izvodih v angleškem jeziku. V tej brošuri, ki je naperjena proti ameriškemu kapitalističnemu sistemu in proti Rooseveltu, je poziv na upor, na stavke in demonstracije. Toda Moskva se je uračunala. Prav zdaj je v pogajanjih z Ameriko. Zunanji
sovjetski komisar Litvinov je na poti v Ameriko. Od teh pogajanj si Sovjetska Rusija dosti obeta, zato je razumljivo, da je proti izdaji brošure z vso ostrostjo nastopil Litvinov ter zagrozil, da ne pojde v Ameriko, podprl pa ga je sam komunistični diktator Stalin. III. (komunistična) internacijonala je morala odnehati, zlasti, ko ji je Litvinov zabrusil, da s svojo miroljubno politiko doseza velike uspehe za Sovjete, medtem ko komunistična internacijonala za drage denarje žanje povsod le neuspeh. Verjetno pa je, da internacijonala tega ne ostane dolžna ne Stalinu ne Litvinovu.
Moskva je s svojo brošuro hotela navdušiti ameriške farmerje ne le za upor proti ameriškim kapitalistom, temveč obenem za kolektivno kmetsko proizvodnjo, oziroma kolektivno zemeljsko lastništvo, kjer bi v idealnem primeru in na papirju ne bilo ne gospodarja ne hlapca, v resnici pa komunistična diktatura, kakršna je v Rusiji, kjer se kmetje pravtako puntajo.
Zapomniti se je namreč treba, da agrarna in industrijska proizvodnja ni eno in isto. Ce je za odpravo kapitalističnega gospodarskega reda potrebna socijalizacija industrijske proizvodnje, s tem še ni rečeno, da je potrebna tudi pravtako in v prav takšni obliki socijalizacija zemlje !n agrarna proizvodnja, zakaj zadružništva je mnogo oblik in vrst v vseh oblikah se še tudi ni preizkusilo.	—ž—
Zadolžena Ljubljana
V	nedeljo je objavilo »Jutro« sledeči dopis ljubljanskega združenja krojačev in krojačic:
V	sedanji krizi je najbolj prizadeta oblačilna stroka. Krojači in krojačice so na koncu svojih sil. Primorani so apelirati na naročnike in naročnice, ki še niso poravnali svojih obveznosti za izvršeno delo, da jih čim preje poravnajo in jim tako vsaj deloma olajšajo težak položaj. — Za bodočnost prosijo naročnike in naročnice, da plačujejo sproti delo in naročene dodatke, ker krojači in krojačice ne morejo za nje zalagati gotovih izdatkov za pomožno osebje in ostalo režijo, zlasti pa ne dodatkov, ki jih morajo v trgovinah plačati v gotovini. Brez plačila bi v bodoče ne mogli izročiti naročenega dela. — Združenje krojačev in sorodnih obrtov v Ljubljani.
Slika Ljubljane, kakor jo kaže ta poziv,
torej ni posebno razveseljiva.
*
Delavne žene v Rusiji
V	Moskvi je stalna razstava Odbora za obrambo mater in otrok, ki na zanimiv način prikazuje položaj delavne žene v sovjetski Rusiji. Razstavljeni diagrami pravijo, da je bilo v 1. 1913. 635.000 žen, ki so delale v industriji.
V	letu 1932. pa se je že udejstvovalo v tej gospodarski panogi 1 milijon 800.000 žen; danes ni v Rusiji tovarne, kjer bi ne bile žene udeležene pri produkciji, bodisi kot delavke, inže-njerke ali tehničarke. Skupno je danes v Rusiji zaposlenih v industriji, trgovini in podobnih panogah nad 6 milijonov žen, izmed katerih je
4 in pol milijona članic stanovskih organizacij. *
Mala Belgija proti veliki Nemčiji
Sedanja Nemčija si je s svojo izzivajoče nacijonalistično politiko nakopala proti sebi večino evropskih držav. Zelo energično je pa odgovorila Nemčiji mala Belgija, ki so jo za svetovne vojne pomandrala nemška kopita, kljub njeni nevtralnosti. Ob vsej svoji meji napram Nemčiji je pričela z obsežno gradnjo trdnjav in podzemeljskih utrdb, ki bodo dogotovljene v 2 letih ter veljale nad 2 milijardi frankov.
Kako pospešuje Francija izvoz in pvodajo sadja
Do še pred nedavnega časa je tudi francoski kmet tarnal in se ubijal z vprašanjem kako bi bolje prodal svoje pridelke. Tlačila ga je enaka neorganiziranost kakor našega kmeta. Pridelovali so tako kakor so pač vedeli in znali in prodajali so po svoji najboljši preudarnosti. Konkurenca, katera je tlačila k tlom francoskega kmeta, je bila tako huda, da je že obupaval nad svojim gospodarstvom. Najhujši tekmec sta mu Mi Italija in Kalifornija. Italijanski sadjar in kmet sploh, dobro organiziran v prodajnih in produkcijskih zadrugah, je z lahkoto obvladal svetovni trg.
Po vzorcu Kalifornije in Italije je tudi Francija začela organizirati svoje kmete sadjarje v zadruge. Naloga teh zadrug je bila predvsem ta, da skupno prodaja blago kmetov. Tako je nastalo v Franciji mnogo zadrug ki se je vsaka pečala za svoj okoliš s prodajo in ureditvijo produkcije. Kljub velikemu trudu in naporu zadruge niso mogle uspevati. Manjkalo jim je nekaj — sodelovanja med seboj in pravo poznavanje trga in tržnih razmer. Da se temu odpomore so se posamezne zadruge združile med seboj v Federacijo. Šele združene so postale kos nalogi. Federacija kot vrhovna matica vseh zadrug se je postavila na stališče trgovca, ki naj vodi vso prodajo in produkcijo.
Privatniki, razni mešetarji s sadjem in pre-kupci z deželnimi produkti so v tem videli propast lastne eksistence. Razvil se je hud boj. Zmagala je zadružna misel. Federacija je s svojim delom izključila vse posredovalce in je sama postavila na trg kmetske pridelke. Ne samo na domačem trgu tudi v tujino je poslala svoje ljudi, ki naj branijo interese francoskega kmeta. Kako je organizirana Federacija? Kakor Italijani imajo tudi Francozi natančno in premišljeno izpeljane mreže po vseh tržiščih, ki pridejo v poštev za poljedelske produkte. Predvsem imajo dobro organizirano poročevalno službo. Taka služba je važna radi tega, da z lahkoto pregledajo položaj na trgu. To je, da vedo, kdaj in v koliko je ugodno blago prodati in kakšno blago zahteva trg. Poleg tega imajo svoj poseben urad, ki raziskuje tržišča in pripravlja teren za prodiranje na trg. Federacija daje zadrugam vsa natančna poročila in vse potrebno za uspešno prodajo. Ona kontrolira cene in jih urejuje. V splošnem skrbi za to, da kmet svoje produkte dobro in pravočasno vnovči ter da si posamezne zadruge ne rušijo oene. Poleg vsega tega pa skrbi, da se vsa produkcija usmeri v potrebe trga. Daja navodila z ozirom na potrebe ali povpraševanje po blagu. Selekcijonira vrste blaga, ki so najboljše in imajo največ izgledov za uspeh na trgu. Daja navodila o smotrnem gojenju gotovih vrst pridelkov. Uvaja poljedelsko industrijo ter skrbi, da pride vsako blago na trg lako kot to zahtevajo predpisi moderne trgovine ter zahteve konsumentov. Kar je glavno pa, francoski kmet prodaja svoje pridelke naravnost ■ Skonsumentu, izključil je dolgo verigo posredovalcev ter na ta način zvišal cene produktom.
Tudi mi že dolgo pogrešamo kaj takega. A ■vedno kadar začnemo, se znajdemo po letu dni lam, kjer smo bili, ako ne še v slabšem položaju, jVidimo sami, da se okrog nas ves svet organizira, a mi držimo roke križem in čakamo, kdaj jnam bo bolje. Priznati si moramo, da je krivda v nas samih. Mi sami nimamo zmisla za organizacijo, nimamo smisla za pravo gospodarsko delo in snovanje. Kaj pomaga našemu kmetu, ako ima na njivi ali v staji še tako lepe pridelke, ko pa nima organizacije, ki bi mu našla trg in ki S>i mu dala na razpolago vse potrebne informacije, ter ki bi bila tako močna, da bi res pritegnila ljudi na se. V našem gospodarstvu nam piianjka človeka, ki bi znal in pokazal pot iz »figate. Vse ubijanje in vsi shodi in lepe besede
so brez haeka, ako ni dejanj. Pred letom dni smo upali in upamo še danes ter bomo upali čez leto dni. Od samega upanja bo naše gospodarstvo propadlo. Propadlo radi naše trmoglavosti in ne-poznanja razmer. Zalibog vodijo naše gospodarstvo ljudje, ki še sami ne vedo, kaj pomeni gospodariti.
Take reči se ne ustvarja s pomočjo vlade in pomočjo podpor. Take stvari si moramo ustvariti sami in potem pridejo podpore, ako so potrebne. Ako se že vsi kmetje organizirajo v gospodarske zadruge, ako že razni drugi stanovi-vidijo v zadrugi rešitev, potem takem mora na tem nekaj biti. Kalifornija, Italija, Francija niso organizirale svoje kmetske produkcije in prodaje v zadrugah radi lepšega, ampak predvsem iz gospodarskih nagibov ter radi tega, ker vedo, da
samo s smotrenim delom je mogočo doseči cilj. *
Kam bomo prodali žito?
Za vse agrarne države, ki imajo žito, predvsem pšenico, za izvoz, so poročila o dobrih žitnih letinah v državah, ki so še lani morale uvažati žito, precej gospodarsko nevesela. V Nemčiji, Franciji in Češkoslovaški zadostuje letošnji pšenični pridelek za domačo potrošnjo. S tem so odpadli že trije kupci. Presenetljivo pa je zlasti dejstvo, da je žitno osamosvojitev dosegla tudi Italija, ki je pridelala letos nad 82 milijonov q krušnega žita; ta pridelek je zlasti presenetljiv, če vemo, da je Italija v letu 1927. pridelala komaj 52 milijonov q. Lepe uspehe zaznamuje tudi mala Avstrija, ki sicer v tej produkciji še ni na lastnih nogah, toda letos ji bo treba zavoljo dobre letine žitaric uvoziti mnogo manj žita ko druga leta. Vsled teh dejstev stoje v resnici agrarne države s svojim izvozom žita pred težkim vprašanjem, kam z odvišnim žitom in kako ohraniti vsaj tako ceno, da ne bodo kmetje — pridelovalci
žita — padli v popolno »denarno beraštvo«. *
Obramba kmetijstva na Danskem
Vzorno in napredno kmetijstvo na Danskem le s težavo prenaša svetovno gospodarsko krizo. Doslej še dokaj svobodno trgovino s kmetskimi pridelki bo vlada zaščitila z omejitvami in carinami. Ker je cena žita močno padla, pripravlja vlada uvedbo carine, s čimer bi se zvišala cena pšenice in pivovarskega ječmena za 25%, krmnega ječmena, ovsa, rži in koruze pa za 15%. Pravtako bo zvišana tudi cena surovega masla, prepovedana pa večja izdelava margarina (umetno izdelano maslo). Ker je močno padla tudi cena živine, bo na državne stroške ubitih 3.000 krav, da se tako dvigne cena živine. (Pred kratkim je bilo iz istih razlogov ubitih 1700 krav.)
Obramba danskega kmetijstva obstoja torej v uvedbi carine, prepovedih produkcije ter uničevanju živine. Ta način je vse prej kot simpatičen in spominja na uničevanje bombaža v Sev. Ameriki in metanje kave v Južni Ameriki. Tudi ni socijalen z ozirom na težke čase človeške družbe ter je močno v skladu z dejanji kapitalistične industrije. Škoda, da pada ta madež na toli napredno dansko kmetijstvo.
"Madio
Program Radio Ljubljane za važnejša poročila
od 28. novembra do 3. decembra 1938.
Nedelja, 26. nov.: 9.: Versko predavanje (ravuatelj Jagodic). 10.: Predavanje za delavce (R. Smersu). 16.: Iz sadjarstva in vinarstva (ing. Lukman). 17.30: Reproducirana glasba (harmonika, citre).
Ponedeljek, 27. nov.: 18.: Gospodinja in zdrava prehrana (ga. Humekova). 19.30: Na meji Orijenta (VI. Regally).
Torek, 28. nov.: 19.30: Moja pot po Norveški (dr. Škerlj). 21.: Prenos iz Beograda: Albanska narodna muzika.
Sreda, 29. nov.: 19.: Dubrovnik in Dalmacija (Aljančič Zdenko). 19.30: Literarna ura: Kmetje v »Lovčevih zapiskih« (prof. Preobra-ženskij).
Četrtek, 30. nov.: Vzroki otroških slabih lastnosti (A. Černejeva). 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj).
Petek, 1. dec.: 11.: Šolska ura: Proslavs nar. praznika (I. drž. r. gimn.). 18.: Proslava Ujedinjenja za inozemstvo (Cercle francaise — g. Lacroix). 18.15: P:x>slava Ujedinjenja za inozemstvo (Angleški klub — ga. Copelandova). 18.30: Predavanje Narodne odbrane. 19.: Sokolstvo. 19.30: Izleti za nedeljo (dr. Andrejka).
Sobota, 2. dec.: 18.30: Zabavno predavanje (Mirko Kragelj). 19.: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber). 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug). 20.: Radio orkester. Vmes poje sev-dalinke s spremljev. kitare gdč. Mara. 21.: Fantje na vasi.
Zimska kmet. radio-predavanja
se prično 3. decembra t. I. z uvodnim predavanjem načelnika kmetijskega oddelka, gospoda inž. Zidanška Josipa. Predavanja se bodo nadaljevala vsako nedeljo in praznik ob tričetrt na 8 in popoldne ob 16. uri po sledečem sporedu. Predavali bodo priznani kmetijski strokovnjaki in sicer gg.: inž. Ferlinc Bogdan, ravnatelj Kmetijske družbe; inž. Pire Alfonz, agrarni inšpektor; inž. Wenko Beno, banovinski živinorejski referent; inž. Zupanič Ivo, ravnatelj kmetijske šole na Grmu; inž. Petkovšek Valentin, ravnatelj kmetijske šole, Sv. Jurij ob juž. žel.; inž. Tavčar Karel, gozdarski inšpektor; inž. Turk Jakob, ravnatelj kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani; inž. Zaplotnik Ivan, asistent kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani; inž. Šabec Srečko, ravnatelj mlekarske šole v Škofji Loki; dr. Veble Franjo, vet. svetnik; Humek Martin, sadjarski nadzornik; Flego Anton, sadjarski referent; Štrekelj Josip, šolski nadzornik v pokoju; Pavlica Franjo, banovinski mlekarski učitelj; prof. Verbič Josip in inž. Sadar Vinko, banovinski kmetijski referent. — Opozarjamo kmetovalce na ta vele-važna predavanja in jim svetujemo, da se udeležujejo zlasti skupnega poslušanja, ki ga organizirajo sreski kmetijski referenti in šolska vodstva. Dan in uro predavanj bomo priobčili v prihodnji štev. Kmetskega lista.
Sejmi
27.	novembra: v Št. Rupertu.
28.	novembra: Dol. Lendavi, Prosenjakovcih. 30. novembra: Gočah, Kočevju, Železnikih, Planini, na Kalu, Tržiču, Turjaku, Vačah, Celju, Sv. Andražu n/Pt., Rogatcu, Veržeju, Zg. Su-šici, Bizeljsko.
2. decembra: Križevcih.
Valute
1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira
Din	37-80
Din	13-65
Din	11-10
Din	182-50
Din	2-25
Din	1-70
Din	302
Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1933, se mora do nadaljne odredbe dodati če 28 H % na Ime »primac. To se pravi, ako prodaš 1 ameriški dolar po kurzu Din 48-80 ln dodaš še 28%%, dobiš za dolar Din 62-70. To velja tudi za vse ostale tuje valute.
Avstrijski šiling v privatnem kliringu Din
8-85.
Kredifiii zczvcd m trgovino m industrijo
Ljubljana.
'Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana - Telefon štev.: 20-40,24-57,25-48; interurban: 27-06,28-06
PETERSON INTERNATIONAL BANKING CODE Cbrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz !n valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedeposif i. t. d.
Priporočamo Vam
kajboljše šivalne stroje ter kolesa _ __
Žldler-
GRITZNER
v
Švicarski pletilni stroji D U B I E D
Igle in posamezni deli za vse sisteme strojev edino le pri tvrdki
Zaloga v Kranju Trgovina l,evičnik
J o s. Peteline, Ljubljana
blizu frančiškanskega mostu ob vodi.. Telef. št. 29-18 Brezplačen pouk v vezenju. — Večletno jamstvo.
pP^ Pozor!	Pozor I
Ne kupujte slabo poceni blago! Ampak dobro, katerega dobite pri domačem podjetju
pri ČEŠNIKU
Lingerjeva ulica - LJUBLJANA - Stritarjeva ulica
Največja izbera vseh vrst blaga za moške in ženske obleke, po-^ vršnike, suknje in druga jesenska ter zimska oblačila. j.
Poštenost mojega podjetja je znana!
OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA
V
nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete
Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa
Kclcdvcvsfea ulica sfev. 7
ZOBOTREBCE
vseli vrst kupuje po najvišjih cenah
M. Pakič
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 27
(za vodo)
Naročajte in čitajte
„ Kmetski list"!
VSAK
zaveden kmet bi moral
V» | | •	v
citati nas list!
Laneno olje, firnež, emaline in ostale lake, oljnate barve, lanene tropine
in vse v stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno In po z m e r n I b e e n a b pri
MEDIC-ZANKL
o. z o. z.
TOVARNE OLJA, FIRNEŽA, LAKA IN BARV LJUBLJANA • MEDVODE • DOMŽALE
Ekspozitura Beograd • Podružnica: Maribor, Novi Sad • Lastnik: Franjo Medli!
Račun poštno hranilnice štev. 14.257	Telefon štev. 28-47	Brzojavni naslov: .KMETSKI DOM"
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI m POSOJILNI DOM
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
v Ljubljani, Tavčavfeva (Sodna) ulica sfev. Z
VLOGE na knjižice In tekočI račun se obrestujejo po 6%, pri tromesečni odpovedi po 6%i večje stalne vloge po dogovoru
Stanje vlog nad Din 35,CCC.CCC-
Hezerve Din 1,1CC.CCC—
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog — Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja
Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo tn proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji
BLAGAJNIŠKE DRE: Ob delavnikih od 8—12'/, in od 3—41/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12'/.
Podružnici v Kamnihu, Slavni trg — v 'Mariboru, Slomškov trg 3
Urednik: (onko Jtifiifi, Izdaja ga Konzorcij 1 y a n fc> i fi a n. — Jiska tiskarna Merkui Igredsiav mk tiskaine: Q. Mihalek), Ljubljana.