30. številka.
(▼ Trsta, t četrtek zvečer dne 11. mare« 1897.)
Tečaj XXIL

„BDUTOST"
tskaja pa trikrat m teden » lest)h it-danjih ob torkih, £••■>*!« In »obotnh. Zjntranje izdanj* ii hoja ob 6. uri zjutraj, vedemo pa ob 7 ar4 Točer. — Obojno iidanje Bt»n<»: ««. Jedsoroetec . t. 1.—, ixven AvstriJ« f. 1.5C » tri nsasc . , „ 3.— » , . 4,.so t» pol l«u . . „ 8.— . , , u ?b* leto . , , 12.— . „ , 1»,-NereAilee Je plačevati aaprej ■« aarodke kraj prilaieae aareonlae a« sprava a« azlra.
HuaamiĆne Atorilke te dobivn;« » daialnioah tobaka v Trutu po a me. iavrn Trsta po 4 nvi.
Oglu! ae rainne po terifn v peritn; >» aailova a dsbelini irkaai ae pladnje prostor, kolikor obsega navadnih vrati«.
Ponižna, osmrtnioe in javne zahvale, do« raafli oglasi itd. »e računajo po pofodbi.
V«i ilopiai naj se poiiljajo uredništvu ulica Caserma it. 13. Vsako pismo nora biti frankovano. ker nefrankovana ae ne sprejemajo. Rokopisi se ne vrafiajo.
N®N'nino, reklamacije in oglasa spre jeaaa upr avnUtvo	Mulino pic-
rnln Int. -1. II. viadst. Naročnino in oglan« jeiplaćevati loco Trat. Odprte reklama eije to proste poštnino.
61
,f •(Ns««<4 J« trne«".
ZAHVALA.
im volilcem V. kurije tržaške, ki so meni naklonili svoje glasove in s tem izrekli častno zaupanje ne le do moje osebe, ampak tudi do ideje, kateri služim nepremično v vsem svojem delovanju: ideji pravice do vseh, kakor podlage pomirjenja med narodnostmi, izrekam tem potom svojo najiskrenejo zahvalo.
če tudi ta ideja to pot še ni prišla do zmage, vendar smemo zabeležiti patrijotiškim zadoščenjem, da je že dosegla lep vspeh. Zdravo zrno je padlo na rodovitna tla in opravičena je nada, da se skoro razvije do krepkega življenja. In potem pridejo boljši časi za tržaške Slovence in za vse one, ki trpe krivico.
Ivan Nabergoj.
Socijalna demokracija med Slovani.
(Dalje.)
Socijalna demokracija seče rane slovanskim narodom tudi po svojih nazorih o veri in cerkvi. Ona razglaša vero za z&sobno stvar iti je za odstranjenje stroškov iz javnih sredstev za cerkveie in verske namene. Ona s tem razjeda tisti organizacijo, ki more vezati posamičnike v posebne jednote,
in to zadeva sosebno slovanske navode s svojo cerkven« organizacijo, pa tudi romanske narode, kolikor je tudi v rimski cerkvi z latinski« obredom zdru/en ne Je obredni jezik, temveč so tako rekoč zaviti in poskviti stari obi< aji v obredu same «. Cirilumetodijsia cerke/ je posebna organizacij«, ki brani v sebi stare običaje, stari vkus in svetinje etare slovanščine. Vrhu tega so Verniki in njih pastirji združeni pe posebni (vrkv: ni organizaciji in upravi, tako, da se tudi * testraui čutijo za-se kot posebna celota, katera se loči od drugih nadjofialivh organizacij. Ko ni se Slovani s ćirilometodsko cerkvijo ravnali po naukih socijalne demokracije, razrušili bi t. cerkev ali vsaj
prepuščali jo najvećim naključjem. A tudi zapadni Slovani, Katerim so ž* davno vzeli cirilometodij-ako o^rkev, imajo še tradicije po njej, in probu-jena zavest jih utegne vabiti k stari cerkveni organizaciji, in še v rimski cerkvi z latinskim obredom imajo za razne prilike posebne običaje, kateri bi se tudi oslabili in pogubili, ko bi se v«a cerkvena organizacija prepuščala samovolji posaraič-nikov Naj si bodo narodi v cerkvi se toliko na neugodnem, vendar se Čutijo vezane kot posebne celote tudi po svoji cerkveni organizaciji. Po takem morajo zapadni in vstočni Slovani upirati se socijalni demokraciji, kolikor zanaša med narode pogubne nauke. Židje nimajo dandanes političke ali nacijonalne organizacije, a veže jih kri in sinagoga, in 9icer tako, da drži bolj skupej, nego vsak politiški še toliko samostalen narod. Zato Zidom tudi ne more škodovati nauk socijalne demokracija in zato se morejo oni nj^j vsiljevati za vodstvo in agitacijo. Slovanski delavci, kolikor so pristopili k socijalni demokraciji, že radi doslednosti, bi mogli poprašati svoje židovske načelnike, ali veljajo nauki gledč vere in cerkve tudi za Žide, in iz odgovora bi mogli spoznati, da Židje imajo za se in za druge narodnosti dvojno mero, kakor se na zunaj merijo po vatlih tistih narodnoitij, med katerimi iu \#« katerih Živ3. *
Socijalni demokratje hočejo posvetnih šol; u a katerem ji zikn pa naj se snujejo, ako jim je narodnost deveta briga? Aii je možna prava vzgoja in šola bre/. narodne zasnove P In če to ni možno, ali se je socijalna demokracija že potegnila v A*stroOe;erski zn tlačen« narode kot, tat-e, da bi ■/. njeuo pomočjo priborili si primerne uacijonaln<j svobode za šolo iu druge potrebe ? Med tafeimi potrebami je tudi organizacija prava kakoršno zahtevajo socijalni demokrati za „ljudstvo*. Ali ved6 socjalui d<-mokratje, da na O merskem in drug 'i v AVdtro-OTvrnkem sodijo od lujnižih do najviših instancij piistaše negospodovalnih narodno-tij pogostoma ali po celč redno na jezikih, ki so njiih nouutljivi ? Ali more biti misleči „tovariši* socijalne demokracije indiferenten nasproti rešenju ali nerešen ju nacijonalnega vprašanja ? Tu se vidi,
kako slepo so socijalni demokrati presadili programe iz Velikonemčije na avstro-ogerska tla, s popolnoma drugačnimi razmerami !
Socijalni demokrat hoče, rekli bi, biti tudi človek, in kot tak nima potrebe le za živež, obleko in podstrešje, temveč tudi še kako drugo potrebo, ki meri na vedrenje razuma iu krepljenje srca. Kako naj si bistri um, če ne v materinem jeziku, kako naj si oplemenjuje čuvstva in uku*, če ne z domačo književnostjo in umetnostjo? A kje bode ta književnost in umetnost, ako si narodi ne pribori potrebne svobode za kulturno razvijanje ? Ali morejo socijalni demokrati ostati mlačni nasproti bojem za jezik in narodnost? Ali cm zavedajo, da narodnost je prav za prav združena s krvjo, in da Človek, tudi Če postane socijalni demokrat, ne more iz svoje kože, temveč misli in čuti in čuz-stvuje po svojih zmožnostih, kakorsne je dobil od svojih roditeljev? In misliti ter svoj ukus razvijati more človek pravilno in najvspešniše le s pomočjo analoguih ust, kakoršna so ustvarile materin jezik, iu s pomočjo tistega temperamenta in značaja, kateri mu je podelila kri. Narodnost, ohra-ujenje in življenje ta narodnosti je tiito sredstvo, s katerim se človek, tudi socijalni demokrat, razvija in pospenja najlaže do boljšega v gmotnem in pleineiiitiiega v duševnem pogledu.
(Z vrše te k pride.)
PolltUke v«sti.
V TRSTU, due 11. marca 1897.
Državnozborske volitve. V peti kuriji na Kranjskem je bil izvoljen dr. Krek 730 glasovi; Kunčje dobil 164 glasov, Železnikar pa 38.
Kmečke občine v Bukovini so izvolile svoje dosedanje poslance Hormuzakija, Wolana iu Lupula 1
Včeraj smo že rekli, da volitve v V. kuriji ztui ijo popoten poraz nemških liberalcev. Tako je tudi, niti jednega mandata niso mogli ujeti. Nas zanima Še posebno volitev za V. kurijo na Morav-skem. V tej deželi gospodujejo Nemci, vse deželne zavode imajo v svojih rokah. Volitev v V. kuriji je pokazala se laj kako neopravičeno je nemško
PODLISTEK
Vromont mlajši & Risler starši.
ra
roman.
— Francoski upisni Alphonse Daurfet, preložil Al. B. —
„Saj pojde vendar vse na moje inif," je odgovoril Deiobell«, ki ni veroval na vraže. Vse si je prizadeval, klical na pomoč svet? interese u-metmsti, šrl je c-lo tako daleč, da je govoril o ntalih igralkah, kojih izzivajoči pogledi — -- —
Riiler se je pričel glas io smejat'.
„Pojeite no, vi šaljivec... Kaj žlabudrate... Pozabili ste, da sva oba oženjena, iu celo, da je že jako pozno, in da naju /.eni čakati... Kaj ne, da nistei hudi name ? Le prav rne razumite, ne odrekam vam... Obiščite uie, po bilanci — potem bodeva šo jedenkrat govorila o tej zadevi... Ah, očka Achille ugflša b.-.š plin... motam noUr. Luhko noč I*
Bilo je že jedno proč, ko je igralec prišel domov.
Ženski sti ga, kakor navadno, čakali pri delu, a nenavadno, mrzlično razburjeni. Vsaki hip so se na čuden način stresle velike škar e, katerih se je mama Delobelleova posluževala pri rezanja
medenih žic, in človeku, gledajočemu male prste D6*irejine, ki je baš delala nekovo okrasje, bi se bilo kar v ^lavi zvrtc-lo, t k » hitro so ae premikali. Tudi dnha	g a ptic, 1 a prml njo na mui, so bila danes ua videz bolj svetla in bogatejih barv, m go-li drug« dni. Saj je bila pa tudi danes tukaj v gosteh lepa vila — upauje. Potrud la je — in to ni karsdbodi — po mračnih stopnicah iti pet nadstropij vi.soko ter odj.reti vrata malega stanovanja, da bi z jasnim okom pogledala lo-ter. In ta čarodajni blišč ues vedno zopet, omamlja, naj ymo v življenju doživeli še toliko prevar.
„O, da bi se le posrečilo očetu !w.. je dejala mama Delobelleova sedaj pa sedaj, kakor da hočt« cel svet veselih roislij, v katere so jo vtapljalo sanje, spraviti v jeden sam stavek.
„Posreči .-e mu, mama, le verjemi. Gospod Risler je tako dober, zanašam se nanj. Tudi Si-donij i nas ima rada, čeprav je« videti, kakor bi, odkar je oinožona, svoje prijatelje malo zanemarjala Treba pa se ozirati tudi na njeni novi *tan.„ Sicer pa nikdar ne pozab.m, koliko je storila zame.'
In spomnivši se tistega, kar je Sidonija sto-
rila zanjo, je delala hroma deklica še hlastnejo nego-li poprej. Električni preti so se jej gibali * podvojeno hitrostjo. Bilo je ravno tako, kakor bi li.ieii za noko ležečo, nezgrabljivo rečjo, na primer za srečo ali ljubeznijo nekoga, kt ljubezni ne vrača.
„Kaj pa je storila zate?* morala bi bila vprašati mati, a ta hip je ni zanimalo, kar je hči rekla. Mislila jo le na velikega avojega moža.
»Kaj ne da? Ti tudi tako misliš, dete P... Ko bi oče imel lastno gledališče, ako bi zopet pričel igrati kakor prej I Ti se tega več ne spominjaš, tedaj si bila še pivmajhna. A žel je Bilno pohvalo in vedno bo ga klicali nazaj. V Alemjouu so mu izročili gledališki predplačniki neki večer zlat venec... Oh kako so ga slavili tedaj, in kako vesel je bil življenja ! Sedaj ga niti upoznati ni več, mojega ubogega moža, tako ga je izpreme-uda nesreča... A uverjena sem, da bi trebalo samo malo odobravanja, da bi nam postal z nova mlad in zadovoljen... Direktor pa služ? tudi dosti denarja. Direktor v Nautesu je imel ekvipažo. Le pomisli 1... Posebno zate bi bilo to dobro. Potem bi mogla iz hiše, zapustila bi malo svoj stol. Oče bi naju vodil na kmete. Ti bi videla vodo, drevesa, ti, ki toli hrepeniš po njihl*	(Pride še.)
nadvladje v deželi Moravski. P^ta kurija je izvolila samo češ*e in socij tlno-deinoki'J4ti*kt< poslance, Nemca nijednega. To dej«tvo n« govori, ampak kriči, tla dosedanji zistem u* Moravskim sloni le oa manjšini prebivalstva. kar Tsa:takor znači kri-Tico za večino.
Znci^ii nasil a ! Dru\;a.Te ne i*or<-mr> imenovati zmage Itartolija nail Laginje-m v V. knriji istrski. To j« vspeb postopanju Itnlijan< v o vo-litvi volilnih mož. V zgodovini naSib volitev ostanejo za vedno črnimi črkami zapisane glasovite volitve volilnih mož v Labiaju t>j rt!ju, ViJina li, Tara itd. T- volitve so bile izvedene strogo po receptu italijanskega kandidata Bartolija: Po skušajte vsb 1 Tega navodila so m« držali strogo, in niso povpraševali, je li to „vse" pošten« in zakonito. Ta „o<ar tutto* je za hip obrodil obilo sadu. Pravimo za hip, ker smo gotovi, da t drž. zboru ne bodo mogli potrditi vse one sleparije, vse prevare, vaa nasilja, ki so jih zagrešili itali-janaši ob teh volitvah.
Pred 6 leti so doživeli Italijani Istre strašen moralen poraz, ko je moral sramotno zbežati z Dunaja nezakonito izvoljeni dr. Vergottini. Kaže, da jih ni spametovala ta grozna lekcija. Oni so menda pozabili, da državni zbor na Dunaju ni deželni zbor istrski, v katerem se potrjuje — v sel Na Dunaju, pred vso zbornico poslancev, se bode razpravljalo o tnj glasoviti volitvi dra. Bartolija. Tam ne bodo sodile in odločevale italijanske volilne komisije, ampak možj* pravični, strogi in nepristranski, ki poznajo ni prijateljstva, ni simpatij, ampak ramo pravico in z^kon. Njim bode, da izrečejo zadnjo besedo o nečuvenih nespodobnostih, nepravilnostih in nezakonitostih. Ta sodba se oe bode mogla glasiti drugače, nego se je glasila sodba o izvolitvi Vergottinija, ki je moral sramotno zbežati z Dunaja.
Volići iu volilni možje V. kurije v Istri! Ako je še pravice in zakona na .svetu, ako živimo v j pravni in na temelju zakona urejeni dižavi, potem morate biti skoro zopet poklicani na vršenje svoje ' državljanske pravice, da si vnovič p o d v a r- I stvoui zakona izvolite volilne može in po-slanca za V. k ur i j o 1
Med tem srčna Vam hvala na Vašem rodoljubnem in možkem vedenju 1 Nikar ne kloniti duhurn, kajti pravica niora zmagati prej ali slej. Danes slavi svojo zmago nasilje, ali ouo ne najde odobrenja ni pri Bogu ni pri poštenih Ijuneh.
Spomini iz leta 1848. Leta 1848. bode petdesetletnica cesarja Frana Josipa, a bode tudi BO let, odkar so se sešli v Pragi Slovani tedaj da celokupnega cesarstva. Na tem shodu so zasnovali adreso, katero so hoteli predložiti cesarja Franu Josipu I, in v kateri so hotela vsa avstrijska plemena izjaviti svoje želje. Odstavek, ticoči se nas Slovencev, se je glasil:
.Slovenci, prebivajoči v vojvodstvu štir-skem in kraljestvu ilirskem zahtevajo :
1.	Da bi vsi Slovenci, prebivajoči v Štirski, Kranjski, Koroški in v Primorju, združili se v jedno pohtiako celotu pod imenom kraljestva slovenskega (Slovenije), tak6, da bi skupno vlado imeli v Ljubljani.
2.	Da bi slovenski jezik bil diplomatiški, da bi se uvedel v šole, kancelije in sodišča, in da bi bil vsak uradnik dolžen umeti, govoriti ga".
Č tatelji naj sodijo sami, v koliko smo napredovali mi Slovenci od leta 1848 pa do dauea gledć odločnosti v podarjauju svojih velikih ciljev in idejalov. Napredovali ? ! Kako naj govorimo o napredku, ko bi bili veseli, ako bi smeli reči, da nismo nazadovali?! Hudo d6 človeku, ako primerja naše sedanje pehanje z idejami, položenimi v adreso leta 1848, hudo dd človeku, ko vidi, da je to isto, kar so hoteli pred 50 leti položiti pred najviši prestol, kakor željo naroda, danes — na pro.Hkribcij« ski listi, da se daues uvršča med sanjarenja in prazue domišljije to isto, kar so naši predniki že leta 1848 spravili v konkretno obliko. Danes je točka „zjedinjena Slovenija" postala legendarična, stara pravljica, in ljudje se le smejejo onemu, ki se je spomiuja. Slovenci ne poslušamo več radi »pravljic", za to smo postali — prepraktični. In vendar moramo čuti sleherni dan, kako se današnje ialostne razmere v Slovencih opravičujejo s potrebo .borbe za načela". Res težko je človeku, da ne bi pisal žgoče satire! A kdo ima dandanes poguma v nas Slovencih, da bi hotel stopiti na javno
ulico in pripovedovati, kako sjio na/.adovali v glavne in od 1-ta 1848 sem, kako smo se izneverili vsemu, kar bi -tin it uralo biti sveto tudi danes in tako dolgo, d-.kler se nam ne uresniči?! Kdo bi hotel priviti /i I^m, da so naši predniki pred 50 leti stali više. n go stojimo danes, da S'bo danes pač bolj „prakti ni* — ".li zajedno tudi veliko — manjši?! N kdo se mi -v ispostavljati homeričnemu smehu nar« dno ; uerirane množice.
Zaključek ade<e iz let,i 1848 ni le kraten, utuneljeu, ampak in tudi danes še polno vrednost in veljcvo. trhsi se:
»To fo zalit-vo, k-iter« mi zvesti Slovani avstrijski pokladno k prestolu Vaše c. k. Milosti, iz katerih je jaan■> razvidno, da se potezamo jedino za najdražje imetje človeštva, za svobodno, samostalno razvitje narodnostij in za jednako upravo s sodržavljani najini, z Nemci in Madjari, in da v našem smislu ni st varjenja ni kake države slovanske, kakor nam t> očitajo protivniki naši. Želim t), pred prestolom Vaše cesarske Milosti, da bi se dejanski zvršil zakon ljubezni k bližnjemu: bratsko jedrin ko upiavljenje tudi pri nas Slovanih, katerim se gode velike krivice, in kateri se pritiskajo hudo, kateri smo vednemu našemu domu Cesarskemu verno ndani. K ljubeznivemu očetovskemu srcu Vaše Ces. Kralj. Milosti z otroško ljubeznijo .se zatekamo; da bi se to veliko delo pravičnosti k narodom z vršilo v blagor in spasenje ne le Slovanov, temveč i vseh narodov v obče in v večno nemiuljivo slavo Vaše Ces. in Kr. milosti".
Tako smo govorili leta 1848.; kako bi morali govoriti se-le danes, ako bi bi bili hodili po ravni poti v zrnislu te adrese, ako bi bili ostali zvesti svoji mu programu, svoji bodočnosti ? Zastonj bi govorili o tem — „praktičnim" ljudem iz sedanje dobe. Bog nam skoro prinest drugačne dobe z drugačnimi ljudmi!
Položaj na Kreti. Rimska „Agenzia Štefani" poroča iz Londona, da se velesile posvetujejo med seboj, da-li morda ne bode treba odgovoriti na odgovor grške vlade. — Tajnik Curzon je izjavil v angleški poganski zbornici, da ni ničesar znano o kakšnem popolnilnem odgovoru grške vlade. Turčija da v obče še ni odgovorila na popolnilno spomenico velesil, toda Curzon misli, dajo Turčija vsprejema.
Jako »ažno vest pa javlja Pariška „Agence Havas" iz Kaneje. Glasom te vesti se vojaki velesil veliko nevarnostjo osvobodili moliame-dance, katere no bdi uporniki oblegali v Jfandami(I). Vojaki velesil so priveli s seboj kakih 2000 mo-hamedancev. Posadka velesil ostane vSelinu, dokler si ne vkrcajo vsi mohamedauci.
Ko človek čuje take stvari, mora si misliti, da imajo krečanski kristijani prav, ko trd6, da so velesile došle na Kreto ščitit mohamedauce!
Hazli6xie Mraeiti«
Volilne shode sklicujejo naši rodoljubi za nedeljo na Kontoveiju in Trebfiah
(V. in VI. okraj) ter na Greti (IV. okraj). Razpravljalo se bode o volitvi za tretji kolegij.
Notarjem v Senožečah je imenovan kandidat Mihael K o r b e r v Ljubljani.
Volitev V. kurije in „Progresso". Z vršen je ; napor, zvršen je volilni boj V. kurije. Napenjanje, i siljenje in podkupovanje od strani nasprotnikov ! presezalo je o tej volitvi vsako mejo, Odkrito se
■	lahko reče, da je vsa stvar bila veliko več po-
■	dolma kaki gonji ali semnju, nego pa samozavestni ■■ in svojevoljni volitvi. Če se pomisli, da so morali ! ljudje, kakor hlapci, težaki in sploh delavci, ki so
odvisni od posamičnih gospodarjev, ali ki se na-! hajajo v občinskih službah, podpisati na svoje | glasovnice ime istega kandidata, ki jo bil njim j (progressovoem) priljubljen, izreči mora vsak raz I sodnik, da to ni bila naravna volitev, pač pa komedija, ki so jo vodili progressovci z bičem v rod In če niso reveži plesali po taktu svojih gospodarjev, zgubili bi — kruh. Tež o je res prikrivati svoje prepričanje, hudo je boriti se proti lastni volji ter zatajevati svoj značaj, pa tudi kruh zgubiti je težko.
Ubogi delavec I Doma ima ženo, ima več malih nedolžnih, za delo in zaslužek še nezmožnih otrok, ki so edino njegovo veselje, edino njegovo npanje, ki so njegova kri, katere mora oblačiti,
katerim mora skrbeti za stanovanje iu dajati jim — kruha, kaj mu je storiti ? Hud boj unel se je v njegovih prsih, boj mej zavestjo in — kruhom I Po dali-am premišljevanju in razsojevanjn zmagal je — kruh. Ni se čuditi, da je ta zmngal pri mnogokaterein sicer zaveduem delavcu.
Volilo je torej veliko njih prisiljeno, nerado-: voljno, kandidata nasprotne stranke, one stranke, j ki vedno upije „N a p r e d e k !■ — „S v o h o d a !M O ironija, o iluzija ! Zakaj vedno nastopaš le v , črni noči, v noči m-gle in črnih oblakov? Lepi sti res, krasni sti besedi „Napredek* in „Svo-, boda', če si ohraniti pravi pomen, in ravno tako ojttulni sti tr dve besedi, če se nam predstavljati obratno, ako služiti iu se bliščiti le v pretvezo — j sleparstvu I
Ni res, kar govorite o progressovci! Laž je, ; perfidna laž. Če ne sme delavec, kijev vaši službi, ; v vašeui področju, ki je državljan še boljs' kakor j ste vi, ki je človek, ki ima euo dušo, kakor vi, katerega ne plačujete zastonj, ampak se mora tru-, diti od zore do mraka, da donaša sebi in svojim kruh j — Črn kruh, ki ga služi v potu svojega obraza, če toraj ne sme tak človek glasovati po svojem prepričanju, če ne sme oddati svojega glasu onemu, v katerega stavi svojih zaupanje, od katerega upa j pomoči in olajšanja, kje je potem tista blažena „svoboda*, k j e je „n a p r e d e k' ? Hinavci ste, slepilci in zatiralci.
Geslo : „Svoboda* iu „Napredek" zbrali ste le sami za-se, obratno pa silite drugim „Sužnost" in „Nazadnjašlvo41 ! Vi se ne ravnate po zapovedi božji, ki pravi: „Čes:tr ne želiš, da bi ti drugi storili, ne stori tudi ti drugim!"
Bog je dal človeku lastno voljo, a vi mu jo i odvzemate. S tem grešite celč proti samemu Bogu. , Če računate vsa zlobna siedstva, ki ste se jih posluževali v svojo „zmago", če poštevate vse ue-{ zakonite čine, ki ste jih upotrebljuli, in če premislite to stvar količkaj zdravim razumom, ted%j se morate le sramovati svoje zmage. Videlo se je sicer, da ste le z nekakim zamolklim glasom spe-i vali psalme „junaitva", ker vedeli ste, da ste zmagali — sleparsko. Po oknih ste prižigali sveče 1 v znak „zmage". Pa kakšno „zmago* ste slavili? i Proti komu pa ste se bojevali? Čudno, tu s« je pa progressova stranka vrezala v nos. Vedno kri-
>	čite in bobnate, da v Trstu ste vi sami doma,
>	izvzemši le par slovenskih kričačev. Če je torej to res, koga ste se pa bali? Čemu ste napeli vse sile in moči ter se tako oboroževali?
i Če je to res, kakor trdite, da ste le vt tu. jedini ' tu, po tein sinemo reči, da niste zmagali, ker se j vam ni bilo treba bojevati. Ker pa sami priznavate, i da ste se bojevali, ker tako proslavljate svoje j „junaštvo" in „zmago*, pomenja to — da ste se | bali in koga ste se bali ?,.. Bali ste se —
■	S 1 o v e n c e v 1 Na tak način slepite same sebe, j bojite se odkriti rano, ki vas skeli, ali ta j rana začela vas je tako skeleti, da si« jo ! sramotno odkrili svojim zadnjim dejstvom. O zad-j njih volitvah ste prizuali jasno in očitno, da v s Trstu bivajo Slovenci in da jih ie veliko, ker bali I ste se jih silno. Sliši se celd, da mislite prazno-j vati v9ako leto 8. marcija dan „zmage" iu „slave" ; t s takim slavljenjem kazali bodete svetu le svoj
j strah in bojazen, ki jo imate pred Slovenci in mi
■	vam porečemo, da bodite slavili dan nasihtva in ; pritisk, a mi bodemo slavili ta dan, dan zavesti, j prepričanja in narodnega ponosa tržaških Slovencev.
0 zmagi prugrussovcav v peti kuriji piče „Triester Zeitung": „Treba, da je človek ua-dahuen po;;ebi.iija optimizmom, ako hoče rezultat ! volitve razumevati kakor plebiscit v prilog ua> rodno-liberalne (italijanske) stranke. Po agitaciji, izvrševani vsemi sredstvi progressovske stranke, morali bi se prej ču liti, da njih kandidat ui dobil več glasov. Saj je imela stranka oiicijelen odbor, sestoječi iz tritisuč in dve sto mož, iu kdor pozna tržaške razmere, ta ve, česa je pričakovati od ta-cega aparata, in že celo v trenotku, ko je bila progressovska stranka pod svežim utisoin zmage, priborjene o občinskih volitvah14.
No, mi manimo, da je „Trjeaterica" povedala le pol resnice. Ne le velik odbor in aparat in navdušenje so imeli progressovci, ampak tudi dovoljno porcijo brutalnosti, brezvestnosti in — tisočakov. To je delovalo še vse drugače, nego pa ves ogromni odbor.
Liberalni „klerikalci*. Po pravilih zdrave logike je ta naslov sicer gomtasen ueznisel ; ali ■i res ne veno druzega za one ljudi, ki se zbirajo okolo lista „Anica*, ki se sicer nazivliajo klerikalce, izvršujejo pa do zadnje pičice program tržaških liberalcev. Kar trde o našem gibanju liberalci, to lato trde — iu kako srdito, trdovratno !
—	tudi „Amieovi" klerikalci. Na psovke, ki jih „Amico* v svojem uekrščauskem mišljenju usiplje na osebe naših voditeljev (Glej številko tega l^sta 0(1 21. februvarja t. 1.), ne odgovarjamo, ker naši možje stoje pie^isuko, da bi jih mogel doseči lakov — smrad. Gospoda se radi valjato po svolji klerikaluo-lineralni mlakt iu ako bi hoteli donjih, da jih malo ziasamo, morali bi sami — v smradno mlako. Mi pa smo radi na suhem in na — čistem. Oseb torej ne bodeao zagovaijali.
Kakor liberalci, tako tudi „Amieovi" klerikalci ne hote poznati ni zakonov ni — dejstev. Jednaki so si, kakor jajce jajcu, v svojeui sovražtvu do nas. O naši ekzistenciji nočejo ni čuti: jedni in drugi poznajo le XXletno italijausko kulturo! Jedni in drugi trd6: da hočemo mi Trst posloveniti. Amicovi „klerikalci* vedo dobro, da je to velika laž, ali te vrste klerikalci so zvesti posne-malci svojih brezverakih fanatikov : najraje govore
—	laži. Mi nimamo ni sredstev, ni želje, da bi pošlovenjali v Trstu, hočemo pa, da Trst iu okolica ostaneta slovenska v toliko, vkolikor sta že od pradavnih časov.
Kakor progressovski ateisti tako trde tudi tAniico\i" klerikalci, da „bu>n popolo sloveuo* hoče živeti v miru in da vso dražbo delajo le par agitatorjev, padlih tu doli z visokih gora. Kako misli okolic*, kako misli ta „buon popolo sloveuo", so pokazale zadnje občinske volitve, ko je ta „buou popolo sloveno* pokazat vrata liberalnim ?a« veznikom „Amicovih" klerikalcev.
Kakor brezverski progressovci tako trde tu li „Amicovi* klerikalci, da le Italijani so gospodarji v tej tržaški hiši: kakor prvi tako zatajujejo tudi posleduji dejstvo, statistiko iu zgodovino 1 Povejte nam: ali žive ali ne žive v okolici Slovenci, ali j h je ali jih ui v usestu ua tisoče Slovanov ! Kdo so bili tisti, ki so o volitvi za V. kurijo dali slovenskemu kandidatu blizu 7000 glasov, ne gledć na vse tiste glaiove, ki so nam jih na sleparski način ukradli
—	„Amicovi* prijatelji?! Statistika in volitve kažejo, da smo od nekdaj douia v tej tr/.aški hiši, da imamo tu domovinsko pravo. Le ljudje iz liberalnega in „klerikalnega" tabora", katere spaja v sogUsid ideja krivice, hote tajiti dejstvo, hote tajiti resnico. Brezvercem se ne čudimo, da mrze resnico, ker je ista božjega izvora, ali ne vemo, kako bi kvalifikovali ljudi, ki se nazivljajo služabnike božje, a se vendar vežejo z ljudmi, ki ne hote poznati Boga. Iz kratka: „Amieovi" klerikalci bi se zvezali tudi s hudičem samim, da le ne pride do človeškega življenja ta siromašni, kakor divja zver proganjani Slovenec. „Amicovi" „klerikalci* so vsemu zmožni v svojem fanatizmu, le jednega niso zraožui : biti pravični! To je tisti narodni ianatizem, tisto atru-peno sovražtvo, ki jih sili, da na javui ulici, v javno pohujšanje, tržejo se sebe svoje duhovenske znake, celo v takih trenotkih, ko jim je vršiti svoj sveti pastirski poklic 1 Torej tudi tedaj, ko bi morali moliti za dušo pokojnika, jim v duši vihra srd iu sovražtvo. Taki so ti „liberalni klerikalci*, ti zavesmki židov v svečeuiških haljah.
Razgreli smo se nekoliko. Saj nismo uarne-rovali odgovarjati, ali prisiljeui smo bili v to po pozivu i/, kroga poštenih duhovnikov, ki menijo, da moramo biti vedno za petimi tem židovsko-liberalnim klerikalcem !
Vse, kar je prav ! V „Katoliški Dalmaciji* od dne 4. t. m. čitamo članek, naperjen zoper o-sebo urtdnika lista „Pensiero Slavo*. Mel tema dvema listoma vihra že dolgo ostra polemika. V to polemiko se nočemo utikati. Ali odkrito moramo obžalovati način, katerega se je jela posluževati „Katolička Dalmacija" v tej polemiki.
To niso več argumenti v obrambo katoliškega načela, ampak to je golo — ovaduštvo. Mi menimo, da je katoliška stvar prevzvišena, da bi trebala — takih sredstev.
Čujte le, kako piše ,Kat. Dal,* in sodite, da-li ni to golo ovajanje, ki mora škodovati ne 1« Jakiću, ampak tadi naši stvari:
„Jakida je kupilo „vaeslovanstvo* — „Rusija je z denarjem kupila „Pensiero Slavo*
—	„Jakič je kupljen prijatelj Rusije* - „Ja-kiiia je opazila potuhnjena Rusija, kliče ga k sebi in ga pritiska na svoja prsa" — „V ne* lova us k a država posveti odpadnika Jakida, — Rusija ga redi in kupuje, daje mu groše in tudi rublje" — „Katoličanstvo in hrvatstvo naj bi se delo pod noge za voljo vseslovanstva*.
V tem stilu je pisan članek v „Katolički". Sodite čitatelji! To gotovo ni rodoljubno, ker iz takih člankov morejo nasprotniki kovat' orožje
—	ne toliko proti Jakiću — ampak proti vsemu avstrijskemu slovanstvu iu dosledno tudi proti hrvatstvu. Nasprotniki ne pravijo: Tak je Jak i ti! ampak pravijo jelmo-<tavno: Glejte jih, taki so ti Slovani, glejte jo, slovansko — irredeoto 1
Ali tudi gledć ua osebo Jakićevo tako pisanje ni pošteno in ni — katoliško. Takih zatožeb ne piše pošten človek uiti o svojih sovražnikih, ako nima dokazov! Take ovadbe niso igrača! Mi opazujemo delovanje urednika Jakida. I mi se često nismo striujali z njegovo taktiko, tudi nam se je dozdevalo često, da ne ubira vsikdar prave poti, ali po svoji duši moramo izjaviti, da nikjer še nismo opazili ničesar, kar bi nam moglo služiti v dokaz za to, kur toli lahkomišljeno in pozitivno trdi „Kat. Dalmacija*. In tudi če bi bilo razloga
—	pravimo: će bi bilo — za kako sumnjo, menimo vendar, da katoliškemu duhovniku in Slo vanu ni baš potrebno, da opravlja tak posel, ampak prepusti naj ta posel onim, ki so v to poklicani. In ti, ki so poklicani, gotovo ne zanemarjajo svoje dolžnosti. Ako ti niso mogli opaziti uičesar, tudi „Kat. Dalmacija" bi storila pametneje, da ne bi pisala takih zatožeb — brez dokazov.
Ne, to ni — katoliško !
„Patrljotizem" iz — Trsta. „Agramer Tag-blatt" piše doslovno: „Kakor javljajo iz državnega glavnega mesta Nemčije, je magistrat v Berolinu hvaležno vsprejel pre<enečujočo ponudbo nekega tržaškega meščana, ki stavlja na razpoloženje 300 vreč lovorjevega listja, s katerim naj se na dan stoletuice cesarja Viljelma I. posuje slavnostni prostor". —
Ali je treba še komentarja k temu pojavu pangermansk ga patrijotizma iz „lojalnega" Trsta J?
Nadškof dr. Stadler. Sarajevska „Bos. Pošta" piše: Presvetli gosp. nadškof dr. Josip Stadler ostavlja izza težke bolezni Sarajevo ter je odšel za nekoliko časa v Dubrovnik in n t Lokrum, da 'se popravi popolnoma. Presv. gor.p. dubrovnlški škof dr. Josip Harčelič se je že pobrigal za to, da bode nadškofu čim prijetniše bivanje na otoku Lokruiuu.
Spinčić povsodi. Minulega tedna so bile volitve za V. kurijo v okraju poreškem. Med „pan-slavistiškim:" agitatorji videla je poreška „Istria* tudi g. Spinčiča. Temu nasproti konstatujemo, da je bil g. Spinčić v oni Čas v okraju vologkem in da ga že 2 leti ni bilo v okraju poreškem. Tako ljubijo resnico italijanski list' Istre in Primorja.
Prepovedane vesti. Tukajšnje policijsko ravnateljstvo obveščnje vse odgovorne urednike tukajšnjih listov, da je do duljtije naredbe prepovedano objavljati vesti, tičoče se gibanja vojaštva.
Za podružnico družbe sv. Cirila In Metoda v Sežani. Ob sijajni zmagi so darovali navdušeni in zavedni volilci V. kurije dne 10. t. mi v gostilni Mahorčičevi 23 kron 66 stotink. Na pustni torek sti nabrali gd.ča Marica Grbec in Milena Dolenčeva na plesu gasilcev na ,.Vagi" 10 kron 60 st. G Jože Pirjevčev (mlaisi) kakor povrnjeno mu ustopnino 1 krono. Bog živi zavedne in narodne darovatelje in darovalke prekoristne naše družbe! f: :,i Bedni rodbini Ličnovl ho darovali členi „Trž. podp. in bralnega društva* in sicer: Rezika Zor-zut 50 nvč., Štopar Ivan, Kukanja Anton, Buko-viČ^Fran, Rože Josip, ^Benk Mihael in Skrinjar Simon vsak po 10 nvč. Pri plesnih vajah nabralo se je 1 gld. 14 nvč. Skupaj 2.24 nč. Srčna hvala vsem darovateljem v imenu uesrefine družine.
Volilni odbor „Tržaškega podpornega in bralnega društva*, uljudno vabi vse drnštvenike in družabnice na volilni sliod, ki bode v nedelj* "A. t. m. ob 3. uri popoludne v društvenih prosiurih.
Volilni odbor.
„Zvesta" ljubica. Sarajevski listi javljajo ; Opaukar Josip R e i f je skoro okamenel od začudenja, ko je videl dne 28. m. m., da m njegova
štiridesetletna ljubica vrača iz c-rkve, kjur se je bila poročila z nekim uradnim »lugo. Reif je bil živel s to žensko dolgih 20 let, stanova! 9kupno ž njo, deli! ž njo jed in pijačo, žalost in veselja. A to puštene „Micike* nikakor ni oviraio, da si je za hrbtom ubozega, lahkovernega Reifa izbrala še diuzega izvoljenca, s katerim se je bila dogovorila vse za poroko in se poročila, ne da bi se bilo osleparjenemu Reifu prej kaj sanjalo o nezvestobi svoje „zlate Micik-*- Ogoljufani Reifirnase-daj priliko razmišljevati o „ženski zvestobi".
Antikrist prihaja! „Hrvat. Braniku* piše prijatelj: Znano je, kako si prizadevajo Madjam da bi po železnicah na hrvatski zemlji zasnovali madjarskih šol. Te Sole so jedro njih kolonij, v katere lovć in maraijo domačine, da jih raznarode. Tu vam navajam istinit slučaj, ki mora v srce zbosti slehernega Slovana: Dn6 13. m. m. sem potoval na železnici iz Broda v Vinkovce. V istem kupčju je bi'o par drugih potnikov in več malih šolarjev, ki so se z raznih pestaj iu stražnic vozili vlakom v Vinkovce v madjarsko šolo. H krati so pričeli otroci pope vati neko hrvatsko pesem po ariji j „Još Hrvatska nij propala', toda strmite, kako popačenim tekstom !
Ta izgubljena dečarija je pela : „Još Hrvatska nij' propala, Al će na skoro ! Visoko se ona stala, Al će bogme past" itd.
Ta otročad je veži in delom hrvatskega pokoljenja. In na teh nesrečnih šolah se otroci raz-narodujejo na ta način, da celč lepi svoji domovini žel6 zlo in propast ter ji pljujo v lice ! Ni mogoče, da so si otroci kaj tacega sami izmislili; tu mora biti kdo drngi vmes, ki ima svoje madjaronske prste v tem nečistem poslu! — (Ta žalostni slučaj dokazuje jasno, da imajo madjarske šole na Hrvatskem popolnoma isto svrlio, kakor med nami šole „Lege nazionale* ! Uredn.)
Pomlajena starost. „Hrvatu" pripoveduje častivredni kapitan K., da je neki brezzobati ženski, ki je že prekoračila svoje sedemdeseto leto* zopet zrasel jeden, ali cel6 dva zoba! — Kak6 že pravijo ljudje ? Starost postaja otročja in — glej tu staremu otroku rasti zobe!
Mrtva ma&kiira. Blizu sela Priespa, okraja beiovarskega, našli so te dni mrtvo maškaro. Do-tičnika nihče ni poznal. Paranje trupla je dokazalo, da je uesrcčuež uinrl vsled tega, ker ga je bila zadušila oteklina, ki mu je bila vzrasla okolo vsega sapnika. Torej ni g »vora o kaken hudodelstvu.
Tolovaj Hradil. Te dni so prijeli v ogerskem mestecu Nagy-Marmarod nevarnega tolovaja, 23 letnega Alfousa Hradila, rodom iz Moravske. Tolovaj je priznal po dolgem obotavljanju, da je dne 5. januvarja t. 1. v Budimpešti umoril in oropa! ženo delavca Josipa Kocha. Priznal je tudi, da je due 27. januvarja t. 1. ua Dunaju poskusil umoriti in oropati g.o Slavikovo. Taji pa neki drug roparsk umor, kojega oblasti pripisujejo tudi njemu, Ta skrajno nevarni hudodelec je priznal cinično tudi to, da bi bil pomoril na Dunaju še štiri osebe, da ga niso prijeli. — Dokazano je, da se je Hradil že par let ?6m preživljal samo s tatvino, goljufijo in vsakovrstuim hudodelstvom, toda policiji ni bilo lahko nadzorovati ga, kajti imel je celo vrsto dokumentov, glasečili se na najrazličniša imena. Tolovaj je prilično inteligenten, kajti izvršil je bil 8 razredov meščanske šole. Njegov oče živi na Morav-skena, kjer Ima malo posestvo, toda že pred leti je zavrgel popačenega sina.
Sneg v New-Yorku. V baš došli nam posl d nji številki „Amerikanskega Slovenca" od 19. m. m. ČitamoNew-York : V našem mestu je padlo danes nenavadno mnogo snega. Elevatorji morali so se vsied tega ustaviti. Treba je,bilo preko 2500 radž kT so stali preko 13.000 dolarjev, da so skidal sneg. To se je pripetilo letos že v tretjič, da je v New-Yorku padlo mnogo snega. Prvo odstranjenje snega in počiščenie ulic stalo je mestno blagajno 165.000 dolarjev, v drugič nekaj preko 100.000 dol.
Nesreča na železnici. Dnć 6. t. m. po noči je trčil v postaji Bratz na Vorarlberškem tovorni vlak v baš došli osebni vlak. Razbili so se štiri vagoni osebnega vlaka. Jedno Italijanko je ubilo, 12 laških delavcev je ranjenih.
Palaia iz srebra. Doslej smo poznali kristalno palačo, palače is soli in cald palačo is leda, toda
Američani hočejo sedaj vse to prekositi s palačo iz pristnega srebra. Ravnateljstva transmisisipijske iuzstave, ki bode v Omabi od junija do novembra 1898., sklenilo je zgraditi v razstavi palačo iz srebra. Ta palača, kateri dajo ima .Eldorado", bode najprivlačneji predmet razstave. Pokrivala bode 120 stirjaškik metrov, bode okrašena se stolpi in vsakovrstnimi bogatimi okrasi te: bode pokrita od zunaj in od znatraj s ploščami iz pristnega srebra. Srebro dado rudniki na Vstokn. Pokriti bode treba srebrnimi ploščami preko 300.000 šttrjaških čevljev. Ne zna se še, koliko bode vredno to srebro, ker ni še določeno, koliko naj bodo plošče debele.
Amerikanski zakoni. Zakonodajnemu zastop« države Tenessee (severna Amsrika) je predložen zakon, glasom katerega se strogo zabranjuje mo-žkim — posebno mladeničem — pohajanje okolo dekliških zavodov, vzgajališč in ženskih samostanov. Ltotako je atrogo prepovedano pošiljati tajna pisma gojenkarn takih zavodov, vzgajališč in samostanov. — Če bode le kaj pomagalo ? !
Sodnijsko. 191etni pekovski pomočnik Quinto Pavani iz Vidma na Laškem je dobil včeraj dva meseca strogega zapora, ker je 4. februarja t. 1. zvečer na obrežju del Sale kričal na vse grlo: „Viva 1' Italia I" „Viva la nostra baudiera!" in še drugih takih lepih stvarij.
Loterijske številko, izžrebane dnč 10. t. m.: Brno	74, 10, 78, 63, 49.
Iz malomestja.
Spisal K—k.
(Dalje)
Hazarski nadporočnik FJeno Laszciny je bil l^p mladenič. Njegova mala ustfl no se zmiraj smejala; oči so gledale živo sko^i cviker, katerega je nosil le .tako"; njegov neprevelik nos je bil sedaj nekoliko otekel. Kostanjevi lasje so pokrivali nizko čelo. Bil je dolg, suh človek, kate ranu je jako dobro pristojala vojaška uniforma. Nastanjen je bil na glavnem trgu. Poleg njegovih sob je vodil ino tovž, » katerega se je videlo črez obširno dvorišče na mostovž sosedne hiše.
Ko je stopal zvečer nadporočnik po tem mo stovžu, je zaslišal z nasprotnega mostovža vsklik in radoveden je poghdsl tje. Ker je gorela tam, od koder je vsklik prihajal, svetilka, in je on sam stal v temi, je lahko gledal vse neopažen.
Vrata so se odprla in iz sobe je vstopil mladenič v lovski obleki. Poleg njega je stopala devojka, kakih osemnajst let. Njeni bujni kodri so bili razvezani in so ji segali do pasu, plave oči so milo pogledoval« lo»ca, mal nosek je stal nekako predrzno na njenem obrazu, in lahna, domača obleka jo je delala še lepšo.
Presenečen je obstal Laizciny. Da mu bo ! sedaj vis-ži-vis tako le^a deklica, tega se ni na- ' dejal nadporočnik. Nehot6 ju je začel poslušati.
Naslonila sta se na zid mostovža, tako, da sta gledala proti sobi, iz katere sta prišla.
„Marica, hiteti moram, da ne prideta tvoj papa in mama !"
,Ne, Viktor, še nekoliko ostaueš lahko tul ' Man;a in papa sta odšla v gledališče, sicer bi mo- i rala že prej priti. Mini iiista rekla sicer ničesar, : a gotovu dta šla. Jaz sem se naredila bolno*.
„Aha, rendez-vous gotovo 1" si je mislil nad- i poročnik Lasziuy.	i
„Da sem te jaz lahko obiskali Kaj ne P* j z. -mejil <?f j" mladenič. „Knko si vendar pridna, j Uar.ca ! Kaj hočen . plačilo u\ i<>? No, govori >reci I"
Sklonila se je in mu nekaj zuSepetala.
„Tj, porodnica, ti!* zasmejal se je. „Na torej !*
In strastno jo je poljubi!.
Pogledal jo na uro.
„Moj Bog, že jednajst! Hiteti moram... Z ' Bogom, Marica!*
Poljubila sta se v slovo.
A Beno Laszeiny je odšel v svojo spalnico in mrmral veselo:
„To je avet popačen!... Hi, 1.4!*
IV.	j
Ivan Bojajev iu Zopkin Ksandor sta držala !
njja s vsem modernim svetom N—skim. Ksandor je ves gorel sa nadporoeaika, hodil injim in popival ž njim cele aoči. Ivan Bojajev se je sicer tudi drniil s Laazcinjjem, a ni mu ng^jal nadporočnik. Opazil je namreč že večkrat, da menjavata Beno in Sabina med eeboj pomenljive poglede, in da se ona, Sabina, toliko ne briga sa njega, kakor se je brigala sprva, ko ji je razodel svojo ljubav. Polastila ae ga je čudna misel. Morda mu je nezvesta, morda se mu je izneverila ? Morda ljubimkuje z nad poročnikom Laszcinyjem ?
Nekoliko je bilo resnice. Sicer ni bilo tajnega ljubimkovanja med njima, pač pa je Sabina vsikdar pogledovala koketno nadpoiočnika, pri vsem tem pa je vendar iuiela ponočne ren lez-vous e z me-dicincem Ivanom Bojajevom.
Tako je postal Bojajev ljubo-umen.
(Pride še.)
Najnovejše veati.
Dunaj 11. ,Wieuer Zeituug* objuvlja zakon o spremembi in popolnitvi obrtnega r< da.
Madrid 10. Listu • Iiuparcial" hvljnj<> iz Manile, da zahteva general Polavieja, da s? mu v.pj. ska pomnoži za 90 bataljonov.
Potersburg 10. .Novoje Vr-mi*" trli, da namerujeta poljedelsko in fina m no inininti rstvu imenovati posebne trgovske agei za Nnneijo, Francijo, Avstro-Og«rsko in Angleško.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani
(Dunajska cesta) katere so bile odlikovane z NajviSjiro priznanjem Nj. c. In k Vis. prcjasne gospe prentolomiHlodnice-uiove nadvojvodiuje 0T Štefanije "^f Steklenica velja «i0 kr.
Trgovinske brzojavka in v teti.
BTl~.mtp:->6t&. Pftenicn lajonon 7 38 7 40 ">.n>-v -a spomlad 1897 8.04 do 8 05 Oves -a spomlad 5"78—5'80. ' wi i.u spomlad 6.50—«.52. Itoruz« maj-juni 18H7. .1.76 3.77
Pšenici. no • o<l 7H kli. '. 8-3 i 8 36 oJ 7U uilo. I 8.40—8-45., o l HO !• •!. f. 8-45-8*50 ni m , ■ -. 8*50 !
860 , od idi. To--.---------u fl.in-8-—
proH« 5-65 - 6'10.
Pšenica: Sredne ponudbe omejeno povprašovanjo. Prodaja 15000 mt. Bt. Vreme: lepo.
il-fUR. Nem niruni sladb i tur. 11.77'/, doll'80. Za maj f. 11.92'/,. malo bolje.
Pl'u^a. OoutrHuijul a-j. , t>.><•*»• »i »• * 1 r.i carino vrod odpu Uljatjv proeo; \ 3125 —•— --•—ftetvorni 9B-75*-V -»..v. .. . 11 R«
Ha7i"6. ICit^a, iji-.Mtoi • ....... maro 56,-
■a juli 56.75.
Hamburg, 8*ntOB «ood avo. > - marc 45.50 maj-46.—, sa september 47.— za december 47.— mlačno,
DrŽavo:	v jiapirju
n „ * srebro AvHtrijskft rent v .'.lulu
* « * '*rau»h
Treditne ekoij London ]0 L .'
Napoleon i .
mark ' O iulj. li.
11. maron »
včeraj danob . 100.30 100-30 122.55
. . . 100.60 . . H58.10 . . 119.90 9.53 •/,
11.74 45.05
100.80 100.65 122.55 100.50 H57.75 119.90 9.53 11.74 45.10
ZELEZNIŠKI VOZNI RED.
Državna železnica. (Postaja pri sv. Andrejo). Od dni 1. oktobra 1H96. ODHOD:
8.30 prodp. v Herpeljo, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.35 „ t Herpolie, Rovinj, Pulj, Divačo in ua Dunaj 4 40 popol. v lterpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.80 „ v Herpeljo (in od Uerpolj hrzovlak v Pulj, Divačo, na Dunaj, v Bi-ljak.} Lokalni vlak ob praznikih SJ.20 popol. v Divačo.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljano, Divače. Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz H"tri(dj, Ljoblja ie, Danata. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljano, Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Uovinja, Dunaja, lieljuka Ljubljane, Lokalni v1n k ob praznikih: 8 35 poj ol. ie Divače.
(Juina železnica (Postaja južne Mesnice.) Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD:
7.45 predp. braovlak nu Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrožino, Benetke, Rim. 9.— „ otnnibus v Nabrežino, Viilein, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak nn Dunaj, zveza a Pešto in Zagrebom. 12.^0 popol. oiunibus v Kormin. 4.40 „ oinnibr.B v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z R«ko. 8.05 „ brzovlak ua Dunaj, zveza s Pešto, lieko 805 „ brao vlak v nabrežino, Vidom, Rim. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do Murzzuschlaga.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Murzzuschlaga, Beljaka, iti. 7.30 „ mešani vlak ir. Milana, Vidma, Nabrciine. 8.35 „ brzovlak iz Konnina,
10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.20 m omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poitni vlak ■ Dunaja. T.36 „ omnibus iz Vsrone, Konnina, Nabreiin«, |8.4l n brzovlak iz Milana, Banstk, Vidma, Nabreiine; — 8.54 „ brzovlak z Dunaja zvaza z Reko.
Prijateljem dobrega Tina!
Slavnemu p. n. občinstvu naznanjam, da sva prevzela dobro znano t?o>ttilnf» .LtmiHtt:«11 poprej I. Stoka na piazzeta Conl«iuoli št. 3 kjt>r bo Jeva točila najboljša vina in sicer: dalmatinsko Lis.s a apollo po 40 nvč. liter, •	belo po 48 uvč. „
Istrsko.....po 44 nvč. „
zraven tega držala bo leva tudi ixvistu' pivo ter izborno kuhinjo.
Za mnogobrojni ubi?k inertnim k^k< r tudi o količanskira gostom priporočata se najtopleje udana
Janko Zadnik lastnik.	J. Čok, vodja.
Borzni trg ^t. 14 Sedanja razstava:
Jako zinimivo
potovanje preko
Carigrada in Aten.
M
(Tatopilin;! 20 nov6. otroci IO nov.
Nič več kadija!
Balzamski petoralski prah
ozdravi vtuik. kašelj, plućni in bronhijalni katar, dobiva ae v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Ai due mori" Trst, velik trg.
Pofilne pošiljatv- izvršujejo neutegoma.

Svečar v	I l/flPf,/*	Solkanska ceata
Gorici	IVUrMU	št. 9.
priporof-a velt-č intiti mu m ečenatvu, cerkvonim upravam, ter h avn^nm obfiinnhu pvi^tne
voščene sveče
kili>qr:;m po 2 fjld 45 »6
Ha »o ono sv <*• , koje nosijo ]netokolirnno tvorniftno znamko, nepokvarj>-ne, jamč tn se Hvoto 1000 kron.
Sveče beje vrslo za pogrebe in postransko raz-svotljnvo cerkva dobivaj se po jako nizkih cenah.
Prodajen ^udi tamijfin za cerkve:
Lnorima najflneji.......klgr. po gld. t.'20
„ običajni....... „ „ n 1.—
Orania............ „„ —.60
Blago pošilja bo na vso strani avstro-ogursk« monarhije poštnino prosto.


Pristno brnsko sukneno blago.
Jeden odrezek B IO m dolir, za dosten za jedno inožko obleko stnne samo
ffi-
8.10 iz dobre
4 10
4.80
6— h boljše 7.75 iz fine 9.— iz fineje 10.50 [7. najlineje
piiHtne ove no volne.
Jeden nilrczek za rrno salnnHko oblek« gl. 10. Blago /n v lm uknjo, loden, Peruvlenne, D >sking>, blngi* v;h dr?, vnu u ^Init- e, fini K' nimgarne i*i Cb"viot itd. razpošilja p" t vavniških nenah poznana, ret lnn in poznana
ST Kiesel-Amhof v Brnu BrfilBL
Uzorci zastonj in franko. Pošiljatvo po uzorcih. Pozor t P. n. občinstvo opozarje se posebno, da se blago dobiva mnogo cenej c, ako kc direktiio narofi mesto pri preku-povalcih. Firma Kiesel-Amhof v Brnu (Briinn) razpošilja vse blago po resničnih tovarniških cenah brez dodatka rabata kojega krojači dobivajo.
SVOJ! K SVOJIM!
Acquedotto št. '.). usisproti „Latteriii JSAi/zera")
NO v o skladišče
L J H
kisa in mila
Prodaja se na drobno in nn debelo.
Cone:
olje jediluo : po 28 in. lit., fino po 5J2-3(» no. lit, finejše po 40 44 ne. t., namizno pol lino po 48 5*2 nČ. lit., niiinizno lino p<> 56-60 nfi. r 'inizno fx-trafiuo po 64-68 72 nf lit., — Kis od 4 do 24 nč. lit.
Sprejemajo se tudi liaroćiln, na doni franko pustivši na posodo vrč iz koaitarja. — Ker je blago prve vrsli, se toplo priporoča slav. občinstvu. Udani Anton Biroa
y 25 n brzovlak t Dunaja, svojo besedo. Seznahila «ta nadpoiočnika Lasici- lo.yo „ poitni vlak z Dunaja, zveza t Reko.
Naznanilo.
Spodaj poiipisam raiinašaltv I 11 Klitiođi" k> ie zajedno URAR 1 riporoča :e t-»j.!., p. <i. občinstvo za popf^v'janj^ vsakovrstnih ur. U lan: Friderik 0 <» i j h, vntUr šr. s via Soliiarlo
Lastnik ke'iaorcij lisu ,Edintwt". Izdavaiolj in oderovorni urednik Fran Godnik. -- Tiskarna Dol«nc v Trstu.