g e o g r a f s k i o b z o r n i k26 27 Julijske Alpe 1 : 50.000 - zemljevid z veliko začetnico Na višku planinske sezone, v začetku avgusta 2008, smo dobili planinsko karto založbe Sidarta in Geodetskega inštituta Slovenije - zemljevid Julijskih Alp. Če smo povsem natančni sicer manjka povsem zahodni del Zahodnih Julijskih Alp, ki so že v celoti v Italiji. Tako smo ob nekaj vrhov in grebe- nov na oni strani, kjer pa je planinskih poti precej manj kot v drugih delih tega gorovja. Da le imamo naš del na pred seboj kot slaščice na pladnju! Všečna podoba naslovnice z "amo- nitnim" Jalovcem skozi jesenske ma- cesne, napoveduje bogato vsebinsko podobo. Gre za našo prvo planinsko karto v merilu 1: 50.000, ki pokriva celotne Julijce, kot jim radi rečemo na kratko, za marsikoga že skorajda "ljubkovalno". Od blejskega vodne- ga bisera na vzhodu do Strme peči in rezijanske Žrdi na zahodu oziro- ma od Mosta na Soči na jugu pa vse do Korenskega sedla na severu. Še več, na dveh mestih sega zemljevid v živi rob karte, s čimer je v največ- ji možni meri izkoriščen prostor na papirju. Ne nazadnje so Julijske Alpe naša največja visokogorska pokra- jina, ki je ni enostavno vkalupiti v pravokoten kartografski okvir. Če si boste hoteli ogledati karto v ce- loti (121 x 87 cm), boste potrebo- vali za to več kot kvadratni meter veliko ravno površino. Seveda jo je moč "pomanjšati" na več načinov, ki ponujajo nekaj vmesnih dimenzij vse do najbolj "zloženega" oziroma priročnega formata, pri katerem jo lahko vložimo v zaščitno plastično mapo. To ji bo zagotovo podaljšalo rok uporabe, če le ne bodo prehitro popustili pregibni robovi, kot je bila to praksa pri nekaterih dosedanjih zbirkah planinskih kart. Pri razvoju karte so sodelovali pri- znani strokovnjaki Geodetskega inšti- tuta Slovenije, med katerimi je nekaj tudi geografov, pri vsebini in pregle- du zemljevida pa so sodelovali števil- ni sodelavci najrazličnejših strok, ka- terih rdeča nit je pogosto zahajanje v naš vzpeti svet, še posebej v Julijce. Avtorji so se osredotočili na prikaz reliefa, ki je za planinsko karto go- tovo ena najpomembnejših vsebin. Temeljni vir je bila državna topo- grafska karta (DTK) v enakem meri- lu. Na zemljevidu najdemo vse mar- kirane planinske poti na območju Julijskih Alp, razvrščene po težavno- sti v lahke, zahtevne in zelo zahtev- ne. V okolici Kranjske Gore, Bovca, Kobarida in Bleda so označene tudi turistične sprehajalne poti, na karti pa je še nekaj drugih, za turista po- membnih informacij. Avtorji niso po- zabili tudi na vse bolj priljubljeno zgodovinsko pot po položajih soške fronte (Pot miru), označena je meja Triglavskega narodnega parka (širše območje), prav tako pa najdemo na njej tudi plezališča ter naravne in kul- turne zanimivosti. Za uporabnike sa- telitske navigacije(GPS) ima karta dve koordinatni mreži, pravokotno v Gauss-Krügerjevi projekciji in geo- grafsko (WGS84). Zdi se, da je po- nekod informacij že skorajda preveč, zaradi česar mestoma trpi njena pre- glednost. Vendarle imamo še vedno opravka s "petdesettisočko" in ne s "specialko", kot smo nekoč rekli kar- tam v merilu 1:25.000 in še natanč- nejšim, vendar pa so pred nami tako- rekoč vse Julijske Alpe. Posebna pozornost velja inovativni hrbtni strani zemljevida, s katero je založnik ubil dve muhi na en mah. Smiselno je namreč uporabil gra- divo iz nekaterih drugih svojih pu- blikacij. Na hrbtišču so risbe pla- ninskih koč in poti, seznam 41 pla- ninskih koč s kontaktnimi podatki oskrbnikov in matičnega planinske- ga društva, njihov odpiralni čas, do- stopnost ter podatki o prenočitve- nih zmogljivostih. S pomočjo domi- selno prirejene nebesne rože, so za vsako od koč predstavljene ture do sosednjih, "hišnih" vrhov oziroma koč in okviren čas hoje. Besedilni del vse- bine je preveden tudi v angleški jezik. Zemljepisna imena so zapisana z ma- limi črkami tako, da je moč uporab- ljati karto tudi za preverjane slov- nične pravilnosti zapisa večbesednih zemljepisnih imen (Na Skali, Planina Za skalo idr.). Prav merilo karte, ki omogoča pred- stavitev celotnega gorovja, nas po drugi strani prikrajša za nekate- re informacije, ki so še posebej po- membne za orientacijo. Vendarle je treba upoštevati, da je izdelek name- njen predvsem uporabnikom ozna- čenih planinskih poti, gorskim kole- sarjem in ljubiteljem sprehodov po manj zahtevnem svetu. Za brezpo- tje, še posebej pod gozdno mejo, je še vedno bolje poseči po ka- teri od kart večjega merila oziro- ma po ustreznem listu državne to- pografske karte enakega ali večje- recenzija g e o g r a f s k i o b z o r n i k26 27 ga merila (DTK 50 in 25). Odveč ni omeniti, da imamo merilu nav- kljub označena območja ruševja, izo- stali pa so nekateri pomembni izviri, vse bolj priljubljena kolesarska steza Mojstrana–Gozd-Martuljek-Kranjska Gora-Rateče in naprej čez mejo in nekatere zapore gozdnih cest. Prav pa bi prišla tudi globina večjih jezer in ponekod natančnejši potek ozna- čenih poti. Vendar pa so te "poman- kljivosti" v primerjavi s številnimi prej omenjanimi prednostmi neznatne. Zato bomo prav to karto vsi "upo- rabniki nekoristnega vzpetega sveta", med katerimi je velik del geografov in ljubiteljev geografije, z veseljem vzeli v roke. Nov planinski zemlje- vid bi lahko pisali kar z veliko začet- nico, saj bo v prihodnje gotovo "pre- cedens" za druge nove tovrstne iz- delke. Zemljevid lahko kupite za 8,4 EUR, ne bi pa smel manjkati tudi na policah vseh večjih slovenskih knjiž- nic. Seveda že z nestrpnostjo pri- čakujemo "karavanško ter kamni- ško-savinjsko nadaljevanje" in morda kmalu tudi njihovo kartografsko nad- gradnjo v enkrat večjem merilu. Nov zemljevid Julijci "all inclusive" nas z vsebino in podobo kar sam od sebe kliče k temu, da se tudi sami čim prej podamo v katerega od skritih kotič- kov Kugyjevega kraljestva. Miha Pavšek Prvomajska strokovna ekskurzija v Jemen z Ljubljanskim geografskim društvom 25. april – 4. maj 2008 V petek zjutraj, 25. aprila nas je 27 udeležencev ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva preko Dunaja in Kaira odpotovalo v Jemen. Organizacija potovanja je bila zaupa- na agenciji Aritours iz Maribora, stro- kovno vodenje Bojanu Erhartiču. Sana, glavno mesto Jemna, ki leži v kotlini kar 2300 m nad morjem, nas je pričakala v temi. Gosti oblaki ob pristanku so naznanjali, da priha- ja monsun, ki bo iz Jemna v prihod- njih mesecih naredil "zeleno streho Arabije". Med vožnjo z letališča proti centru mesta smo lahko le slutili sta- rodavno arhitekturo dvomilijonskega velemesta, ki je v veliki meri ohranilo srednjeveški videz. Tisočletno prestolnico, morda najbolj znano po bogato ornamentiranih "družinskih" nebotičnikih, smo kakor smetano vrh sadne kupe pustili za konec potovanja ter se po krajšem počitku s sedmimi terenskimi vozili, med katerimi prevladujejo Toyotini Landcruiserji, podali na dober teden dolgo krožno pot. Z Jemenskega višavja smo se spu- stili na rob puščave, kjer so pred ti- sočletji na račun trgovine s kadilom, miro in drugimi dobrinami cvete- la puščavska kraljestva. Bogastvo je bilo tolikšno, da je Jemen po- stal znan pod imenom Arabia felix, Srečna Arabija. Obiskali smo do- mnevni tempelj Kraljice iz Sabe, slo- viti Maribski jez, ki je stoletja omo- gočal preživetje na robu puščave ter stari Marib, razrušen sredi 20. stoletja v času državljanske vojne, žal ene izmed mnogih. Naslednje jutro smo se dobro opremljeni, tudi z Elanovimi "dilcami" na krovu, mnogo pred sončnim vzhodom po- dali v največjo peščeno puščavo na svetu. Že v zgodnjem dopoldnevu so bile naše glave za geomorfološke in ekološke teme že preveč razgre- te, smo pa z zanimanjem spremlja- li (naj)mlajši del odprave, ki nam je pokazal sodobne trende in tehnike vijuganja na snežnih oziroma pešče- nih strminah. Nekateri drugi, izkuše- nejši, so preizkusili znanje pridoblje- no še med služenjem vojaščine. Ne bo odveč podatek, da je za izum gospoda Kalašnikova poprijel tudi (sicer) nežnejši spol. V času največ- je pripeke, ko so še naše sence izgi- nile, saj je bilo sonce točno, ampak res točno nad nami, so nam gostite- lji z ogromno ponjavo pričarali oazo beduinov 21. stoletja in nam postre- gli z obrokom, ki je še preostanek dneva nekoliko škripal med zobmi. Po dolgi poti smo uzrli fatamor- gano – vadi Hadramaut, ogromno suho dolino nekdaj mogočnih vo- dotokov. Podtalnica je blizu površ- ja, zato je vadi gosto poseljen. Razen večjih mest v osrednjem vadiju so nas navduševale zlasti izjemno lepe vasice v manjšem vadiju z imenom Doan, kjer smo obiskali celo Bin Ladnovo rojstno vas ter v njej doži- veli toplo dobrodošlico. Da ima Jemen kar nekaj obale, nas je prepričalo okoli 700 km ceste ob Adenskem zalivu. Morje v Bir Aliju, največjem turističnem centru kjer imajo za goste menda na voljo že 7 kolib iz blata in trstičja ter vsaj toliko ležalnikov, je bilo prevroče za osveži- tev, a je vsaj za silo spralo z nas po- potni prah. V Adnu smo spoznava- poročilo