Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 1 V središču Sp. Podravje • Kako reševati problem oporečnosti pitne vode O Strani 6 in 7 sÎ i Štajerski Podravje Ptuj. Spuhljani napovedujejo proteste in iskanje pravice na liVV sodiscu O Strani 6 in 7 Ptuj, torek, 2. marca 2021 Letnik LXXIV • št. 17 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104,3 www.radio-ptuj.si Podravje Hajdina• Bo dom upokojencev gradilo avstrijsko podjetje SeneCura? O Stran 4 Turizem Ormož• Epidemija (ali vladni ukrepi) bo gostince spravila 'na kant' O Stran 9 Kultura Markovci • Denar za prireditve je ostal na društvenih računih O Stran 12 Ljudje in dogodki Podravje • Revitalizacija Turnišča z rehabilitacijskim centrom za konje O Stran 16 v Šport Nogomet • Remi, ki je zadovoljil obe strani o Stran 13 Haloze • Na robu preživetja mlade družine in starostniki Ljudje se sramujejo svoje stiske »V Trdobojcih, kjer živita dva brata, so razmere nečloveške. Najprej sta živela v razpadajoči hiši, brez kurjave, po smrti mame pa smo jima uredili kontejner; v njem živita že leta. To je bila samo začasna rešitev, sedaj pa seje na njiju pozabilo.« Tako razmere opisuje Ana Vindiš, predsednica Krajevne organizacije RK Leskovec. In takšnih zgodb je vJHalozahísefvéliko. VečmfstranM*. Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Groteska o gostilnah v dolini Ptuj • Koliko novih blokov bo za! avtobusno postajo ^///////////////m^^ I Uradne številke • ! V drugem valu umrlo 1.748 starostnikov iz domov upokojitev Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 2 2 ŠtajrnkiTEDHIK Aktualno torek • 2. marca 2021 Haloze • V občini Videm trije občani živijo v kontejnerju Na robu preživetja mlade družine in starostniki V občini Videm sta dva samska moška, ki živita v kontejnerju. »V Trdobojcih, kjer živita dva brata, so razmere nečloveške. Najprej sta živela v razpadajoči hiši, brez kurjave, po smrti mame pa smo jima uredili kontejner; v njem živita že leta. To je bila samo začasna rešitev, sedaj pa seje na njiju pozabilo. Nekako ni prave volje, da bi nekdo pristopil k akciji. Na občino smo sicer podali prošnjo, da bi jima uredili bivanje v katerem izmed praznih stanovanj. Ti ljudje si namreč zaslužijo človeka dostojno življenja.« Tako razmere opisuje Ana Vindiš, predsednica Krajevne organizacije RK Leskovec. Število oseb, ki so prejele pomoč v haloških občinah: Občina: 2020 2019 2018 2017 2016 I Cirkulane 1065 966 707 673 512 Majšperk 1018 976 918 891 719 Podlehnik 647 557 579 617 762 Videm 1827 1536 1342 1448 922 Zavrč 659 656 555 621 578 Žetale 656 629 623 642 620 Vir: OZ RK Ptuj r ■ Foto: CG Življenje v kontejnerju je človeka nedostojno. Drugi primer je v Varnici, kjer v kontejnerju že leta prebiva krajan. »Ta dva primera sta res kritična in sramotna za našo lokalno skupnost,« še doda Vindiševa. V lanskem letu so sicer v vi-demski občini s paketi pomagali 1.827 osebam, pred petimi leti 922. Stiske so po besedah Vindiševe večplastne. »Veliko je materialnih in finančnih stisk, epidemija pa je prinesla tudi psihične težave, depresijo.« Na njihovo organizacijo se v največji meri obračajo družine z otroki. Med njimi je veliko takih, ki imajo težave zaradi kreditov za avtomobile ali stanovanje. »Kljub pomoči in morebitni zaposlitvi se ne morejo rešiti iz začaranega kroga pomanjkanja.« Pomoč so potrebo- vali tudi starejši, in sicer pri dostavi hrane in kurjave. Krajevna organizacija RK Cirku-lane je v lanskem letu pomagala 1.065 osebam. Pred petimi leti je bila ta številka za polovico nižja. Epidemija je še dodatno veliko ljudi pahnila na rob preživetja. Zaradi zaprtja šol so otroci iz socialno šibkih družin ostali brez toplih malic in kosil. Po besedah predsednika krajevne organizacije Zorana Der-nikoviča so s prehranskimi paketi v prvem valu pomagali dvanajstim družinam. Pri tem so sodelovali skupaj z občino, gasilci in Območnim združenjem RK Ptuj. »Še veliko naših krajanov bi potrebovalo pomoč, vendar po pakete ne pridejo. Marsikoga je sram priznati, da ne zmore shajati. Velikokrat se zgodi, da klic na pomoč dobimo takrat, ko so razmere res že zelo kritične. Nekaj sta verjetno kriva tudi ponos in trma Haložanov.« »Veliko krajanov se sramuje svoje stiske« Decembra lani so organizirali posebno akcijo s pomenljivim naslovom »Če nimaš, vzemi, če imaš, pri-nesi«. Šlo je sicer za vseslovensko akcijo, ki je bila med občani dobro sprejeta. Veliko jih je na stojnico prineslo različna živila, sladkarije, tudi igrače. Ob stojnici ni bilo nikogar, zato so posamezniki nekoliko lažje prišli po stvari, ki so jih potrebovali. Tudi v Cirkulanah je - podobno kot v Leskovcu - vse več mladih družin, ki se težko prebijajo skozi mesec. Možnosti za zaposlitev ni veliko ali pa so plače tako nizke, da z njimi ne morejo pokriti vseh nastalih stroškov. Težko živijo tudi starostniki z nizkimi pokojninami. »Posebej hudo je takrat, ko ostanejo sami. Takrat si velikokrat ne priznajo, da sami več ne zmorejo skrbeti zase.« Pred časom jim je komaj uspelo prepričati nepokre-tno gospo za domsko varstvo. Nikakor ni hotela zapustiti svojega doma, kljub temu da je po smrti sina ostala popolnoma sama. »To so res težki trenutki. Ni pa več primerov, da bi ljudje živeli v hišah brez elektrike in vode, kar se je dogajalo pred leti.« Socialno stanje prebivalstva se sicer slabša na območju vseh ha-loških občin. Na splošno pa je stisk veliko več od lanske jeseni. Na celotnem območju (16 občin vključno z MO Ptuj) se je obisk ljudi povečal za okoli 20 %, j e pojasnila Marjana Cafuta, sekretarka Območnega združenja RK Ptuj. Estera Korošec Slovenija, Podravje • Številne izgubljene bitke za življenje v domovih za starostnike V drugem valu umrlo 1.748 starostnikov iz domov upokojencev Drugi val epidemije je udaril močneje kot prvi. Žalostno je, da vsi ukrepi, ki so povsem omejili življenje slehernika, niso bili uspešnejši pri zajezitvi širjenja okužbe z virusom covid-19. Najusodnejše so bile okužbe za starejšo populacijo, v domovih za starejše se še vedno odvija pravi boj proti okužbam in za življenja stanovalcev. V domovih za starostnike so se srečali s številnimi izgubami življenj stanovalcev, ki so bili v času smrti pozitivni na okužbo. Po doslej zbranih neuradnih podatkih (NIJZ) naj bi zgolj v času od julija 2020 do sredine februarja bitko za življenje izgubilo 1.748 stanovalcev domov za starostnike na območju celotne Slovenije. Od tega se je 803 stanovalcem življenje izteklo v bolnišnicah, 945 pa jih je preminulo v domovih za starostnike. Največ smrtnih izidov so zabeležili med stanovalci domov v osrednjeslo-venski regiji, kjer se je v tem času poslovil kar 401 starostnik. Na drugi strani pa so najmanj smrti zabeležili v zasavski regiji, kjer je umrlo 34 stanovalcev v domovih starejših občanov. Na območju UE Ljubljana je v domovih za starejše skoraj 6.100 postelj za starostnike od skupno 19.024 vseh posteljnih kapacitet na območju celotne Slovenije. Ob Foto: arhiv Svet24 tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da so nekateri domovi zelo veliki in je bil prenos okužbe med starostniki bolj verjeten kot med stanovalci več manjših enot. Na to so opozorili tudi na Ministrstvu za delo, od koder so nam posredovali tudi podatke o številu umrlih stanovalcev po domovih. V podravski regiji 264 smrti med stanovalci domov Na območju podravske regije je po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) v domovih za starostnike skupno 2.855 posteljnih kapacitet. V Domu upokojencev Ptuj so se v obravnavanem obdobju po doslej zbranih podatkih poslovili Začasni podatki o številu preminulih stanovalcev DSO po regijah: od največjega števila stanovalcev v podravski regiji. Skupno (vključno z enoto Koper) je po zbranih podatkih preminilo 75 varovancev, ki so bili okuženi s koronaviru-som. Vendar je treba upoštevati, da gre za dom, kjer živi veliko stanovalcev. V ptujskem domu visoka stopnja smrtnosti Skupno naj bi po podatkih SSZS v enotah Ptuj, Juršinci, Muretinci, Kidričevo in Koper, Dom upokojencev Ptuj (DUP) nudil več kot 700 posteljnih kapacitet. Glede na podatek o umrlih varovancih DUP je smrtnost zaradi covida zahtevala visok davek (skoraj 10 odstotkov uporabnikov DUP). Seveda je Regija organizacije V bolnišnicah V DSO-jih Skupaj Pomurska 66 73 139 Podravska 169 95 264 Koroška 43 30 73 Savinjska 109 40 149 Zasavska 12 22 34 Posavska 40 56 96 Jugovzhodna Slovenija 45 86 131 Osrednjeslovenska 165 248 413 Gorenjska 47 83 130 Primorsko-notranjska 10 46 56 Goriška 68 100 168 Obalno-kraška 29 66 95 Slovenija 803 945 1.748 Med 20. julijem 2020 in 21. februarjem 2021 je na območju celotne države življenje izgubilo 1.748 starostnikov, ki so bili nastanjeni v domovih za starejše. »Do 13. 1. 2021 so zajeti vsi umrli, ki so bili v času smrti pozitivni, ne glede na vzrok smrti, od 14. 1. 2021 dalje pa število umrlih oskrbovancev s potrjeno okužbo s SARS-CoV-2, pri katerih je zdravnik glede na klinično presojo vzroka smrti ocenil, da je do smrti prišlo zaradi covida-19. Podatek o smrti covid-19 pozitivnih oskrbovancev je bil posredoval posamezni DSO. Podatki se ne zbirajo glede na uradne prijave smrti po Zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB), temveč gre za agregirane podatke. Gre za začasne in neuradne podatke,« so opozorili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. vsaka smrt velika izguba. »Na vse moči smo se trudili, da bi preprečili vdor okužbe v vse naše enote. V prvem valu epidemije smo bili pri tem zelo uspešni, v drugem pa žal ne. Vsaka izguba življenja našega stanovalca je za nas velika in se nas močno dotakne. To so naši stanovalci prijatelji, ki so z nami delili največje modrosti, ki so jih v življenju dognali,« je podatke komentirala Vesna Šiplič Horvat, direktorica DSO Ptuj. Karmen Grnjak Vir: NIJZ Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 3 torek • 2. marca 2021 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Meja brez kontrolnih točk Stalna kontrola policistov le še na meji s Hrvaško Kljub strahu, da bi se pri nas razširili različni »tuji« sevi koronavirusa, policije na notranji schengenski meji ni več, posledično niti ne izdajajo odločb o karanteni. Že nekaj tednov je Evropa v krču. Novi sevi virusa, angleški, južnoafriški in brazilski zmanjšujejo upanje, da bi se lahko že v naslednjih tednih s cepljenjem znebili epidemioloških omejitev, ki hromijo življenje. Bistveno v boju z novimi sevi je v tem trenutku predvsem to, da preprečimo množičen vnos iz tujine. Epidemiološka slika kaže, da smo se znašli na platoju, ko število okužb stagnira, in to nas pomembno oddaljuje od nadaljnjega sproščanja ukrepov. Prazni mejni prehodi Zdrava kmečka pamet narekuje, da je treba biti za preprečitev vnosa okužb dosleden pri kontroli na mejah, pregledovati, ali v državo vstopajo ljudje z opravljenimi testi, tiste, ki potrdil nimajo, pa napotiti v karanteno. A kot kaže, je naša policija ladjo obrnila v nasprotno smer. Znani bloger Roni Kordiš je tako na svojem blogu opisal, kako se je, ne da bi mu možje v modrem vsaj pomahali, odpravil na izlet v Italijo in nazaj. Nekdanji televizijski voditelj Slavko Bobovnik je na twitterju objavil zapis: »Odlok: Osebo, ki prihaja iz Avstrije, se zaradi morebitne okužbe z virusom SARS-CoV-2 napoti v karanteno za deset dni. Oseba pa v karanteno ne bo napotena, če ob prehodu meje predloži negativni izvid testa ... - Komu Aleš Hojs? Na koroških mejnih prehodih ni policistov.« . i Sprememba z vladnim odlokom Pri policiji smo preverili, ali drži, da v tem ključnem trenutku policistov na mejah ni. Prejeli smo odgovor, da so se 13. februarja s spremembo odloka Vlade RS ukinile kontrolne točke na notranjih mejah z Italijansko republiko, Republiko Avstrijo in Republiko Madžarsko. Policija na kontrolnih točkah tako ni stalno prisotna, še vedno pa preverja vstop oseb v Republiko Slovenijo zaradi preprečevanja širjenja koronavirusa. Kontrolo prehajanja notranjih mej EU izvaja z izravnalnimi ukrepi na območju celotne države. Mejna kontrola potnikov ob vstopu še vedno poteka na zunanji schengenski meji (torej meji z Republiko Hrvaško), na mejnih prehodih ter kontrolnih točkah na zračnih (letališča Ljubljana, Maribor in Portorož) ter morskih mejah (Koper in Piran). V karanteno se napotite sami Poraja se vprašanje, zakaj je vlada tako kontrolo ukinila, če pa vemo, da so vse sosednje države še vedno na tako imenovanem rdečem seznamu, ob tem pa smo ravnokar zaključili obdobje šolskih počitnic, ko se je kar nekaj Slovencev kljub epidemiji odločilo, da se odpravijo na pot v tujino. Dovolj zgovoren je primer mariborskega zdravnika, ki se je okužen vrnil s turističnega izleta v Afriko. In kako smo rešili zagato? »Če oseba v Slovenijo pride iz katere od držav z rdečega seznama in je ni ustavila ter kontrolirala policija, pa bi ji morali v skladu z navodili NIJZ odrediti karanteno in želi uveljavljati svoje pravice, lahko vedno pokliče na policijsko enoto, da ji ta izda ustrezno potrdilo o napotitvi v karanteno v skladu s petim odstavkom 10. člena ZZUOOP. Lahko pa tudi izpiše potrdilo na portalu eUprave,« pravijo na policiji. Okužb več, karantenskih odločb manj In kako se ukinitev kontrolnih točk pozna v številkah? Policija nam je podala podatke za prvi teden po uvedbi novega režima, ki kažejo, da je bilo izdanih skupno 8.428 obrazcev potrdil o napotitvi v karanteno na domu, kar je za 13 odstotkov manj kot teden dni prej (9.688), od tega je bilo 23 (25) potrdil preklicanih. Na mejnih prehodih in kontrolnih točkah je bilo osebam vročeno skupno 8.405 (9.663) potrdil o napotitvi v karanteno na domu, 7.199 (8.578) odraslim in 1.206 (1.085) mladoletnim osebam, zavrnili pa so jih 69 oziroma 38 manj kot teden dni prej. Žiga Kariž Podravje, Slovenija • Groteska o gostilnah v dolini šentflorjanski Bi gostinci lahko delali, pa tega niso vedeli? Situacija v zvezi z epidemijo, v kateri se je v drugem valu znašel gostinski sektor, je šolski primer groteske. Smejati se temu ne smemo, ker gre za resne zadeve, neizmerne poslovne izgube in izgubljena delovna mesta. Situacija ima izjemno grenak priokus. Poraja se toliko nesmislov in nejasnosti, bridke komičnosti, kijih z besedami ni moč niti opisati, kaj šele razložiti. Bi bilo vse drugače, če se gospodarski minister februarja ne bi potepal po Prlekiji in poslovno sestankoval v gostilni? Tri mesece se je gostincem tolmačilo, da v lokalih velja prepoved ponujanja hrane in pijače, razen za osebni prevzem. Novembra, ko je začel stiskati mraz, smo v enem od naših časopisnih člankov pod vprašaj postavili malico terenskih delavcev. Zaradi zaprtih lokalov so bili obsojeni na sendvič ali hitro prehrano. Obrok so lahko zaužili ali zunaj na mrazu ali pa v službenem avtomobilu. Običajno jih je v službenih avtomobilih malicalo več skupaj, zato smo se tudi spraševali o smiselnosti nošenja mask med delom (na primer na gradbiščih). Na gospodarskem ministrstvu (MGRT) so nam takrat pojasnili, da izvajanje gostinske dejavnosti na ravni B2C (gostinec-potrošnik) ni dovoljeno, razen za prevzem hrane za domov. Hipotetično bi delavci lahko malicali v lokalih, če bi gostinec in njihov delodajalec sklenila pogodbo, vendar je sočasno veljala prepoved združevanja. Vprašanje je tudi, ali bi se gostincem ob zdesetkanem prometu in izvajanju vseh dodatnih higienskih ukrepov zaradi epidemije sploh izplačalo imeti odprte lokale. Tornado z imenom Taverna Počivalšek Jeseni so se vrata gostiln po večini zaprla (razen za osebni prevzem hrane), delodajalci so delavce poslali na čakanje na delo ali na zavod za zaposlovanje. December, ki je v gostinstvu in turizmu po prometu eden boljših, je bil izgubljen. Gostinci so se nemo vdali v usodo Nekateri gostinci so odlok natančno preštudirali in imeli vrata svojih gostiln ves čas odprta. Dejavnost so izvajali v skladu z navodili NIJZ (razdalje, razkuževanje, nošenje mask ...) in za poslovne stranke, torej podjetja. Pravijo, da so jih obiskali tudi inšpektorji in da nepravilnosti, ki bi jih morebiti ugotovili, ni bilo. in prepuščeni (ne)milosti vlade čakali dan, ko bi lahko lokale ponovno začeli odpirati. A zgodil se je vihar Taverna Počivalšek. Orkanski veter je v trenutku povzročil pravo razdejanje, pravila so se v hipu spremenila. Minister je sestankoval v gostilni. »Kako?« se sprašuje ogorčena javnost. »Poslovni sestanki in izvajanje nalog države niso prepovedani. Lahko so tudi v gostilnah,« so začeli pojasnjevati na Počivalško-vem ministrstvu. Ob tem pojasnilu je med gostinci zavrelo do te mere, da od države zahtevajo povračilo poslovne škode. Na terenu pa medtem vlada prava zmešnjava. Za komentar o nastali situaciji smo zaprosili tudi Talum, ki poleg tovarniške menze upravlja še z dvema gostinskima lokaloma, restavracijo Pan v Kidričevem in gostilno Ribič na Ptuju. »V Talumu smo v luči zadnjega aktualnega dogajanja naredili revizijo veljavnih odlokov, kijih je za zajezitev in obvladovanja epidemije covid-19 izdala vlada. Ključno nam je, da lahko ob vseh ukrepih za preprečevanje širjenja okužbe ves čas zagotavljamo uravnotežene tople obroke za svoje sodelavce, v skladu s predpisi pa omogočamo tudi prevzem hrane. V enaki obliki bomo gostinsko dejavnost izvajali še naprej. Zaradi zmanjšanega obsega dejavnosti v marcu v družbi Vital še koristimo ukrep začasnega čakanja na delo, s čimer smo tudi v preteklih mesecih ohranili delovna mesta na tem področju.« »Odgovornost je na MGRT, poslovno škodo naj pokrije država« Zaplete v zvezi z interpretacijami odlokov, ki se navezujejo na poslovanje gostincev v segmentu B2B, so v četrtek obravnavali člani upravnega odbora OZS. »Naša sekcija za gostinstvo in turizem je nenehno opozarjala in spraševala MGRT, zakaj gostinski lokali ne bi mogli poslovati na enak način kot menze v podjetjih. Odgovor MGRT je bil vselej enak, namreč, da gostinci teh storitev ne smejo opravljati. Prepričani smo, da je bila storjena napaka MGRT pri tolmačenju odlokov. Zato menimo, da smo upravičeni do nadomestila za škodo, ki je bila gostincem storjena,«je poudaril predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Blaž Cvar. Člani UO OZS so zavzeli sklep, da se v PKP9 gostincem povrne nadomestilo za poslovno škodo, ki jim je bila povzročena v času prepovedi opravljanja storitev v B2B segmentu. Zaradi napačnih interpretacij odlokov in navodil MGRT namreč gostinci v minulih petih mesecih niso poslovali s podjetji (B2B), čeprav bi lahko. »Na OZS smo šele v petek, 19. februarja 2021, dobili prvo uradno pojasnilo s strani MGRT, da gostinci lahko v svojih lokalih strežejo hrano in pijačo zaposlenim v podjetjih, če gre za poslovanje med pravnimi osebami (B2B),« so povedali na zbornici. • L «-h 1 Foto: Arhiv M24 Še naprej kopica nesmislov in nejasnosti Novinarji oddaje Tarča so pri inšpektorjih preverjali, kako smejo ravnati gostinci. Noben poklicani ni upal podati navodil. Smešna je tudi definicija javnega prostora. Kdaj gostilna je in kdaj ni javni prostor. Enakega odgovora na to nimata niti ministra, gospodarski Počivalšek in policijski Hojs. Koliko ljudi in pod kakšnimi pogoji bi lahko bilo naenkrat v gostilni, četudi gre za poslovna srečanja? Na poslovnih srečanjih so lahko ljudje iz različnih okolij, različnih podjetij, fizične osebe ... Vprašanjem, kaj bi lahko bilo dovoljeno, ni videti konca. Odgovori in pojasnila na njih pa tudi niso jasni. Zanimivo je, da je MGRT pojasnila v zvezi z dopustnostjo opravljanja gostinske dejavnosti po Poči-valškovem obisku prleške Taverne umaknil s svoje spletne strani. Nastala je nepopisna zmeda. Če ne bi šlo za usodo podjetij (delodajalcev) in delavcev, bi pač dejali, se zgodi. Vendar pri tako pomembni zadevi ne moremo problema vreči čez ramo in se izgovarjati na tisoč in en način. Gre za življenja, usode ljudi. Več tisočih, ki so si težki kruh služili v gostinski dejavnosti. Kdo bo odgovarjal? Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: ZK Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 4 4 Štajerski Podravje torek • 2. marca 2021 Ptuj • Dom upokojencev spet zaživel Končno zaprli rdečo cono „Zaprtje rdeče cone je za nas pomemben korak, saj bo organizacija dela v domu bistveno lažja. Zadnja stanovalka seje v svojo sobo vrnila v četrtek. Želimo si, da nam rdeče cone ne bi bilo več treba odpirati, smo pa še vedno pripravljeni in zelo previdni" pravi direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat. Medtem ko se je v prvem valu ptujski Dom upokojencev v vseh svojih petih enotah odlično ognil okužbam z novim koronavirusom, je bila zgodba v jesenskem popolnoma drugačna. Največ okužb so zabeležili v največji, matični enoti. Rdečo cono so za vse svoje enote z izjemo koprske vzpostavili 16. oktobra. Od takrat naprej vse do sredine januarja je bila rdeča cona konstantno zasedena. Največ stanovalcev je bilo v teh prostorih, posebej namenjenih skrbi za okužene, nameščenih od sredine novembra do konca decembra. Šiplič Horvatova pravi, da je bil to za vse, tako starostnike kot zaposlene in svojce, zelo naporen čas. K sreči pa zdaj iz doma prihajajo boljši in spodbudnejši podatki: „Od sredine januarja na štajerskem koncu ni novega prirasta okužb znotraj enot. Rdeča cona je sicer delovala, a le zato, ker so v njej bili novi stanovalci, premeščeni bodisi iz domačega okolja ali iz bolnišnice. Če ne bi bilo teh, bi jo že prej zaprli." it Največ stanovalcev so imeli v rdeči coni Doma upokojencev Ptuj od sredine novembra do konca decembra. Sočasno so imeli v enem dnevu v njej nameščenih kar 44 stanovalcev. Rdečo cono v primeru potreb lahko takoj ponovno aktivirajo Če bi jo ponovno potrebovali, bi lahko domsko rdečo cono ponovno nemudoma vzpostavili. Za ta namen imajo rezerviranih 19 postelj in tako bo še celo letošnje leto. V vsaki enoti je še vedno tudi siva cona, namenjena nastanitvi tistih, pri katerih obstaja sum na okužbo, pa ta še ni potrjena. Direktorica ptujskega Doma upokojencev pravi, da je zaprtje rdeče cone pomembno predvsem iz kadrovskega vidika. Za delo z okuženimi stanovalci so namreč morali zagotoviti posebne ekipe delavcev. Ti bodo zdaj lahko delali v bolj „normalnih" pogojih. Še vedno sicer ob uporabi zaščitne maske in ob upoštevanju ostalih priporočil za preprečitev širjenja okužbe, a brez ostale osebne varovalne opreme. Pred nekaj tedni so v kletnih prostorih, kjer so že pred časom zaprli rdečo cono, začeli ponovno izvajati koncesijsko dejavnost fizio-terapije za zunanje uporabnike. V četrtek pa tudi tisto na oddelku E. Če bo ostalo tako, bodo končno lažje zadihali, a so v domu, kjer skrbijo za najranljivejšo populacijo, še vedno pripravljeni in zelo previdni. Največ stanovalcev v rdeči coni so imeli v ptujskem Domu konec novembra, sočasno so imeli potrjenih kar 44 okužb s koronaviru-som. „Vsem zaposlenim gre velika pohvala za prizadevno, strokovno in požrtvovalno delo v vsem tem času, ko so nas spremljale okužbe. Velikokrat je bilo izjemno težko, na meji mogočega, a zmagala sta ekipni duh in povezanost, ki se je v tem času še okrepila. Zahvalo si zaslužijo tudi vsi stanovalci in njihovi svojci za številna odrekanja in potrpežljivost. Žal nam je vsakega našega stanovalca, ki se je moral v tem času posloviti, a verjemite, da smo naredili vse in še več, kar je bilo v naši moči. Za nami je izjemno zahtevno obdobje, zato naj tudi v prihodnje veljata skrb in izjemna pozornost vseh nas, v smislu odgovornega ravnanja, da zmanjšamo tveganja za ponovni pojav okužb v domu," sklene Šiplič Horvatova. Dženana Kmetec V $ v« Hajdina • Uspešni na razpisu, zdaj preigravajo možnosti Bo dom upokojencev gradilo avstrijsko podjetje SeneCura? Kot smo že poročali, je podjetje Spik Ing iz Rač uspelo pridobiti koncesijo za gradnjo doma za starejše na Hajdini. Po naših neuradnih, a zelo zanesljivih informacijah, je zelo verjetna možnost, da se bodo povezali z avstrijskim podjetjem SeneCura, kije na razpisu uspelo pridobiti koncesijo še za gradnjo treh zasebnih domov za starejše. Direktor in solastnik podjetja Spik Ing Smiljan Perovič podrobnejših načrtov, povezanih z gradnjo doma na Hajdini, javnosti še ni želel predstaviti. Dejal je le, da so zadovoljni, da jim je uspelo pridobiti koncesijo in da iščejo najboljše možne rešitve, da bi gradnja sodobne enote s 150 posteljami stekla kar se da hitro. Župan občine Hajdina Stanislav Glažar je izjemno zadovoljen, da bo dom postavljen prav v občini, ki jo vodi. Za realizacijo že uredili vso potrebno dokumentacijo, med drugim tudi v okviru občinskega prostorskega načrta opredelili zemljišča za ta namen. Več let je občina skupaj z lastnikom zemljišča - podjetjem Spik Ing, iskala primerne rešitve za pridobitev koncesije in izgradnjo doma upokojencev. V Srebrni niti proti podeljevanju koncesij domovom V združenju za dostojno starost Srebrna nit protestirajo proti podeljevanju koncesij domovom za starejše. Krepiti je treba javni sistem socialnega varstva, kije opredeljen tudi v ustavi, so pozvali. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj po njihovih besedah podpira tržno usmerjeni sistem socialnega varstva, ki mu podeljuje koncesije, z obstoječim pravilnikom o oblikovanju cen socialno varstvenih storitev pa omogoča, da zasebnik v ceno oskrbe vključuje stroške investicije. »Torej mu domove zgradijo stanovalci in njihovi sorodniki z lastnim denarjem,« so kritični v združenju. Minister bi lahko zasebnikom, ki namesto ministrstva gradijo domove, dal druge ugodnosti, denimo olajšave pri davkih, menijo. »Skrb za starejše je očitno dober posel, saj se drugače niti tuje multinacionalke niti domači kapitalisti ne bi prijavljali na razpis za koncesije,« menijo. Očitno so bile ministrove obljube o gradnji petih javnih domov in dokončanju domov v Vrtojbi in Osilnici samo lepe besede, ugotavljajo. Minister je Vrtojbo prodal zasebniku, ki je zdaj dobil še koncesijo, Osilnica pa kljub velikemu trudu županje Alenka Kovač, da bi gradnjo premaknila z mrtve točke, ostaja nedorečena in nedokončana, so še izpostavili. Glažar: »Povpraševanja po domskih kapacitetah je veliko, naša lokacija pa odlična« »Lokacija, namenjena izgradnji doma starejših, je v strogem centru občine Hajdina, ob cerkvi sv. Martina in v neposredni bližini poslovno-stanovanjskega objekta, zdravstvene ambulante in lekarne. Lokalna skupnost bo pri omenjenem projektu sodelovala z urejanjem komunalne infrastrukture, medtem ko bo lastnik zemljišča s partnerjem poskrbel za izgradnjo in izvajanje dejavnosti. Glede na veliko povpraševanje in izražen interes bo omenjena investicija poskrbela za vsaj delno rešitev kakovostnega in vsem dostopnega sistema oskrbe za starejše,« je prepri- čan Glažar. Občina bo investitorju zaračunala komunalni prispevek in iz teh sredstev poskrbela za ureditev komunalne infrastrukture. Glažar si želi, da bi se stroji čim prej pognali, rok za dokončanje, ki ga je postavilo pristojno ministrstvo pa je konec leta 2022: »Vsekakor upam, da bo dom naslednje leto zgrajen in da bodo zadeve tekle brez zapletov.« SeneCura zelo resno vstopa na slovenski trg Ker bo investicija terjala več milijonov evrov, naj bi se po naših sicer neuradnih, a zanesljivih informacijah račko podjetje za gradnjo na Hajdini dogovarjalo z avstrijskim podjetjem SeneCura. To je že prevzelo upravljanje nekaj slovenskih domov (v Mariboru in Radencih), še tri bodo urejali s pridobljeno koncesijo na zadnjem razpisu. Zagotovili naj bi kar 450 dodatnih mest. V Sloveniji so svojo mrežo začeli širiti leta 2019. Na kakšen način, če sploh, se bodo povezali s podjetjem Spik Ing, še za zdaj ni znano. A ne glede na to bo dom na Hajdini skorajda zagotovo zgrajen. Dejstvo je, da je potreb po institucionalnem varstvu veliko, pa tudi, da je - čeprav je začetni finančni vložek velik - možno na ta račun precej zaslužiti. Dženana Kmetec V novem domu na Hajdini bo 150 postelj za namestitev starejših. Ormož • V načrtu modernizacija občinskih cest Posel se nasmiha ptujskemu gradbincu Občina Ormož bo spomladi začela modernizirati občinske ceste. Januarja je tako že bil objavljenjavni razpis za izbor izvajalca gradbenih del, kandidiralo pa je šest podjetij. Najugodnejša ponudnika sta iz Ptuja. Če pri izbiri izvajalca ne bo prišlo do posebnih zapletov, bi modernizacijo začeli sredi marca, dela pa bi potekala do konca avgusta. V tem času je moč pričakovati, da bo veljal nekoliko spremenjen pro- metni režim na odsekih obnove, kar bodo vozniki najbolj občutili na relacijah Ormož-Koračice in Velika Nedelja-Ključarovci, na Humu in Veličanah, kjer bodo urejali daljše odseke. Skupna dolžina teh cest je 4,3 km. Pri večini odsekov bo šlo za prenovo dotrajanega asfaltnega vozišča, povsem na novo pa bodo asfaltirali 1,7 km gramoziranih javnih poti. »Uredilo se bo komplet vozišče, predvideni so izkopi in CrPtu\ Najcenejši ponudbi sta oddala gradbenika Cestno podjetje Ptuj in Asfalti Ptuj. navozi gramoza in drobljenca ter izvedba asfalta in odvodnjavanje,« so povedali na občini. Drugih del, denimo polaganja infrastrukture za javno razsvetljavo, ne bodo izvajali. Celotna investicija bo financirana iz občinskega proračuna, kjer imajo za te namene rezerviranih 560.000 evrov. Kot je razvidno iz ponudb, pa so gradbena podjetja oddala dražje ponudbe. Za posel se je na javnem razpisu potegovalo šest gradbenih podjetij, in sicer Asfalti Ptuj, CP Ptuj, Gradnje Žveplan iz Štor, Lesnina MG Opreme iz Ljubljane, dva ponudnika, Nograd in Legartis, pa sta iz Lendave. Na občini bodo za izvedbo del izbrali najugodnejšega izvajalca; tako se posel v prvi vrsti nasmiha podjetju Asfalti Ptuj, ki je kandidiralo s ceno 567.000 evrov. Drugo najugodnejšo ponudbo v vrednosti 628.000 evrov pa je podalo CP Ptuj. Karmen Grnjak Foto: CG Foto: CG Foto: CG Foto: CG Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 5 torek • 2. marca 2021 Gospodarstvo Štajerski 5 Slovenija • Avtobusni vozniki na nogah Proti tedenskemu testiranju Sindikat voznikov avtobusov Slovenije nasprotuje vladnemu odloku, ki za voznike in spremljevalno osebje v javnem potniškem prometu zahteva tedensko testiranje na okužbo z novim koronavirusom, medtem ko testiranje ni potrebno za uporabnike tega prometa. Po zgledu taksistov so pripravljeni na državljansko nepokorščino. V sindikatu sicer pozdravljajo vladne odločitve, s katerimi se zasleduje jasen cilj spoštovanja delovne zakonodaje ter zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja v avtobusih cestnega potniškega prometa. Nikakor pa se ne morejo strinjati z zadnjim odlokom, ki določa obvezno tedensko testiranje voznega ter spremljevalnega osebja. « r •• v v • • i • Šoferji prepuščeni sami sebi Sindikat je v preteklosti pozival k ukrepom, ki bi po njegovi oceni pomenili zaščito tako voznega osebja kot uporabnikov cestnega potniškega prometa - popolno fizično ločenost voznika od uporabnikov, uvedbo brezgotovinskega poslovanja, obvezno prisotnost varnostnika, ki bi skrbel za spoštovanje priporočil NIJZ, ter zagotovitev strokovnega osebja, ki bi poskrbelo za kakovostno čiščenje in dezinfekcijo vozil. »V praksi se nič od tega ni realiziralo in vozniki avtobusov so bili v veliki meri prepuščeni sami sebi in izredno stresnim situacijam, ko so morali biti v vlogi voznika, sprevodnika, čistilca in celo varnostnika,« je zapisal sindikat. »Pod zaščitnimi maskami in vizirji so marljivo opravljali svoje delo (gospodarsko javno službo), v večini brez dodatkov za posebne pogoje dela, in to v časih, ko je bila v državi izrazito slabša epidemiološka slika, kot je sedaj, medtem ko so njihovi delodajalci dobivali izrazite finančne injekcije skozi interventno zakonodajo,« so med drugim zapisali. Bodo sledili taksistom? Odlok jim sedaj nalaga še obvezno tedensko testiranje. »Ta ukrep vlade se nam zdi nesorazmeren,« so poudarili in dodali, da gre le za dodatno obremenitev voznega osebja. Testiranje bi bilo po njihovem smiselno le, če bi vstop na avtobus dovolili le potnikom s testom, ki ni starejši od 48 ur. »Ob tem pa še povejmo, da se ob vsem naštetem ne moremo znebiti občutka, da tukaj ni v ospredju le zasledovanje zajezitve in obvladovanja epidemije, ampak še nekaj več, in se ob tem javno sprašujemo, ali voznikom avtobusov ne preostane popolnoma nič drugega, kot da sledimo voznikom taksi služb in z državljansko nepokorščino opozorimo na nevzdržnost tako v dejavnosti cestnega potniškega prometa kot tudi vladnega odloka,« so še zapisali. sta Ptuj • Bolnišnica lani pozitivno 3,5 milijona evrov presežka Ptujska splošna bolnišnica je lansko leto zaključila s 3,5 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki, potem ko je ustvarila 38,5 milijona evrov prihodkov in imela za skoraj 35 milijonov evrov stroškov. Z letnim poročilom za leto 2020 se je v četrtek seznanil svet zavoda, direktorica Anica Užmah pa je povedala, da je rezultat nad načrti. Kot je pojasnila Užmahova, so posebno pozornost namenjali čim višji realizaciji delovnih programov, vendar je epidemija te načrte dodobra pokvarila. So pa zato po njenih besedah uresničili več drugih ciljev iz letnega načrta. Med drugim so uresničili več investicij, kot so jih načrtovali, predvsem tistih, ki so bile posledica epidemije, medtem ko nekaterih prav zaradi omenjenih objektivnih razlogov niso mogli realizirati. Po dokončno potrjenem finančnem načrtu so se lani lotili tudi kadrovskega področja, tako da je bilo na zadnji dan lanskega leta pri njih zaposlenih 542 ljudi, skupaj s pripravniki in specializanti, kar malenkost odstopa od načrtov, ki so predvidevali 545 zaposlenih. Razlog za to je zlasti pomanjkanje zdravnikov specialistov, ki jih ne uspejo najti, pa tudi odhod nekaj delavcev zdravstvene nege. sta [t Foto:Sta/M24 Ormož • Vrstijo se prodaje zemljišč v ekonomsko-poslovni coni Dosedanji izkupiček: 370.000 evrov Prodaja zemljišč v 12 ha veliki ekonomsko-poslovni coni je v polnem teku. Doslej je bilo prodanih skupno skoraj 2,3 ha zemljišč domačim investitorjem, kaže pa, daje zanimanja še veliko. Nova dražba za večje zemljišče je že napovedana. Občina Ormož prodaja zemljišča v ekonomsko-poslovni coni. Doslej je bilo prodanih skupno približno 20 % zemljišč, ki jih je kupilo pet investitorjev z ormoškega konca; nekatera so bila prodana po pogodbi, druga na javni dražbi. »Glede na izkazan interes prisluhnemo potrebam potencialnih investitorjev. Postopek prodaje vodimo v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, s katero smo zavezani k javni objavi prodaje zemljišč. Glede na izhodiščno oziroma izklicno vrednost izberemo metodo prodaje, to je neposredna pogodba, pred sklenitvijo katere objavimo namero o sklenitvi neposredne pogodbe. Če pa ocenjena vrednost zemljišča brez DDV presega 20.000 evrov, pa izberemo metodo javne dražbe,« je pojasnila Milena Debeljak, direktorica občinske uprave. Vsa zemljišča pa je ocenila cenilka gradbene stroke. Prodanih skoraj 20 % ■ ••v v zemljišč Kot smo že poročali, so tri podjetja nepremičnine kupila na javni dražbi, poleg tega pa sta bili dve manjši zemljišči prodani po pogodbah. Nepremičnino v velikosti 1.500 m2, v vrednosti dobrih 23.000 evrov, je kupilo podjetje Brigita Zoreč, s. p., ki nudi računovodske storitve. Dobrih 24.000 evrov pa je za zemljišče v izmeri 1.400 odštelo podjetje Mind inženiring, ki se ukvarja s projektiranjem. Skupno je torej občina prodala 23.568 m2 zemljišč v vrednosti 368.000 evrov, obetajo pa se že nove prodaje. Pred novo dražbo Kaže, da apetiti za nakup zemljišč še niso pojenjali, saj na občini že pripravljajo novo javno dražbo. Kot izhaja iz besed Debeljakove, je napoved javne dražbe jasen kazalnik, da je potencialni investitor že izkazal resen interes za nakup večjega zemljišča. Tokrat se podjetje (ki bo znano po sklenjenem poslu) zanima za nakup 2.793 m2 velikega zemljišča, dražbena cena pa znaša dobrih 43.000 evrov. Posledično ne gre pričakovati, da bi se na javnih dražbah več investitorjev greblo za posamezno zemljišče v 1 -Mki' _, 'II £¿igtfg^i | Ur r " *1 ■ ~ "T (čeprav je ta možnost še vedno dopuščena), posledično pa ne gre pričakovati niti, da bi občina lahko zemljišče prodala po višji ceni. Poleg javne dražbe pa je na spletni strani občine že objavljena nova namera o sklenitvi neposredne pogodbe za zemljišče v velikosti 1.119 m2. Ocenjena vrednost zemljišča znaša dobrih 17.000 evrov, kdo se zanima za nakup, pa bodo na občini razkrili po sklenitvi pogodbe. V procesu tudi odkup nepremičnin od privatnih lastnikov »Z izkazanim interesom investitorjev smo zelo zadovoljni. Vsi izvedeni postopki prodaje doslej so bili uspešni, kaže pa, da bomo v marcu objavili novo javno dražbo ali namero za sklenitev neposredne pogodbe,« je napovedala Debeljakova. Šlo naj bi za prodajo štirih parcel ali sklopov parcel v skupni izmeri 5.517 m2, za katere je izkazan interes. Če bodo tudi v teh poslih uspešni, bodo na razpolago ostale še tri parcele v skupni izmeri 9.621 m2, ki so v občinski lasti. Na občini pa si medtem prizadevajo, da bi tudi druge nepremičnine odkupili od privatnih lastnikov. »Trenutno sta v postopku odkupa stanovanjskih hiš, ki sta na območju cone,« je še navedla Debeljakova. Karmen Grnjak Videm • Gradnja daljnovoda in škoda na občinskih cestah Marinič ne dvomi o podpisanem sporazumu Svetnik občine Videm Brane Kolednikje na februarski seji opozoril, da se pri gradnji daljnovoda na občinskih cestah dela škoda. »Sela, Lancova vas, Pobrežje, Šturmovci ... Ceste v vseh teh naseljih so na udaru. Bojim se, da bodo po izgradnji daljnovoda uničene. Da se ne bo zgodilo, da bo izvajalec dela končal, nam pa bodo ostale poškodovane ceste. Po njih se vozi težka gradbena mehanizacija, ko pade dež, je vse blatno,« je situacijo svetniškemu zboru in javnosti predstavil Kolednik ter povprašal, ali bo investitor po koncu gradnje teren saniral, kot se je zavezal v dogovoru z Občino Videm. Obnova cest prihodnje leto Župan Branko Marinič je dejal, da o podpisanem dogovoru z Ele-som ne dvomi in pričakuje njegovo realizacijo. »Vodstvo Elesa smo pred začetkom izvajanja gradbenih del gostili na delovnem sestanku na sedežu Občine Videm. V sporazumu, ki smo ga sklenili, smo natančno opredelili, katere občinske ceste in javne poti smejo gradbinci v času gradnje uporabljati. Pričakujemo, da bo Eles zaveze iz sporazuma upošteval in po končani gradnji saniral vse poškodbe na Na celotni trasi daljnovoda je predvidenih 264 stebrov različnih višin, od 30 do 65 metrov. V primerjavi z najvišjimi stebri bodo stanovanjske hiše videti kot vrtni palčki. občinski prometni infrastrukturi, za katere je odgovoren. Natančno in jasno smo opredelili pravice in obveznosti. Dogajanje na terenu spremljamo, pozorni smo, če bi se uporabljale ceste, ki niso vključene v sporazum. Pred začetkom gradnje smo izvedli cenitev cest in posnetek aktualnega stanja. Dogovorjeno je, da bo za sanacijo cest poskrbela občina, plačnik bo Eles. Glede varovalk, ki smo jih vključili v sporazum, ne dvomim, da se Eles dogovora ne bi držal. Jim zaupam in ne verjamem, da bi nas razočarali.« 34 stebrov daljnovoda Po besedah župana Mariniča naj bi bila večja (groba) gradbena dela na gradbišču daljnovoda na območju občine Videm končana do konca marca. Poškodbe na cestah, ki bodo zahtevale nujno ukrepanje, bi sanirali takoj, ostalo infrastrukturo pa prihodnje leto. Na območju videmske občine se gradbišče daljnovoda kar razteza, od Trnovcev, Sel, Lancove vasi in Pobrežja na Dravskem polju do Šturmovcev na robu Ptujskega polja. Skozi občino bodo speljali deset kilometrov daljnovoda s 34 stojnimi mesti (stebri). MZ Foto: CG Foto: MZ Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 6 6 Štajerski V središču torek • 2. marca 2021 Spuhlja, Budina • Gajke povzročajo val nezadovoljstva med krajani Ko zaprtje ne pomeni zaprtja Krajani Spuhlje so se na vodstvo ptujske mestne občine (MO) obrnili s protestnim pismom. Razlog: prejete položnice za smeti in nespoštovanje zaveze občine o popolnem zaprtju odlagališča. ■ Foto: ČG Odlagališče bi po 15 letih morali zapreti V civilni iniciativi Gajke so zaskrbljeni. Menijo, dajih lokalna skupnost poskuša izigrati. »Odlagališče bi ohranili v obstoječem stanju, odškodnine bi medtem ukinili. Ključni del pogodbe je bil, da se odlagališče po 15 letih zapre, zato so občani takrat na to tudi pristali. Dogovorjenoje bilo, da občina po šestih letih najde novo lokacijo in bo odlagališče Gajke začasne narave. Sedaj zapirajo le odlagalno polje, kije bilo zapolnjeno leta 2015 in bi ga morali že takrat zapreti in urediti. Vse ostalo bi ohranili, čeprav v pogodbi piše, da se odstranijo vsi objekti. Pogodba je dvostranska in je ena stran (na podlagi sklepa mestnega sveta) ne more spreminjati. Mestne svetnike so očitno naplahtali, da zapiranje enega odlagalnega polja pomeni zapiranje odlagališča; zapreti se mora celoten Cero Gajke. Odpadki se od začetka leta 2016 vozijo v urejene regijske centre, ki so bili zgrajeni z evropskimi sredstvi. Ptuj teh sredstev ni dobil, ker je to odlagališče na neustreznem območju (prodnata podlaga, vodovarstveno območje, bližina starega odlagališča v Brstju ...), zato Cero Gajke ni ustrezno opremljen regijski center. Če bo mestni svet izglasoval kakršnokoli nadgradnjo za Cero Gajke, jo bomo seveda plačali občani Ptuja na svojih položnicah, ki za odvoz smeti že sedaj plačujemo previsoke zneske.« »Ogorčeni smo zaradi položnic za odvoz smeti, saj odlagališče Gajke še ni zaprto in sanirano. V pogodbi piše, da se bodo bale sproti zasipavale, od začetka obratovanja ni bila zasipana niti ena. Odstranjeni bi morali biti vsi objekti,« opozarjajo Spuhljani, ki so na republiški agenciji za okolje (ARSO) preverjali, v kateri fazi zapiranja je odlagališče Gajke. Dobili so odgovor, da odlagališče še ni v zapiranju. »Nam pa ste kar poslali položnice, čeprav v pogodbi piše, da za čas obratovanja odlagališča ne bomo prejemali položnic za odvoz smeti. Tudi ostale zaveze iz pogodbe niso izpolnjene. Ob glavni cesti Spuh-lja-Ptuj ni pločnikov, čeprav je v pogodbi tako določeno. Sicer bi pa tudi brez kakršnekoli pogodbe ob tako prometni cesti morali biti pločniki. V tej pogodbi niso določene neke nad-standardne investicije, temveč same nujne infrastrukturne zadeve.« Napovedujejo proteste in iskanje pravice na ■ • v v sodiscu Kot skrajni ukrep za uveljavitev s pogodbo določenih pravic Spuh-ljani občini žugajo z državljansko nepokorščino (protesti) in iskanjem pravice na sodišču. »Če bo potrebno, bomo šli tudi v tožbo ali kar v izvršbo, kar bi pomenilo povrnitev odlagališča v prvotno stanje pred letom 2002. Položnice za odvoz smeti se nam zdijo absolutno previsoke. Človek je vreden toliko, kolikor je vredna njegova beseda. Če nekdo ne spoštuje podpisane pogodbe, vemo, koliko je vreden. Vaš moto na volitvah je bil, da se ne boste šli »politike izvršenih dejstev«. Pa ravno to počnete. Koliko je vredna vaša beseda?« županjo Nuško Gajšek sprašujejo krajani Spuhlje, združeni v civilno iniciativo Gajke. MO Ptuj: »Vsi, ki so bili po pogodbi Cero Gajke deležni brezplačnega odvoza odpadkov in so po novem dobili položnice, so upravičeni do brezplačne menjave zabojnika z drugim, odvisno kakšno velikost potrebujejo. Volumen zabojnika namreč vpliva na višino zneska na položnici. Zamenjavo občani naročijo v JS Ptuj. Če je kdo zamenjavo posode že plačal, bo dobil znesek povrnjen.« MO Ptuj je med letoma 2003 in 2020 v ureditev infrastrukture na območju ČS Spi Spodnje Podravje • Kako reševati naraščajočo problematiko oporečnosti pitne vode Manj onesnaževanja in bogatenje podtalnice z d Pred dejstvom o resnosti težav pitne vode na območju Spodnjega Podravja si ne gre zatiskati oči. Plitva podtalnica je tako onesnažena, da kriterijev za črpanje vode iz globljega vodonosnika, ki pa ni dolgoročno vzdržna. Zakaj globinski vodnjaki niso trajna rešitev »Povečanemu črpanju podzemne vode iz spodnjega vodonosnika nismo naklonjeni, saj je njegovo napajanje omejeno. S povečanjem črpanja pritegujemo vse večje količine podzemne vode iz zgornjega vodonosnika, s čimer se poslabšuje kakovost pitne vode tudi v spodnjem pliocenskem vodonosniku,« pojasnjujejo na GEOZS. Janko Urbanc dodaja: »Spomnim se, ko smo pred leti na Dravskem polju odprli (pleistocenski) globinski vodonosnik. Z zanosom smo ugotavljali, da smo na pragu odlične rešitve. Vodaje bila krasna, brez nitratov. Vendar seje sčasoma pokazalo, daje ni dovolj in potegne zgornjo vodo dol.« Pronicanje onesnažene podtalnice iz zgornjega v spodnji vodonosnikje težava, na katero so republiške inšpekcijske službe v svojih poročilih že opozorile injo tudi spremljajo. Zaradi omejenih količin in možnosti onesnaženja črpanje vode iz globinskega vodonosnika tako ne more biti trajnostna rešitev. Upravljavec spodnjepodravskega vodovoda, Komunalno podjetje (KP) Ptuj, iz obeh virov, spodnjega neobremenjenega in zgodnjega obremenjenega, sestavi mešanico, ki je z atrazinom in nitrati na robu dovoljenega. Problem podravske podtalnice ni od včeraj, gre za posledice industrije in kmetijstva, ki okolje intenzivno obremenjujta že 40,50 let. Rešitev, da se globinska s kemikalijami neobremenjena voda meša s tisto, ki se jo črpa iz plitvih vodnjakov, ne bo zdržala dolgo, menijo strokovnjaki. Situacijo sicer pomirjajo z besedami, da stanje ni alarmantno. A hkrati dodajajo, da se nitrati že pojavljajo tudi v globinski podtalnici. Druga težava je ta, da se globinska podtalnica ne obnavlja, količine so omejene. Problem je jasno diagnosticiran, potek zdravljenja pa absolutno prepočasen. Država se težav na področju pitne vode v Spodnjem Podravju dobro zaveda, po drugi strani je z ukrepi zelo počasna in malo učinkovita. Dravsko polje zakladnica podzemne vode, problem je onesnaženost Na Geološkem zavodu Slovenije (GEOZS) so pojasnili, da je Dravsko polje, kjer se je glavnina vodnjakov za ptujski vodooskrbni sistem, zaradi geološke strukture tal prava zakladnica podtalnih vod. Priznavajo pa težave s kemično obremenitvijo podtalnice. Rešitev za ohranitev virov pitne vode vidijo v skrbnih ukrepih varovanja zgornjega sloja podtalnice, ki bi jo lahko bogatili z vodo iz Drave. »Po našem mnenju je prava strategija sonaravno koriščenje obstoječih virov pitnih vod ob izboljšani zaščiti njihovih zaledij ter vzporednem razvoju dopolnilnih virov. V prvi vrsti je treba izboljšati kakovost podzemne vode v zgornjem, kvartarnem vodo-nosniku Dravskega polja. Voda v tem vodonosniku je v slabem kemijskem stanju, zaradi česar je treba v skladu z zahtevami evropske Okvirne vodne direktive uvesti dopolnilne ukrepe za izboljšanje stanja. V zgornjem vodonosniku se je onesnaženost s pesticidi zmanjšala predvsem s prepovedjo rabe atrazina v letu 2002. Od tedaj beležimo praktično na vseh opazovalnih mestih padajoče trende koncentracij atrazina ter njegovega razpadnega produkta destilatrazi-na,« sta povedala Janko Urbanc in Nina Rman iz GEOZS, oba strokovnjaka za področje podzemnih vod in hidrologije. Oba vodonosnika na Dravskem polju, zgornji in banca maksimalno izkoriščena. Glede vodnih vi rešitev z vodnjaki ostati na Dravskem polju. Ob talnice v zgornjem vodonosniku. »Drugega vodn območju ne vidimo.« Foto: CG Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 7 torek • 2. marca 2021 V središču Štajerski 7 Aprila sestanek na ARSO V vodstvu MO Ptuj so pojasnili, da bodo postopek zapiranja odlagališča Cero Gajke začeli letos. »3. aprila bo na ARSO potekal sestanek, katerega namen je tudi, da se dogovorimo o potrebnih aktivnostih za zapiranje obstoječega odlagališča polja I. na Cero Gajke. Postopek zapiranja odlagališča skladno z uredbo traja približno tri leta oziroma največ pet. Upravljavec odlagališča mora po konča- nih zapiralnih delih v roku 30 dni oddati vlogo za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča v obdobju njegovega zaprtja.« Objekti na odlagališču ostajajo v funkciji Mestna občina v odgovoru civilni iniciativi med drugim navaja, da sklenjena pogodba med MO Ptuj in takratno MČ Jezero ne določa, da se bodo bale spro- uhlja in Jezero na podlagi pogodbe vložila okoli 12 milijonov evrov. ti zasipavale. Da veter smeti ne bi nosil sem in tja, so jih zavijali s folijo (balirali). Dodajajo, da septembra lani sprejeta odločitev mestnega sveta govori o pričetku postopkov za zapiranje obstoječega odlagališča, ob tem pa objekti (sortirni-ca, kompostarna, balirnica, ZC, upravna stavba in ostali pripadajoči objekti) ostanejo v funkciji. »Ob tem dodatno pojasnjujemo, da se je 15-letno obdobje po odškodninski pogodbi zaključilo 19. 6. 2018, medtem ko so se mešani komunalni odpadki dejansko prenehali odlagati že 1. 1. 2015.« Igrišče v Budini bodo uredili, Ormoška »na čakanju« V ptujski Mestni hiši priznavajo, da je nekaj zavez iz pogodbe med MO Ptuj in ČS Jezero ostalo neizpolnjenih, a da je večina pogodbenih točk realiziranih. »Ostali sta odprti dve večji zadevi: športno igrišče v Budini ob potoku Rogoznica in rekonstrukcija glavne ceste Ptuj-Spuhlja.« V mestni upravi so povedali, da bodo igrišče v Budini letos uredili. Obnova Ormoške ceste se je po pojasnilu občine zamaknila zaradi aktivnosti (nasprotovanj) civilne iniciative za ptujsko obvoznico. »Če ne bi prišlo do nasprotovanj CI in občanov, je bila izvedba Ormoške predvidena v letu 2021. Zdaj se predvidoma zamika v leto 2023. DRSI se je odločila za izdelavo nove projektne dokumentacije z ožjimi površinami za pešce in kolesarje, da posege na zasebna zemljišča v okviru rekonstrukcije zmanjšajo na minimum. Po informacijah projektanta bi lahko bil projekt javnosti na voljo te dni.« Mojca Zemljarič Iravsko vodo oskrbo ljudi s pitno vodo ne dosega. Začasna rešitev je Foto: CG spodnji pleistocenski, sta po besedah Janka Ur-rov za oskrbo s pitno vodo meni, da je najboljša tem je nujno zaščititi in izboljšati kakovost pod-ega vira s primerno izdatnostjo na žalost na tem Bi bilo težav manj, če bi padlo več padavin? »Mnogo bolj skrb vzbujajoče je stanje glede presežnih koncentracij nitratov v podzemni vodi. Z uvedbo Nitratne direktive so se koncentracije sicer zmanjšale, vendar ne dovolj. V zaledju vodo-nosnika Dravskega polja je padavin dokaj malo, kar pomeni manjšo stopnjo razredčenja onesnaževal v podzemni vodi. Zaradi tega je treba najti dodatne načine za zmanjšanje vnosa dušika v podzemno vodo. Raziskave so pokazale, da na Dravskem polju pomemben delež dušika v podzemni vodi izhaja iz intenzivne živinoreje. Ocenjujemo, da bi bilo vnose dušika iz živinoreje v podzemno vodo možno zmanjšati z dodatno obdelavo živinskih gnojil, npr. s kompostiranjem, peletiranjem, anaerobno digestijo v malih bioplinarnah na kmetijah. Drugo možnost predstavlja iskanje dopolnilnih vodnih virov, predvsem na območjih izven vodonosnika Dravskega polja. Obstaja pa še tretja možnost, in sicer dodatno napajanje kvartarnega vodonosnika z vodo iz reke Drave. Na ta način bi lahko pove- čali količine črpanja pitne vode in izboljšali kakovost vode v plitvem vodonosniku.« Kaj pa nahajališča vode v Halozah in Slovenskih goricah Zanimalo nas je, ali bi bilo smiselno lokacije vodnjakov za oskrbo prebivalcev Spodnjega Podravja s pitno vodo iskati izven Dravskega polja, morebiti v Halozah, Slovenskih goricah ...? »Nekaj dodatne količine vode bi bilo po naši oceni možno zajeti tudi izven območja Dravskega polja. Na teh območjih so vodonosniki sicer večinoma majhni, občasno se v njih pojavljata tudi železo in mangan. Zaradi tega bi bilo treba predhodno opraviti ustrezne hidrogeolo-ške raziskave za oceno kakovosti in izdatnosti podzemne vode,« sta razložila Urbanc in Rmanova in dodala, da dvomita, da bi na teh območjih našli velike količine vode. Na GEOZS ocenjujejo, da je kljub nekaterim sedanjim problemom na širšem območju Ptuja možno zagotoviti zadostne količine pitne vode za oskrbo prebivalcev. »Problemi so rešljivi, seveda jih bo potrebno reševati s premišljenimi ukrepi, ki bodo po eni strani dovolj učinkoviti, na drugi strani pa bodo omogočali razvoj tudi drugih dejavnosti, ki so pomembne za celotno območje. Potreben je celovit pristop, ki naj vključuje vse akterje, ki lahko kakor koli vplivajo na kakovost podzemne vode oziroma z njo povezanih virov pitne vode.« Mojca Zemljarič Ptuj • Načrti občine za izgradnjo neprofitnih stanovanj Koliko blokov bodo gradili za avtobusno postajo Ptujska občina še kako potrebuje nova stanovanja. Predvsem taka, ki bodo tudi cenovno dostopna. Neprofitnih stanovanj na Ptuju nismo gradili več desetletij. Zdaj na občini upajo, da bodo uspešni na razpisu Stanovanjskega sklada RS, ki naj bi bil objavljen v kratkem. Za avtobusno postajo, tudi na delu parkirišča, bi zgradili večstanovanjsko stavbo z 49 stanovanji. Potreb po neprofitnih stanovanjih na območju MO Ptuj je bistveno več kot razpoložljivih kapacitet. To kaže tudi vsakoletno število oddanih vlog za dodelitev občinskih neprofitnih stanovanj. Županja Nuška Gajšek: „Marsikateri pomislek je nastal zaradi napačnih informacij, ki se širijo v javnosti. Nikakor ne gre za gradnjo šestih blokov, kot je bilo možno slišati." Na Mestni občini Ptuj si že leta prizadevajo za gradnjo novih kapacitet. Še pred nekaj leti, v času Senčarjevega mandata, so zagotavljali, da so tik pred gradnjo novega bloka v Kraigherjevi ulici. Parcela, ki je v blokovskem naselju, je last občine in se je izkazala za dobro rešitev. A ne za vse. Okoliški stanovalci, predvsem lastniki sosednjih hiš, so tej ideji nasprotovali. Občina je tudi v tem primeru računala na sredstva Stanovanjskega sklada RS, a je projekt ostal le na papirju. Novo vodstvo občine je pripravilo novo idejno zasnovo. Ne več v Kraigherjevi ulici, nove stanovanjske kapacitete bi gradili za avtobusno postajo. Torej prav tako v blokovskem naselju, a še nekoliko bližje centru mesta. Postopki so v teku, graditi bi začeli maja naslednje leto Da bodo izpolnjevali pogoje in se prijavili na razpis Stanovanjskega sklada RS ter na ta način za gradnjo skušali dobiti državna sredstva, ptujska občina pripravlja potrebno dokumentacijo. V pripravi je javno naročilo za izde- lavo projektne dokumentacije. Pred njimi je sicer še kar nekaj korakov, preden se bodo stroji dejansko pognali, začetek gradnje bi lahko bil maja 2022. „V pripravi je javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije za stanovanjski blok z 49 neprofitnimi stanovanji. Glede na trajanje javnega naročila za projektiranje, izdelavo projektne dokumentacije s pridobitvijo vseh pogojev, mnenj in na koncu še gradbenega dovoljenja, čemur sledi še javno naročilo za izvajalca gradnje, predvidevamo pričetek gradnje v maju 2022. Letos se nameravamo prijaviti za sofinanciranje izgradnje neprofitnih stanovanj na Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Razpis še ni objavljen," so terminski plan pojasnili na MO Ptuj. Bodo gradili na zelenih površinah? Seveda bo izvedbeni del v največji meri odvisen od tega, ali bodo na razpisu uspešni ali ne. So pa se že pojavile prve dileme, ali je izbrana lokacija sploh primerna. Predvsem pri okoliških stanovalcih naj bi nastajala pobuda za združitev v nekakšno civilno Porast potreb po neprofitnih stanovanjih v zadnjih letih Leta 2019 je bila na razpisu za najem občinskih stanovanj oddana 101 vloga, lani 139. „Potrebe rastejo, prosilci pa niso samo mladi, ampak pretežno starejši," nujnost izgradnje novih stanovanjskih kapacitet pojasnjuje ptujska županja. Vizualizacije, kakšen naj bi bil blok za avtobusno postajo, na ptujski občini še nimajo. Gajškova zagotavlja, da bodo, takoj ko bo projektiranje končano, podrobnosti predstavili javnosti. iniciativo, ki gradnji nasprotuje. Ti svojih pomislekov javnosti še niso želeli predstaviti, so pa jih bojda strnili in naslovili na županjo MO Ptuj Nuško Gajšek. Del pomislekov je že zavrnila, kot pravi, razloga za skrb ni: „Ta lokacija je trenutno najprimernejša za gradnjo. Pomislek, da bi uničili zelene površine, ne zdrži, saj bi igrišče ostalo nedotaknjeno, enako tudi zelene površine, ki se preuredijo v parkovne. Treba bi se bilo odreči manjšemu delu parkirnih mest na plačljivem delu parkirišča za avtobusno postajo, kar ni problem, glede na to, da že iščemo najboljšo opcijo za parkirno hišo. Tudi ta lokacija za avtobusno postajo je ena izmed zelo možnih in verjetnih," razlaga županja. Nekaj razlogov za nasprotovanje dela okoliških stanovalcev naj bi bilo tudi v napačnih interpretacijah. Gajškova namreč zanika, da bi šlo za gradnjo kar šestih večsta-novanjskih stavb: „Vedno smo imeli v planu enega ali največ dva bloka. Upamo, da nam bo uspelo pridobiti sredstva na razpisu, saj stanovanja krvavo potrebujemo." Prav pred nekaj dnevi je Stanovanjski sklad RS podpisal pogodbo s koprsko občino za gradnjo dveh blokov s kar 120 stanovanji. Enega bodo gradili z občinskimi, drugega s sredstvi sklada. SSRS bo zgradil 47 javnih najemnih stanovanj, stanovanjski sklad mestne občine Koper pa 73 neprofitnih najemnih stanovanj. Začetek gradnje je predviden že spomladi 2021, zaključek pa konec leta 2022. Na Ptuju se nadejajo, da bo tudi njim uspel podoben podvig. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 8 6 Štajerski Podravje torek • 2. marca 2021 Slovenija • Rezultati raziskave Agencije Ptujčani v avtu največ telefonirajo zjutraj V enajstih mestnih občinah je v le štirih urah skoraj 1500 voznikov uporabljalo mobilni telefon med vožnjo, razkrivajo podatki terenske raziskave Javne agencije RS za varnost prometa. V dvotedenski akciji Varno brez telefona je policija ustavila 3590 voznikov, ki so med vožnjo uporabljali telefon. Raziskavo so izvedli v dveh intervalih, v jutranji in popoldanski prometni konici med 7. in 9. uro ter med 15. in 17. uro. V štirih urah so na mestnih vpadnicah v 11 mestnih občinah zaznali kar 1482 voznikov, ki so med vožnjo uporabljali mobilni telefon in s tem tvegali nastanek prometne nesreče. Večje število kršiteljev je bilo v popoldanski konici (841), pri čemer izstopajo občine Celje, Novo mesto in Ljubljana. V jutranji konici je bilo skupaj 641 kršitev, največ na območju Kopra, Celja, Novega mesta in Ptuja. Največ kršitev med jutranjo in popoldansko prometno konico je bilo v Celju, skupaj kar 295 kršitev, sledita Ljubljana in Novo mesto, obe s po 234 kršitvami. Tuje raziskave kažejo, da je med pisanjem sms-sporočila ali pregledovanjem družbenih omrežij voznik povprečno pet sekund osredotočen na telefon, in ne na vožnjo. Foto: Dreamstime/M24 Pet sekund gledanja na telefon - 83 prevoženih metrov na cesti Če voznik na cesto ni gledal le pet sekund, je pri hitrosti 60 kilometrov na uro »na slepo« prevozil razdaljo več kot 83 metrov. Še večje tveganje pa je na avtocestah, kjer pri hitrosti 130 kilometrov na uro v petih sekundah prevozi več kot 180 metrov, na hitri cesti pri vožnji 100 kilometrov na uro pa prevozi 139 metrov. Gre za podobno tveganje, kot da bi takšno razdaljo prevozil z zaprtimi očmi, so poudarili na agenciji. Ob tem so opozorili, da so mobilni telefoni že vrsto let eden izmed večjih motilcev pozornosti v prometu. Policija je sicer v minulem letu ugotovila 36.771 kršitev glede uporabe mobilnega telefona med vožnjo, kar je še enkrat več kot leta 2012 (18.189). Največ kršiteljev je bilo v starosti od 35 do 44 let (28,5 odstotka), sledijo tisti od 45 do 54 let (21,1 odstotka) in stari od 25 do 34 let (20,2 odstotka). Agencija bo terensko raziskavo ponovila v prihodnjih mesecih, v času, ko ne bo potekala akcija za ozaveščanje o tveganjih uporabe mobilnega telefona v prometu in ko se bo obseg prometa po pričakovanjih povečal, ter javnosti predstavila primerjalne rezultate, so še dodali na agenciji. Sta, sm Sveta Trojica • Prvi rebalans letošnjega občinskega proračuna Na razpis prijavljajo projekt novega vrtca Spremembe komaj sprejetega trojiškega proračuna so narekovale objave razpisov, na katere se bodo prijavili, da si s sofinanciranjem olajšajo načrtovane investicije. Svetniki so na prvi letošnji seji »v živo«, ki je tokrat potekala v prostorih trojiške župnije, potrdili investicijsko dokumentacijo za obnovo dotrajanega kulturnega doma. Spomnimo, da je projekt obnove kulturnega doma nastal na željo občanov oziroma iz tako imenovane Moje pobude in da ga bodo obnavljali po fazah: še letos bodo dobili novo podobo avla in sanitarije, prihodnje leto pa bo na vrsti dvorana. Vrednost projekta v letu 2021 znaša dobrih 87.000 evrov, kot za večino projektov, ki se jih lotevajo v občini, pa bodo tudi za obnovo kulturnega doma iskali sredstva na razpisih, in sicer v tem primeru preko Lasa. Ne glede na rezultat razpisa naj bi se dela začela konec junija, torej takoj po zaključku šolskega leta, da ne bodo ovirala skupine malčkov iz vrtca, ki so zaradi prostorske stiske začasno nastanjeni v sejni sobi kulturnega doma. Načrti v enem mesecu Presenetila pa jih je objava razpisa šolskega ministrstva za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu za obdobje 2021-2024. »Še januarja so nam v Ljubljani govorili, da razpisov za investicije še ne bo, saj da se prioritetno posvečajo ukrepom za Trojiški svetniki so sprejeli prvi rebalans proračuna, v katerega je po novem vrtca. blažitev posledic pandemije, nato pa je bil februarja objavljen razpis za rekonstrukcije ali novogradnje šol in vrtcev,« pripoveduje župan David Klobasa. »Zdaj že vrabci čivkajo, da v Sveti Trojici potrebujemo večji vrtec, saj je sedanji glede na povečane potrebe občutno pre- Vrtec ni prilagojen pogojem razpisa Svetnico Jasmino Trojner Kraner je zanimalo, ali bodo s pripravljenimi načrti izpolnjevali razpisne pogoje šolskega ministrstva. Da ti niso najugodnejši, priznava Klobasa, saj predvidevajo do 940 m2 obnov oziroma novogradenj. »Naš vrtec bo meril dobrih 1.500 kvadratov, v njem bo prostora za osem igralnic, streha pa bo merila 3.000 kvadratov, saj bo pokrivala tudi terase. Trenutno je v vrtec vpisanih 112 otrok, v novem bo prostora za 176, torej bo na voljo kar nekaj dodatnega prostora. Gre za velik objekt, za investicijo v prihodnost, zato projekta ne bomo prilagajali razpisu. Ker so vanj zmetali vse s področja investicij v šole in vrtce, je pač tako, da nekim pogojem ustrezamo bolj, drugim pa manj. A upajmo na najboljše.« majhen, zato smo se morali, kot že rečeno, znajti in improvizirati ter eni skupini urediti začasne prostore v kulturnem domu. Znano pa je tudi, da je sedanji vrtec sorazmerno nov in bomo zanj kredit poplačali šele čez dve leti, zato dodatno zadolževanje ne pride v poštev. A to ne pomeni, da smo v občinski upravi novi vrtec do takrat odpisali. Nikakor, intenzivno smo pripravljali razpisno dokumentacijo in iskali finančne rešitve, ki bi gradnjo omogočile že kaj prej. S projektanti smo bili sicer dogovorjeni, da bodo načrte narisali do maja, a je bilo treba ob objavi razpisa zares prestaviti v najvišjo prestavo in pohiteti z zahtevano dokumentacijo, saj je razpis odprt le mesec dni.« Lokacija ob Trojiškem jezeru Čeprav podrobnosti projekta novega vrtca sprva ni nameraval razkriti, informacije bi namreč Foto: SD vključen tudi projekt gradnje novega podal na prihodnji seji, je Klobasa svetnikom nato le pokazal idejni načrt energetsko skoraj povsem samozadostnega in unikatnega vrtca. Poleg eco green usmeritve pa je zanimiva tudi lokacija novega vrtca. Umestili ga bodo namreč v, kot pravi župan, doslej po krivici degradirano območje ob Trojiškem jezeru. »Lani smo opravili raziskavo o najbolj prometnih poteh, ki je pokazala, da se kar 74 % Trojičanov v službo vozi po južni strani proti avtocesti, zato je gradnja vrtca ob tej poti logistično optimalna, zemljišče je občinsko, s čimer bomo privarčevali nekaj denarja, staršem pa bo prav prišlo tudi parkirišče. To območje bomo celostno uredili in mu dali nove vsebine, zato pripravljamo tudi spremembe OPPN. Kot je znano, se obenem lotevamo Trojiške promenade, ki bo vodila tu mimo, skratka, glavni vstop v Sveto Trojico dobiva povsem novo podobo.« Senka Dreu Juršinci • Občinski nadzorni odbor pod lupo vzel poslovanje vrtca Pregledneje ločiti postavke vrtca in šole Nadzorni odbor občine Juršinci je za leto 2019 opravil nadzor nad prihodki in odhodki juršinskega vrtca, ki deluje pod okriljemjavnega zavoda Osnovna šola Juršinci. pa svetovali ustanoviteljici, torej občini Juršinci, da od zavoda na letni ravni pridobiva poročila o uspešnosti poslovanja vrtca kot stroškovnem mestu Javnega zavoda OŠ Juršinci. »Na ta način bo ustanoviteljica seznanjena z dejanskimi prihodki in odhodki, ki so nastali v določenem poslovnem letu na stroškovnem mestu Vrtec Juršinci, oziroma morebitnimi primanjkljaji. S tovrstnimi informacijami namreč ustanoviteljica trenutno ne razpolaga,« je še dejala Žajdela Lahova. SD Po besedah prve med občinskimi nadzorniki Nataše Žajdela Lah so bili cilj nadzora poslovanje vrtca, pravilnost zaračunavanja storitev in namenske porabe ter skladnost s predpisi. Javni zavod OŠ Juršinci je v letu 2019 za programe vrtca zaračunal dobrih 398.000 evrov prihodkov, v izkazu poslovnega izida pa prikazal 3.000 evrov manj. »Ugotovljena razlika se nanaša na odložene prihodke, ki jih zavod na letni ravni prenaša kot rezervacije za regres in jubilejne nagrade za delavke v vrtcu. Po računovodskih standardih se rezervacije za jubilejne nagrade ne oblikujejo, zato menimo, da javni zavod ne bi smel odlagati prihodkov iz programa vrtca, ampak bi jih moral izkazovati v višini zaračunanih, saj so bile storitve v celoti opravljene.« Nepravilnosti pri zaračunavanju programov vrtca za naključno izbrane otroke nadzorni odbor ni zasledil, pravilno je bila prikazana tudi skupna vrednost prihodkov, zaračunana staršem po položnicah in občinam, ki sofinancirajo program. Juršinski vrtec obiskujejo otroci iz domače in sosednjih občin, in sicer poleg Juršincev še iz Dornave, Svetega Tomaža, Svetega Andraža in Ptuja. Nadzorniki so ugotovili, da so terjatve vrtca do staršev in občin ob koncu leta 2019 skupaj znašale 40.500 evrov, od tega so starši za vrtec dolgovali slabih 16.000, občine pa skupaj 24.500 evrov. Ker gre za sorazmerno visoke terjatve, je nadzorni odbor javnemu zavodu OŠ Juršinci priporočal, da dolžnike o neplačanih računih sproti opominja in sproži tudi izterjavo, če je ta smotrna. Zavodu so še predlagali, da vzpostavi evidentiranje stroškov dela ter vseh drugih stroškov po posameznih stroškovnih mestih, da bo spremljanje dejanskih stroškov vrtca preglednejše, hkrati Občinski nadzorni odbor je javnemu zavodu OŠ Juršinci predlagal vzpostavitev evidentiranja stroškov po posameznih stroškovnih mestih, da bo spremljanje dejanskih stroškov vrtca preglednejše. Foto: SD Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 9 torek • 2. marca 2021 Turizem Štajerski 9 Slovenija • Pozivi iz več držav Koronski potni listi Od turizma odvisne evropske države, kot sta Grčija in Španija, pozivajo k hitremu sprejetju nekakšnih koronskih potnih listov, s katerimi bi potniki iz držav članic EU lahko hitro dokazali, da so bili cepljeni oziroma so pred kratkim preboleli covid-19 in imajo še zadostno število protiteles. Foto: Arhiv Svet24 K sprejetju takšnih potnih listov pa Bruselj pozivajo tudi letalski prevozniki. Mednarodno združenje za zračni transport (IATA) je EU namreč pozvalo, naj sprejme takšne dokumente in s tem pomaga pri ponovnem zagonu letalskega sektorja. V pismu, ki ga je predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu poslal podpredsednik IATA za Evropo Rafael Schwartzman, vodstvo IATA poziva EU, naj vzpostavi »omejitve na mejah, ki temeljijo na dokazih«, države članice pa poziva k sprejetju tovrstnega digitalnega potnega lista. Digitalni potni list, kakor ga predlaga IATA, bi vseboval informacije o stanju cepljenja potnika, nedavne rezultate morebitnih opravljenih testov za okužbo s koronavirusom, potnikom pa bi tako omogočil hitro izmenjavo zdravstvenih informacij z oblastmi tuje države pred vstopom na njeno ozemlje. Avstrija podprla idejo, Nemčija in Francija zadržani Pozivu k izdaji potrdil je v bran stopil tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je idejo že podprl z besedami: »V Evropski uniji moramo znova vzpostaviti svobodo gibanja. Vsi si želimo, da bi se kar se da hitro vrnilo naše običajno življenje. Želimo znova svobodno potovati po Evropi, pa naj bo iz poslovnih ali osebnih razlogov. Predvsem pa si znova želimo možnosti obiskovanja kulturnih prireditev, restavracij in lokalov ter hotelov. Druge države, kot sta Francija in Nemčija, pa so pokazale več zadržkov, saj se oblasti bojijo, da bi bil dokument diskriminatoren, saj bi na neki način uvedel obvezno cepljenje za vse, ki hočejo potovati. Potrdila o cepljenju proti covidu bodo ena od tem dvodnevnega vrha voditeljev članic EU, ki bo posvečeno usklajevanju ukrepov pri spoprijemanju s pandemijo covida. Glede potrdil med članicami vladajo nesoglasja. sm, bk Ormož • Znana gostilna Črni ribič v Frankovcih se bori za preživetje Epidemija (ali vladni ukrepi) bo gostince spravila ,na kant' Dobrih dvajset let je minilo, odkar je Jožef Dragarič odprl gostilno v Frankovcih. Sicer dobro stoječe družinsko podjetje pa je danes pred zaprtjem. Razlog je povsem jasen - epidemija oziroma natančneje: ukrepi, ki jim ne dovoljujejo poslovanja. Gostilna Črni ribič je dobro poznana ljubiteljem kulinarike kot hiša ribjih in mesnih jedi. Znani tudi po svoji prijaznosti in prilagodljivosti so v skoraj 23 letih delovanja pomagali pisati spomine na poroke, abrahame, birme, obletnice ali druge slavnostne dogodke. Z dobrotami kuhinje Črnega ribiča so se lahko okrepčali obiskovalci večjih dogodkov na ormoškem koncu, kot je denimo martinovanje, sicer pa gostom vsakodnevno ponujajo jedi a-la-carte, dnevne malice, pa tudi nedeljska in poslovna kosila. »Bili so že boljši časi, a nam je tudi lani kazalo dobro. Zaposleni smo bili trije, poleg mene še žena in sin, v načrtu pa smo imeli še eno, stalno zaposlitev. Ob večjih dogodkih pa smo najemali zunanjo pomoč,« je povedal Jožef Dragarič, lastnik gostilne. A nastopilo je ,korona' leto, ki je bilo za slovenske gostince še posebej kruto. »V preteklem letu smo imeli gostilno zaradi vladnih ukrepov zaprto šest mesecev,« je dejal Dragarič. Posledice so uničujoče. Škode za pet let dela ... Družinsko podjetje sicer koristi državno pomoč za plače zaposlenih, vendar osnovnih stroškov ta sredstva niti približno ne pokrijejo. V tem času so nudili tudi pripravo Foto: Arhiv Črni ribič »Vse bomo storili za to, da se obdržimo, a v teh razmerah gostilne več ne bomo mogli dolgo ohranjati. Če nam bo uspelo, bomo ob sprostitvi ukrepov pripravili posebno kulinarično ponudbo,« je napovedal Jožef Dragarič. Po 23 letih vlaganja v gostilno se pač ne gre predati brez boja. hrane, ki so jo stranke lahko prevzele na vratih, vendar so pri tem nastajali višji stroški, kot so bili sami prihodki. Dragarič meni, da je za prevzemanje hrane -predvsem malic - lokacija gostilne nekoliko neugodna in so od te možnosti lahko več pridobili gostinci, ki so bližje centra Ormoža. Odpuščali sicer niso, navsezadnje gre za družinsko podjetje in bi odpustili lahko le sami sebe. Gospodarska škoda, ki je v tem času nastala, pa je ogromna. »Že v običajnih razmerah menim, da bi pot- rebovali pet let, da si opomoremo od škode, ki je nastala. Pa pri tem ne govorim zgolj o naši gostilni, pač pa sem v kontaktu tudi z drugimi gostinci iz našega konca. Ne vemo več, kako naj preživimo,« je navedel Dragarič. »Katastrofa, smo pred zaprtjem lokala!« Črnemu ribiču sedaj grozi razplet po najslabšem možnem scenariju. »Epidemija nas je zelo prizadela. To je katastrofa, smo pred zaprtjem lokala!« je obupan Dragarič. Žal pa za zdaj napovedi vlade niso nič kaj obetajoče za gostinstvo. Za gostišče, ki lahko v notranjih prostorih gosti 70 gostov, v toplejših mesecih pa jih razvajajo tudi na terasi, je perspektiva klavrna. Medtem ko so v mlajši generaciji v preteklem letu načrtovali prevzem gostilne, se sedaj od te zamisli vse bolj oddaljujejo. Kako pa drugače, saj v imenu epidemije gostov ne smejo sprejeti, na drugi strani pa morajo biti računi plačani. Karmen Grnjak Ptuj • Turistični vodniki čez noč brez dela Lani le še 31 vodenih ogledov Turistični vodniki so med tistimi deli turistične panoge, ki so bili v času epidemije covida-19 najbolj prizadeti. Med drugim opozarjajo na velik izpad prometa v lanskem letu in pozivajo k čim prejšnjemu ponovnemu zagonu dejavnosti. Veliko med njimi je takih, ki so bili primorani svojo dejavnost zapreti. Drugi še vztrajajo in koristijo ukrep mesečnega temeljnega dohodka. Na Ptuju je registriranih 27 vod- stično območje Mestne občine tivno sodeluje z desetimi, ki redno nikov z vodniško licenco za turi- Ptuj. Ptujski zavod za turizem ak- izvajajo vodene oglede mesta. Turistični vodniki so v nezavidljivem položaju. Gre za lokalne turistične vodnike in vodnike z nacionalno vodniško licenco. V lanskem letu so večinoma ostali brez dela, saj se je število vodenih ogledov s 142 v letu 2019 zmanjšalo na 31. Izvedbo vodenih ogledov za skupine in posameznike namreč onemogočajo številne omejitve, kot so zaprtje nastanitvenih in gostinskih obratov ter državnih meja, neobratovanje letališč in javnih prevozov, prepoved zbiranja večjega števila oseb itd.). Kot je pojasnila Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, si letos obetajo sproščanje vladnih ukrepov na tem področju in večje število prihodov turistov. »Res pa je, da bo po vsej verjetnosti turistična sezona podobna lanski, torej s poudarkom na obisku slovenskih gostov. Turistična vodnica Lucija Peklar s TIC Ptuj sodeluje od leta 2019. Že prvo leto je čez mesto popeljala okoli 30 skupin, lani pa samo pet. »Turistični vodniki se pripravljamo na poletno sezono. Vsi si želimo, da se bo takrat znova povečalo povpraševanje po ogledih. Kljub temu da sem zagovornik pristnega stika s turistom, sem se odločila za alternativne načine. Svoja vodenja po Ptuju namreč tržim preko virtualnih platform.« Turistični vodniki se namreč skušajo svoji publiki približati tudi s spletnimi ogledi, za kar je največ zanimanja izven slovenskih meja. Po mnenju Peklarjeve je pomen turističnega vodnika izjemen. Ne samo zato, ker obiskovalcem mesta znajo povedati vse o glavnih znamenitostih, turističnih ponudnikih in drugih zanimivostih. »Mi smo neke vrste ambasadorji desti-nacije. V tem trenutku je ključno sodelovanje vseh deležnikov in predvsem promocija lokalnih ponudnikov.« Estera Korošec V ponudbi vodenih ogledov tudi ptujske gostilne skozi čas Na Zavodu za turizem Ptuj v sodelovanju s turističnimi vodniki ponujajo pestro ponudbo različnih tematskih vodenih ogledov. Letos pa, ob nazivu Evropske gastronomske regije - Slovenija 2021, pripravljajo tudi novost v ponudbi vodenih ogledov: Ptujske gostilne skozi čas, tematski voden ogled mesta. Slovenska turistična organizacija bo najverjetneje v povezavi z novimi vsebinami pripravila razpis za turistične vodnike. Leto: 2017 2018 2019 2020 Št. vodenih ogledov mesta Ptuj: 147 157 142 31 Turistični ogledi mest se selijo na splet. Foto: CG Foto: CG Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 10 18 Štajerski Kmetijstvo in podeželje torek • 2. marca 2021 Podravje • Zanimanje za kmetijske poklice na ravni prejšnjih let Mladi pogumnejši na spletnih predstavitvah Kot na vseh ostalih srednjih šolah so letošnji informativni dnevi potekali virtualno tudi na šolah, ki bodoče dijake izobražujejo za kmetijske poklice. Čeprav pogosto slišimo, da poklic kmeta v družbi ni dovolj cenjen in da mnogi kmetovanje opuščajo in si raje poiščejo kakšno osemurno službo, pa kaže, da zanimanje za kmetijske poklice med mladimi, sodeč po zadnjih informativnih dnevih, kljub slabšim napovedim vendarle ostaja na ravni prejšnjih let. Izobraževanje mladih v kmetijstvu je zelo pomembno za širšo družbo, saj je tesno povezano z urejenim podeželskim prostorom, na slovenskih kmetijah pridelana hrana pa je vedno bolj prepoznana kot varna hrana višje kakovosti. Povedano daje kmetijskim poklicem večji pomen tako pri ohranjanju tradicije kmetovanja, sooblikovanja urejenosti podeželja in posledično razvoju turizma. Toda izzivom sodobnega časa v kmetijstvu bo kos samo znanje. Za kmetijsko izobraževanje skoraj 170.000 evrov Izobraževanje v kmetijstvu z zadnjim razpisom v višini skoraj 170.000 evrov spodbuja tudi kmetijsko ministrstvo. Namenjena so sofinanciranju materialnih stroškov in stroškov storitev praktičnega izobraževanja dijakov in študentov s področij agroživilstva, gozdarstva, veterinarstva in živilstva, upravičenci pa so zavodi, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe s praktičnim poukom z omenjenih področij. Delež dodeljenih nepovratnih sredstev znaša do 50 odstotkov priznane vrednosti programa, najvišja možna višina dodeljenih sredstev na posamezno vlogo pa je 20.000 evrov. »Glede na to, da so devetošolci informacije o izobraževalnih programih poleg videopredstavitev, kjer je udeležba merljiva, dobivali tudi na šolski spletni strani, težko ocenjujem pa še nehvaležno je, koliko tistih, ki so spremljali predstavitev programov, se bo tudi vpisalo vanje, zato bo za konkretnejše podatke treba počakati na vpis, ki bo 2. aprila,« pravi Darja Harb, ravnateljica Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo, po novem združene ptujske biotehniške in ekonomske šole. Spomnimo, da je bil med drugim vse manjši vpis na biotehniško šolo vzrok za združitev. Na ptujsko biotehniško šolo je v letošnjem šolskem letu vpisanih 144 dijakov, nekaj izobraževalnih programov se za nove generacije ukinja, po novem pa se bo mogoče vpisati v štiriletni program kmetijsko podjetniškega tehnika, triletne programe cvetličarja, gospodarja na podeželju in gastronoma hotelirja ter dveletni program pomočnika v biotehniki in oskrbi. Na mariborski biotehniški šoli se letos šola 525 dijakov, in sicer v šti- Sodobno kmetovanje zahteva znanje pri rokovanju s kmetijskimi in delovnimi stroji. riletnih programih kmetijsko podjetniškega tehnika, naravovarstvenega in veterinarskega tehnika ter triletnih programih cvetličarja in mehanika kmetijskih in delovnih strojev. »Stik v živo je seveda nekaj drugega kot po spletu, težje prideš do povratne informacije, zato se letos srečujejo z neko novo real- nostjo, ki pa ni nujno samo slaba,« meni ravnatelj Biotehniške šole Maribor Anton Krajnc. »Ugotavljamo namreč, da so bili bodoči dijaki virtualno aktivnejši in pogumnejši pri postavljanju vprašanj, kot smo bili tega doslej vajeni. »Informativnih dnevov se običajno udeležijo skupaj s starši ali celo starimi starši in samo poslušajo, tokrat so bili pred računalniki očitno sami in jih je veliko zanimalo, saj so brez zadržkov spraševali po dodatnih podatkih. To je ena od pozitivnih novosti. Glede odziva imam dober občutek, zato pričakujem podoben vpis kot lani.« Senka Dreu Foto: SD Sv. Trojica • Analiza pitne vode Lani pili varno vodo V Mariborskem vodovodu, kjer vsako leto opravijo notranji nadzor kakovosti pitne vode po izdelanem HACCP načrtu, so pripravili poročilo za lansko leto. Voda, ki so jo lani pili Trojičani, je varna, je pokazal notranji nadzor Mariborskega vodovoda. Skladnost pitne vode so spremljali na črpališčih, na omrežju v vo-dooskrbnih objektih in pri uporabnikih, večinoma v osnovnih šolah in vrtcih ter delno v gostinskih objektih. Osredotočili so se torej na celoten proces dobave vode, od črpanja podzemne vode do njene obdelave in prečrpavanja ter slednjič distribucije do uporabnikov. Skupno so lani odvzeli 2.164 vzorcev za mikrobiološka preskušanja in 103 za kemijska preskušanja. Na celotnem sistemu Mariborskega vodovoda so odkrili 3,65 odstotka mikrobiološko in 0,97 odstotka kemijsko neskladnih vzorcev. Pitno vodo, ki jo je v letu 2020 dobavljal Mariborski vodovod za občino Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano ocenjuje kot skladno z zahtevami pravilnika o pitni vodi. Voda, ki so jo pili Trojičani, je tako po njihovi oceni varna. SD Spodnje Podravje • Avstrijsko-slovenski Humus projekt - Hogi Za izboljšanje humusa v tleh Kot odgovor na podnebne spremembe, ki močno vplivajo na kmetijsko pridelavo, je nastal mednarodni Humus projekt - Hogi, v okviru katerega bodo testne kmetije vzorčile in analizirale tla ter delež humusa v njih Za sodelovanje v projektu so se združile lokalne akcijske skupine: Bogastvo podeželja kot vodilni partner, Obsotelje in Kozjansko ter Ovtar Slovenskih goric in se povezale z avstrijskimi kolegi (LAG Zeitkultur Oststeirisches Kernland), ki se z izboljševanjem humusa v tleh že dalj časa sistematično ukvarjajo. Kot je povedala vodja projekta Mojca Metličar, gre torej za prenos znanja in prakso, za katero si želijo, da bi tudi v Sloveniji postala stalnica. V projekt, ki je delno sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, bo vključenih po 10 kmetij z območja vsakega posameznega Lasa, pred- nost bodo imele tiste, ki se bodo prve prijavile. »Na testnih kmetijah bomo vzorčili in analizirali tla in delež humusa v njih. Poskrbeli bomo tudi za vzpostavitev in prevod aplikacije, ki bo služila kot mednarodna baza podatkov za vsebnosti humusa v tleh na različnih lokacijah projektnega območja. Izveden bo tudi posvet Akademija Humus v Sloveniji, organizirana okrogla miza, prav tako pa bomo zainteresiranim udeležencem omogočili sodelovanje na Dnevih humusa v Kaindorfu.« Honorar za uspešne S sodelovanjem v projektu bodo lahko kmetje svoja zemljišča izboljšali s trajnostno obnovo biologije tal, saj bodo ta z ustreznim ravnanjem absorbirala več vode, njihova struktura bo izboljšana, poleg tega bodo odpornejša na erozijo. Humus ima vlogo filtra, zato povečana vsebnost v tleh zmanjšuje nevarnost onesnaževanja podtalnice, lahko pa se zmanjša tudi poraba gnojil. »Prvo vzorčenje tal, ki stane 290 evrov, bodo kmetje poravnali sami, opravili pa ga bodo sodelavci KGZS Ptuj v sodelovanju z avstrijskim strokovnjakom. Vsebnosti humusa v tleh se ne da dvigniti čez noč, torej gre za tek na dolge proge, začetni analizi bodo sledile še druge, za izboljšane rezultate pa bo kmet tudi nag- rajen v obliki honorarja. Prvi honorarji so lahko izplačani v petih do osmih letih.« Od začetka vključitve v program se predvideva, da lahko kmetje dobijo povprečno okoli 1.000 evrov na hektar za obnovo humusa iz sredstev trgovanja s certifikati. Sodelujoči v projektu bodo spodbujeni h gnojenju z organskimi gnojili, zmanjšani obdelavi tal, obnovljeni humus bo stabilnejši, pestrejšemu kolobarjenju in celoletni ozelenitvi površin. Prispevali pa bodo tudi k pozitivnemu imidžu kmetov, ki z obnovo humusa pomembno prispevajo k varstvu podnebja. Senka Dreu ¡HH ?! a . ^r AAm ■ J I * Humus povečuje sposobnost tal za zadrževanje rastlinam dostopne vode in zmanjšuje izpiranje hranil oziroma erozijo. Foto: SD Foto: CG Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 11 torek • 2. marca 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • Nova zgodba Kurentovanja Aleš s prvim zlatim zvoncem Na 38. Kurentovanju so prvič podelili zlati zvonec. Prejel ga je Aleš Kramberger, ki je bil v tem letu Kurentovanja najmlajši član skupine kurentov Ptuj 1. Skupina se je odločila, da bo robčke zbrala za svojega najmlajšega kurenta. S 83 zbranimi je premagala druge skupine in z zlatim zvoncem začela pisati svojo novo zgodbo. Če v letu 61. Kurentovanja ne bi obudili spomina na vodjo skupine kurentov Ptuj 1 Ljuba Gaiserja, bi morda zlati zvonec po prvi podelitvi, po 29 letih, za veliko večino ostal eden od obrobnih dogodkov največje pustne prireditve, četudi so organizatorji z njim imeli drugačne načrte, in sicer, da bi z njim promovirali največjo pustno prireditev v Sloveniji in v tem delu Evrope in da bi postal neke vrste nagrada za izstopajoče kurente. Foto: Črtomir Goznik Aleš Kramberger, prvi prejemnik zlatega zvonca na ptujskem Kuren-tovanju. V monografiji Aleša Gačnika je zlati zvonec Ptuja omenjen že leta 1994, ko so ga v svoje okrilje prejeli koranti Spuhlje. Potem pa je ptujska pustna zgodba ostala brez prave kronike. Aleš Kramberger, ki je zlati zvonec zaupal v hrambo vodji kurentov, si je vedno želel, da bi ga nekoč imel pri sebi. Leta so minevala, tudi njegova kurentova zgodba se je sredi nekega obdobja prekinila. Prvi zlati zvonec Kurentovanja na Ptuju pa je na koncu pristal v kurentovi sobi prvega princa karnevala in predsednika Sveta princev karnevala Jožeta Gašperšiča - princa Gašperja I. Dolga leta ga je hranila Truda Gaiser, ki so jo člani skupine kurentov Ptuj 1 imeli za svojo „mamo", tako nesebično jih je vedno sprejemala, gostila ne glede na uro prihoda. „To je bilo eno čudovito obdobje. Naša družina je bila močno vpeta v ptujsko pustno zgodbo. V kurentovi opravi sem bil že pri treh letih skupaj s stricem Francijem in očetom Zdenkom. Takrat je bilo zelo malo malih kurentov. Kasneje smo se pridružili skupini Ljuba Gaiserja, ki jo je pomagal voditi tudi moj oče. Skupaj smo doživeli marsikaj lepega, povsod so nas vabili. Četudi zdaj že nekaj časa nisem več kurent, me vse bolj vleče nazaj, da bi za 62. Kurentovanje ponovno oblekel kurentovo opravo. Ljubo Gaiser je bil neke vrste ikona v kurentovi opravi, zaradi svoje velikosti in bogastva svoje duše ter predanosti ptujski pustni prireditvi. Ponosen sem, da sem bil tudi en od tistih dveh malih kurentov, skupaj z bratom Urošem, z Ljubčijem večkrat na čelu pustne povorke. Zelo si želim, da bi imel zlati zvonec neko nadaljevanje, kot Ljubčijev zvonec. Mislim pa, da je prostor tudi za kurentov zvonec," pravi Aleš Kramberger, ki si nadvse želi, da bi se zgodba zlatega zvonca obudila oz. nadgradila. MG Podravje • Ocenjevanje še v teku Škoda po lanskem potresu Uprava za zaščito in reševanje še nima končne ocene materialne škode po potresu 29. decembra, kije najbolj prizadel Hrvaško, a gaje bilo zelo čutiti tudi v obmejnih slovenskih regijah. Poziv uprave je bil namenjen regijskim izpostavam Brežice, Celje, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Postojna, Ptuj in Slovenj Gradec. Popis so začeli z zbiranjem vlog oškodovancev, ki so utrpeli škodo na objektih v skupaj 88 občinah. V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož so opozorili na poškodbe v gradovih na Ptuju, v Ormožu in Veliki Nedelji. Ptujska županja Nuška Gaj-šek je dejala, da večjih poškodb v najstarejšem slovenskem mestu niso zaznali. Dejstvo je namreč, da so razpoke po velikem delu objektov v starem mestnem jedru obstajale že pred potresom. »Dejstvo je tudi, da zavarovanja naših objektov vključujejo franšizo in takšnega zneska, kot ga ta zahteva, najverjetneje ne bomo dosegli, zato dvomim, da bi sploh bili upravičeni do kakšnih povračil s tega naslova,« je še dodala Gajškova. sta Ptuj, Podravje • Skupinske vadbe znova mogoče v telovadnicah Aerobika, pilates in joga preko ekrana Epidemija je močno posegla tudi v izvajanje različnih športnih dejavnosti. Priljubljeni centri, ki izvajajo vodene skupinske vadbe, so zaprli svoja vrata. Veliko med njimi je našlo rešilno bilko v izvajanju različnih športnih aktivnosti s pomočjo spleta. V ptujskem Centru aerobike so se že v prvem valu odločili za izvajanje vadb preko aplikacije Zoom. »Naši člani in članice so selitev vadbe na splet dobro sprejeli. Redno je z nami telovadila okoli polovica vseh vadečih«, je pojasnila Daniela Kokol, vaditeljica pilatesa, joge in obrazne joge. Med prednostmi takega načina sodelovanja je izvajanje vaj v varnem zavetju doma in možnost njihovega snemanja. »Tisti, ki se vadbe niso mogli udeležiti, so prejeli posnetke in telovadili takrat, ko so imeli čas.« Vadbe, izvedene preko spleta, so privlačnejše tudi zaradi nižjih cen. Za organizatorje pomenijo prihranek denarja, ki bi ga drugače porabili za najem prostorov. »Slabost takšnih vadb vidimo predvsem v tem, da ni skupinskega duha in energije, ki jo je mogoče doseči le z vadbami v živo.« Ko bodo razmere nekoli- Otroke je treba spet navaditi na aktivnosti V tem tednu bodo vadbe za šolske in predšolske otroke začeli v šoli športa Biba se giba, in sicer na OŠ Hajdina, Kidričevo in Ptuj. Do zaprtja in prepovedi skupinskih vadb je z njihovimi mentorji telovadilo okoli 150 otrok. Epidemijajimje med drugim preprečila širjenje dejavnosti po ostalih osnovnih šolah in vrtcih. Glede na omejitve bodo poskušali v prihodnosti čim več aktivnosti izvajati tudi na prostem. Ena izmed takih, ki jo organizirajo vsako leto, je na primer šola smučanja. Kot so sporočili, so bili najmlajši prikrajšani za dodatne dejavnosti ravno v zimskem času, ko se jih največ udeležuje organiziranih vadb v zaprtih prostorih. Takrat je gibanja na prostem zaradi slabega vremena veliko manj. Želijo si, da bi starši vsakodnevno spodbujali otroke h gibanju. Glede na raziskave bi morali biti otroci, stari do pet let, telesno dejavni do tri ure dnevno, starejši pa vsaj dve uri na dan. »Čaka nas težko delo, tako starše kot tudi vse ponudnike dodatnih športnih dejavnosti, saj moramo otroke ponovno navaditi na ritem vsakodnevnih aktivnosti.« Med ljubitelji aerobike vse bolj priljubljene virtualne vadbe Otroci bodo imeli znova več možnosti za telesno aktivnost. ko bolj predvidljive, bodo znova organizirali vadbe v telovadnicah. Razmišljajo pa tudi v smeri, da bi v prihodnje ohranili virtualno vadbo v kombinaciji s srečanji v živo. Vaditelji se morajo testirati tedensko Država je sicer z odlokom že razrahljala ukrepe na področju rekreativne dejavnosti. Tako na prostem kot v zaprtih prostorih je dovoljena rekreacija v skupinah do desetih ob ohranjanju vsaj dveh metrov medosebne razdalje. Tako je denimo dovoljeno igranje tenisa, plavanje, plezanje in drsanje. Pri tem je treba upoštevati preventivne higienske ukrepe za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom. Čeprav odlok ne predpisuje minimalne površine za posameznega obiskovalca zaprtih športnih objektov, pa stroka priporoča, da se za uporabo vadbenih površin v primeru individualne vadbe upošteva 20 kvadratnih metrov površine na enega vade-čega. Trenerji, strokovni delavci, ki vodijo proces vadbe športnikov, in voditelji športno rekreativne dejavnosti pa se morajo tedensko testirati na novi koronavirus. Glede na nove predpise so v telovadnicah začeli s treningi v Karate Do klub Ptuj. Člani so se seznanili z vsemi higienskimi predpisi, ki jih je treba upoštevati pred, med in po treningu. Naredili so skupine z največ 10 udeleženci, ki dosledno upoštevajo medsebojno razdaljo. »Treniramo nekontaktno, tako da ne prihaja do neposrednega fizičnega stika med posamezniki. Mentorji pa se testirajo enkrat tedensko,« je pojasnil predsednik Andrej Cafuta. Trenutno imajo nekaj manj kot 50 članov, ki redno trenirajo. Najmlajši je star 6, najstarejši pa 62 let. V lanskem letu so sicer naprej organizirali treninge karateja v živo preko Zooma, nato pa so se odločili za izvedbo video srečanj. Tedensko so članom pošiljali tudi navodila glede posameznih treningov in samostojnih izvedb nekaterih. Estera Korošec Sv. Trojica • Delovni sestanek županov z državnimi infrastrukturniki 0 tegobah infrastrukturnih projektov Župani občin lenarške upravne enote in nekaj dragih občin so se zbrali v Sveti Trojici in predstavnikom ministrstva za infrastrukturo in Darsa predstavili skupne in lokalne infrastrukturne projekte. Delovni sestanek je pred samostanom Svete Trojice gostil trojiški župan David Klobasa v želji, da bi se občine v regiji še bolj povezale in med seboj sodelovale. Tokratna tema srečanja je bila infrastruktura v občinah, vsaka med njimi pa je svoje načrte in potrebe na pristojno ministrstvo poslala v pisni obliki že pred sestankom. Kot večji skupni projekt, od katerega si veliko obetajo, so župani izpostavili gradnjo kolesark, za katere so januarja že oddali vloge na razpis. Župan občine Lenart Janez Kramberger je nato govoril o nujnosti čimprejšnje umestitve severne lenarške obvoznice v prostor, o nedokončanih zasaditvah ob pomurski avtocesti in o hrupu, ki ga avtocesta povzroča prebivalcem na južnem delu mesta. Ptujska županja Nuška Gajšek pa je poudarila predvsem pomen izgradnje dvopasovnice na severu Ptuja, ki bo vodila proti Ormožu in močno olajšala promet. SD Na delovnem sestanku v Sveti Trojici so se zbrali okoliški župani ter se s predstavniki ministrstva za injrastrukturo in Darsa pogovarjali o ključnih injrastrukturnih projektih. Foto: CG Foto: CG Foto: SD Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 12 18 Štajerski Kultura torek • 2. marca 2021 Markovci • Občina letos za delovanje vseh društev namenila 154.900 evrov »Denar za prireditve je ostal na društvenih računih« Epidemija je v lanskem letu močno vplivala na delovanje različnih društev po občinah. Ker izvedba prireditev ni bila mogoča, so na društvenih računih ostala sredstva, kijih vsako leto prejmejo za izvedbo najrazličnejših dogodkov. Tudi markovskim društvom je načrte prekrižal virus covid, zato so izvedli manjše število prireditev, kot so sprva načrtovali. Ker je občinska uprava v teh dneh objavila razpise za sofinanciranje njihovega delovanja, so imeli več dvomov in vprašanj glede prijave. Sofinanciranje kulturnih in športnih društev v letu 2020 " V markouski občini je aktivnih 13 kulturnih in 10 športnih društev. Župan Milan Gabrovec vsem svetuje, da naj se na razpise prijavijo. Višina sredstev za društva namreč v večini ostaja enaka kot v lanskem letu. »Za letošnje leto bomo denar razdelili enako sorazmerno kot v lanskem letu. Za tiste prireditve, ki niso bile izvedene, društva pač ne bodo prejela dodatnih točk. Slednja pa bo najverjetneje nekoliko višje ovrednotena. Če tudi v drugi polovici leta organizacija prireditev ne bo mogoča, pa bomo razmislili o morebitnem znižanju sredstev za ljubiteljsko dejavnost.« V markovski občini je aktivnih okoli 40 društev in so po besedah župana Gabrovca zelo pomembna za spodbujanje kulture in športa v domačem kraju, ohranjanje šeg in navad, pa tudi druženja nasploh. Z ustanovitvijo samostojne občine imajo društva možnost pridobivanja občinskih sredstev za nemote- no delovanje. »Vse prejete vloge posebna komisija ovrednoti na osnovi pravilnika. Tista, ki imajo več članov, dejavnosti, prireditev, dobijo več. Trdim pa, da so zneski v primerjavi z drugimi občinami precej visoki. Vedno pa obstaja kdo, ki meni, da si njegovo društvo zasluži več sredstev.« V tem trenutku je aktualnih več javnih razpisov za sofinanciranje društev. Do konca maja se je mogoče prijaviti na javni razpis za sofinanciranje opreme kulturnih društev. Upravičeni stroški so stroški nabave opreme društvenih prostorov (pohištvo, računalniška oprema ...), stroški nabave enotnih oblačil in obuval za društvene potrebe (ne morejo kandidirati za isti namen tri leta po prejemu namenskih sredstev) in stroški nabave glasbenih instrumentov. Posamezni projekti se bodo glede Sofinanciranje dejavnosti ostalih društev v letu 2020 Društva Višina dodeljenih sredstev v evrih Čebelarsko društvo Markovci 1.629 Društvo podeželskih žena 2.000 Športno ribiško društvo 500 Turistično društvo 8.000 Vir: občina Markovci na razpoložljiva sredstva znotraj posameznega sklopa financirali do največ 50 odstotkov. Na voljo je 14.000 evrov. Za sofinanciranje programov športa in kulture je na voljo 100.000 evrov Za sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov, so v proračunu za letošnje leto zagotovili 17.900 evrov (lani 18.400). Omejeni razpis so razdelili na sklop A (v višini 2.000 evrov), pod katerega spadajo: programi varovanja krepitve zdravja (seminarji, predstavitve oz. predavanja s področja problematike zdravja ipd.). Pod sklop B (15.900 evrov) pa se lahko prijavijo tista društva, ki izvajajo skupne projekte na področju izobraževanja in druge prireditve, ki pomenijo prispevek k zadovoljevanju potreb in prepoznavnosti občine. Za delovanje kulturnih društev so letos namenili 40.000 evrov (lani 45.000 evrov). Predmet sofinanciranja po tem razpisu so: redno delovanje društev, stroški r Za športna društva je v Markovcih letos na voljo 60.000 evrov. društvenih prostorov, aktivnosti na prireditvah, organizacija lastne prireditve oz. sodelovanje z drugim društvom ter uvrstitve na domačih ali tujih prireditvah v preteklem letu. Rok za oddajo vlog je 7. april. Za sofinanciranje programov športa pa so zagotovili 60.000 evrov (lani 65.000 evrov). Estera Korošec Kulturna društva Višina dodeljenih sredstev v evrih KD Markovci 2.513 Etnografsko društvo Tradicija Borovci 964 KD Bukovci 3.139 KD Modras 2.159 KUD Markovski zvon 13.673 Društvo godba na pihala 5.502 KUD Kultura 3.192 KUD Maska 2.408 Klub Moped 1.665 KUD Baron 4.131 PD Prvenci-Strelci 1.763 Folklorno društvo Markovci 3.886 Športna društva Nogometna šola Korant 20.606 Zmajarski klub Lastovka 2.191 OS Markovci 2.600 ŠD Markovci 13.129 ŠD Bukovci 12.384 ŠD Stojnci 13.577 ŠD Borovci 510 Vir: občina Markovci V lanskem letu so kulturna društva prejela tudi 14.000 evrov za nakup opreme. Prav toliko denarja je za nakup opreme kulturnim društvom na voljo tudi letos. MJMJ^KIO ¡¡BMMraaffiM \m UBESKUU) ssk wiiiSiEi¡r™ P-REGUE DI PREGLED TRAKTORJE)/IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOVNA TERENU POMLAD 2021 DATUM URA (od-do) KRAJ - LOKACIJA ponedeljek 08.03.2021 08.00 -11.00 Apače - vaški dom 12.15 - 15.00 Lovrenc na D. polju - športno igrišče Lovrenc torek 09.03.2021 08.00 - 12.00 Dragonja vas - Plastika Medved 13.15 - 15.00 Zupečja vas - kmetija Pernat Zvon ko sreda 10.03.2021 08.00 - 12.00 Majšperk - parkirišče pri pokopališču 13.15 - 15.00 Stoperce - gasilski dom četrtek 11.03.2021 08.00 - 10.00 Zg. Leskovec - gasilski dom 10.15 - 12.00 Pobrežje - vaški dom 13-15 - 15-00 Nova vas pri Markovcih - gasilski dom petek 12.03.2021 08.00 - 11.45 Zg. Jablane - kmečki turizem Medved 13.00 - 15-00 NJIverce vas - kmetija Podgoršek sobota 13.03.2021 08.00 - 11.00 Zeta le - pri Osnovni šoli ponedeljek 15.03.2021 08.00 - 11.00 Juršinci - bencinski servis 12.00 - 16.00 Zagorci - gasilski dom Grabšinski breg torek 16.03.2021 08.00 - 11.00 Gabrnik - bivša trgovina Hrga 12.15 - 14.00 Las i g ovc i - kmetija Kukovec 14.15 - 16.00 PolenSak - parkirišče pri cerkvi sreda 17.03.2021 08.00 - 10.00 Podlehnik - parkirišče Market Zerak 10.15 - 12.00 Tržeč - gasilski dom 13.15 - 15.30 Gerečja vas - gasilski dom četrtek 18.03.2021 08.00 - 11.00 Cvetkovci - gasilski dom 12.15 - 14.00 M oš kanj ci - bencinski servis Ziher 14.15 - 16.00 Dornava - kmetija Cigula (Vilček) petek 19.03.2021 08.00 - 11.00 Zamušani - Guma bar 12.15 - 15.00 Gaj eve i - gasilski dom 15.30 - 16.30 Grajena - dom krajanov Grajena sobota 20.03.2021 08.00 - 11.00 Cirkulane - Bar Marinka ponedeljek 22.03.2021 8.00 - 11.45 Stražgonjca - vaški dom 13:15 - 15.00 Draženci - gasilski dom torek 23.03.2021 8.00 - 11.00 Stojnci - gasilski dom 12.15 - 14.00 Lancova vas - športni park Dominko d.o.o. TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8, 2251 PTUJ, TEL.: 02/ 788 11 75 Foto: CG Foto: CG Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 13 Atletika Zimsko državno prvenstvo v metih na Ptuju Stran 14 Rokomet Ormožani kljub slabi predstavi do zmage Stran 14 Futsal Ptuj potrdil 2., Tomaž v končnico s 5. mesta Stran 15 Smučanje Nordijsko svetovno prvenstvo v Nemčiji Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik íPoílulajtí nat na iuitounzm ijilztu! RADIOPTUJ tea- dfiietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Remi, ki je zadovoljil obe strani Maribor - Olimpija 1:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Delamea Mlinar (11.), 1:1 Matko (45. + 1). MARIBOR: Jug, Klinar, Martino-vic, Peričic, Kolmanič, Vrhovec (od 82. Tavares), Cretu (od 52. Pihler), Repas, Matko, Kronaveter (od 66. Bajde), Mlakar. Trener: Sašo Gaj-ser. OLIMPIJA: Frelih, Fink (od 7. An-drejašič), Delamea Mlinar, Korun, Pavlovic, Elšnik, Boakye, Čoric (od 70. Vombergar), Valenčič, Ivano-vic, Perovic. Trener: Goran Stan-kovic. RDEČI KARTON: Pavlovic (86., Olimpija). Ko se med seboj merita najuspešnejša slovenska nogometna kolektiva, ki se za nameček z ramo ob rami borita za naslov državnega prvaka, potem je mogoče pričakovati napet obračun. Takšen je v Ljudskem vrtu tudi bil, čeprav sta vsaj v drugem polčasu obe ekipi igrali »z nekoliko zateg-njeno ročno zavoro« in sta se v večji meri osredotočili na branje-nje lastnega gola, kot pa na nekoliko bolj tvegano igro v napadu. Uvodni del obračuna je pripadel gostom. »V uvodnih minutah se nismo znašli, predvsem smo prelahko izgubljali žoge, prepočasni smo bili v razmišljanju, kar so tekmeci izkoriščali za ustvarjanje pritiska. Gol smo prejeli iz prekinitve, na katerih veliko delamo na treningih, a jih bo treba še precej izboljšati. Vesel sem, da so se fantje po prejetem zadetku dvignili, začeli so igrati bolje. Na srečo smo zadeli še pred polčasom, kar nam je dalo 'krila' tudi za nadaljevanje. Fantje so drugi polčas odigrali tako, kot morajo, na tem lahko gradimo,« je derbi povzel Sašo Gajser in se ozrl naprej: »Točka v derbiju ni slab izkupiček, sploh zaradi ogromnih težav v pripravljalnem obdobju, pa tudi glede tradicije na medsebojnih tekmah v zadnjih letih. Jasno je, da se bomo morali še ukvarjati z dvigovanjem fizične priprave, sploh zaradi zgoščenega igranja tekem v ritmu sobota-sreda-sobo-ta. Ko bomo to uspeli urediti, bo slika zagotovo veliko boljša.« Denis Klinar se je v ekipo Maribora vrnil po poškodbi, ozrl pa se je na zadnje dogajanje v klubu: »Naše delo je na igrišču, s temi stvarmi se ukvarjajo drugi. Moje mnenje je, da je Gajser v teh dveh tekmah naredil, kar je lahko, mi pa smo se tudi potrudili po najboljših močeh. Jasno je, da bi si želeli zmage proti Olimpiji in da bi Ljudski vrt kmalu postal trdnjava, kot je že bil v preteklosti - to se bo slej ali prej tudi zgodilo!« Trener Olimpije Goran Stan-kovic je bil s točko le delno zado- voljen. »Po tekmi imam mešane občutke, moje mnenje je, da smo bili bliže zmagi. Na koncu se ni izšlo po naših željah, predvsem imam v mislih naivno prejeti gol v zaključku prvega polčasa. Igralcem sicer nimam kaj za očitati, borili so se do konca. Napake so sestavni del nogometa, glede dinamike pa je bil obračun na visokem nivoju, primerljiv tudi z evropskimi tekmami,« je dejal Stankovic in se ustavil pri največji težavi Olimpije v tem trenutku, igri v napadu: »Glede našega slabega izkupička v napadu v zadnjih tekmah lahko povem le to, da je nogomet igra avtomatizmov, teh pa v tem kratkem času, odkar smo skupaj v tej sestavi, še nismo osvojili. Vombergarja sem tokrat na začetku tekme pustil na klopi zaradi rotacije, ritem tekem je res naporen. Kljub zapravljeni priložnosti v zaključku tekme ima mojo podporo, upam, da bo kmalu spet v strelski formi.« Strelec vodilnega zadetka na tekmi je bil Antonio Mlinar Delamea. »Situacija ob golu je bila r zanimiva, saj je bilo mogoče pričakovati tudi strel Čorica na gol. Tako je Jug tudi postavil živi zid, sam pa sem bil pripravljen na podajo. Ta je bila zelo natančna, znašel sem se PRVALIGA TelekomSIovenije REZULTATI 23. KROGA: Gorica - Aluminij 0:0, CB24 Tabor Sežana - Maribor 0:4 (0:1), Olimpija - Domžale 0:0, Celje - Bravo 2:3 (0:1), Koper - Mura 1:0 (1:0). REZULTATI 24. KROGA: Maribor - Olimpija 1:1 (1:1); Celje - CB24 Tabor Sežana 0:3 (0:1); strelci: 0:1 Sever (35.), 0:2 Ndzen-gue (46.), 0:3 Stojinovic (49., avtogol). Rdeči karton: Briški (79., Tabor); Bravo - Mura 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Žižek (69.); Domžale - Gorica 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Jakupovic (53.). Tekma Aluminij - Koper je bila odigrana v ponedeljek, po sklepu redakcije. 1. MARIBOR 24 12 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 24 12 3. MURA 24 11 4. DOMŽALE 24 9 5. KOPER 23 9 6. BRAVO 24 8 7. CB24 TABOR SEŽANA 24 8 8. CELJE 24 7 9. ALUMINIJ 23 4 10. GORICA 24 3 4 4 6 6 8 7 11 12 10 15 47:29 30:16 28:17 34:28 31:30 26:25 28:33 23:30 17:33 15:38 44 44 40 36 33 33 29 26 21 15 Foto: Grega Wernig / m24.si Nogometaši Maribora in Aluminija so se še drugič v tej sezoni v Ljudskem vrtu razšli z identičnim remijem 1:1. kar osamljen in mi niti ni bilo težko zadeti.« Maribor je v zadnjih štirih tekmah na svojem igrišču trikrat re-miziral (Aluminij, Bravo, Olimpija), enkrat pa izgubil (Celje). Olimpija še naprej ostaja v seriji neporaženosti, ta sedaj traja že deset krogov: v tem času so Ljubljančani zbrali pet zmag in pet remijev. Na zadnjih treh tekmah so zabeležili tri remije, z Aluminijem, Domžalami in Mariborom, pri tem pa dosegli en sam zadetek - Dela-mea Mlinar proti Mariboru. Jože Mohorič Mura in Domžale bliže vodilnemu dvojcu 24. krog je nedvomno zaznamoval »večni derbi«, ki ni postregel z vrhunskim nogometom, so pa vijoličasti in zmajčki z remijem ohranili »status quo« na vrhu lestvice. Iz ozadja se počasi vzpenja Mura, ki se po vseh težavah v pripravljalnem obdobju počasi »sestavlja«. Tokrat so točkovno z odliko izpeljali gostovanje pri Bravu, kar je za vse ekipe izjemno zahtevna naloga. O tem najbolje priča podatek, da je to šele drugi spodrsljaj Brava na domačem igrišču, pred tem so klonili le še proti Mariboru v 12. krogu. Približno od omenjene tekme pa je trajala tudi nepora-ženost ekipe trenerja Dejana Grabica, ki se je v nedeljo ustavila pri številki 11. Ne glede na vse ostaja Bravo eno izmed najbolj pozitivnih presenečenj letošnje sezone. Še uspešnejši pa so v tem oziru Domžalčani, ki so z zmago proti Gorici niz neporaženosti podaljšali na številko 12! V tem obdobju so dosegli po šest zmag in remijev, samo spomladi so trikrat zmagali in dvakrat remizirali, kar je najboljši dosežek med vsemi prvoligaši. Goričani z novim porazom ostajajo trdno prikovani na dno lestvice. Vse bliže nevarni coni so tudi Celjani, ki jim spremembe na vseh najbolj odgovornih mestih v klubu za zdaj ne prinašajo ničesar dobrega, prej bi lahko rekli, da jih silijo proti prepadu. Aktualni državni prvaki so spomladi neprepoznavni, edini preblisk so doživeli v Mariboru, ostale štiri preizkušnje so zapuščali sklonjenih glav. O trenutni slabi formi in nesamozavesti igralcev najbolje priča zadnji poraz s Taborom, kar je za Sežance sploh prva zmaga na gostovanjih v tej sezoni! Foto: Črtomir Goznik Aluminij se je v ponedeljek tretjič v sezoni pomeril s Koprom: na prvi tekmi v Kidričevem sta se ekipi razšli z remijem 1:1, na drugi v Kopru pa je domača zasedba slavila 1:0. Resničen derbi začelja... Gorica-Aluminij 0:0 GORICA: Marjanovič, M. Kavčič, Mevlja, T. Kavčič, Širok (od 80. Hodžič), Grudina, Mavretič, Cvijanovič (od 57. Nkama), Begič (od 87. Kačinari), Šehič (od 46. Oyewusi), Velikonja (od 46. Vipotnik). Trener: AleksandarJovič. ALUMINIJ: Janžekovič, Azemovič, Petek, Jakšič, Ploj (od 60. Kre-fl), Čermak(od 69. Bolha), Prša (od 77. Marinšek), Kim, Mujan (od 77. T. Pečnik), Krajnc (od 69. Jauk), Flakus Bosilj. Trener: Oskar Drobne. RDEČI KARTON: Grudina (50., Gorica). Kidričani so imeli v Novi Gorici v četrtek izjemno priložnost, da se z morebitno zmago priključijo ekipam pred njimi. Niso je izkoristili, čeprav so domala celoten drugi polčas po izključitvi Roka Grudine igrali z igralcem več. Morda se je v glavo igralcem prikradla tekma 3. kroga v Sežani, kjer so z igralcem več celo izgubili (Tabor - Aluminij 3:1, Stančič je bil izključen že v 29. minuti!). Domači trener Jovič je bil po tekmi razumljivo bolj zadovoljen z remijem kot gostje. Pri teh se je Drobne celo opravičil navijačem za slabo igro: »Igrali smo zanič, neborbeno in nemotivirano. Ne vem, kaj se je zgodilo, morda je igralce 'uničila' dolga vožnja ali toplo pomladno vreme.« Edina pozitivna stvar tekme je osvojena točka in dejstvo, da še na tretji zaporedni tekmi niso prejeli zadetka (Celje, Olimpija, Gorica). 8 8 7 9 6 9 5 5 9 6 Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 14 14 Štajerski Šport torek • 2. marca 2021 Rokomet • NLB liga, 18. krog Atletika • Zimsko državno prvenstvo v metih na Ptuju Zmaga kljub slabi predstavi Čeh na domačem stadionu izpolnil normo za olimpijske igre Foto: Črtomir Goznik Jeruzalem - Krka 31:30 (15:16) Jeruzalem: Balent (8 obramb - 2 x 7 m), Zemljič (5 obramb); Bogadi 5, Šoštarič 1, Čudič 7 (7), Žuran 6, T. Hebar 6, Šulek 1, Kocbek 1, Niedor-fer, Krabonja 1, Mesaric 3, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik Krka: Pavlin, Nosan, Brajer (1 obramba), Radovic (7 obramb); Je. Avsec 4, Majstorovic 6, Lončar 6, Ja. Avsec 1, Bevec 4, Irman 2, Plut, Klemenčič, Rašo, Windischer, Ku-kman 7 (2), Matko. Trener: Mirko Skoko. Sedemmetrovke: Jeruzalem 7/7; Krka 5/2. Izključitve: Jeruzalem 8; Krka 12 minut. Rdeč karton: Saša Prapotnik (41.); Matko (58. - 3 x 2). Igralec tekme: David Bogadi (Jeruzalem Ormož). Jeruzalem Ormož je proti Krki odigral eno slabših tekem v sezoni, a kljub temu dosegel jubilejno deseto zmago v tem prvenstvu. V 1. polčasu je tekmo nadzirala Krka, ki je vodila od enega pa do treh zadetkov. Domačini so v obrambi igrali slabo in posledično s tem niso dosegli niti enega lahkega zadetka. Na drugi strani je Krka dosegla kar nekaj lahkih zadetkov, zelo dobro sta odigrali obe krili, Jernej Avsec in Marko Majstorovic (oba po štiri zadetke). Da je prednost Krke ob odhodu na polčas bila le en zadetek (15 : 16), je poskrbel vratar Aleš Zemljič, ki je od 26. do 30. minute v nizu zbral štiri obrambe. Žal se je Zemljič pri eni izmed obramb v 2. polčasu poškodoval in v gol je ponovno vstopil Tomislav Balent, ki je v 2. polčasu zbral solidnih šest obramb (skupaj osem obramb). V 41. minuti (21 : 21) je pordečel trener Jeruzalema Saša Prapotnik, njegov odhod na tribuno pa je končno prebudil domačo ekipo. Z delnim izidom 5 : 1 je Jeruzalem zaostanek dveh zadetkov (21 : 23) spremenil v vodstvo z dvema zadetkoma (26 : 24). Ormožani so imeli kar nekaj priložnosti, da uidejo na prednost treh zadetkov in rešijo vprašanje zmagovalca, a so v teh trenutkih preveč grešili. V zadnji minuti je imel Danijel Mesaric s črte šestih metrov strel za 32 : 30, a je zadel prečko. Tako je Krka krenila v zadnji napad in imela priložnost za zasluženo točko. Obramba Jeruzalema je bila zbrana, kot je treba in David Bogadi je blokiral zadnji met Novomeščanov. Tako je zmaga, kljub neprepričljivi igri, ostala na Hardeku. V nedeljo, 7. marca, Ormožane čaka gostovanje pri vodilni ekipi lige - Celju. Uroš Krstič Teo Šulek (Jeruzalem): »Tekma v sredo proti Mariboru nas je precej utrudila in tokrat nismo bili pravi. Imeli smo težke noge ter roke. Naleteli smo na zelo motivirano in borbeno ekipo Krke, ki je bila blizu točki ali celo dvema. Menim, da so znova v kritičnih trenutkih odločile naše izkušnje. Roko na srce bi si gostje zaslužili vsaj točko. Le kakšnih petnajst minut smo odigrali, kot znamo.« Luka Klemenčič (Krka): »Škoda za poraz. Nismo si ga zaslužili. Vsaj točko bi morali odnesti iz Ormoža. Odigrali smo zelo dobro tekmo in verjamem, da bomo s podobno igro ostali v ligi. V takem ritmu moramo nadaljevati prvenstvo in pridno trenirati še naprej. Rezultati in točke bodo prišli. Moramo začeti verjeti vase.« NLB REZULTATI 18. KROGA: Jeruza- lem Ormož - Krka 31:30 (16:16), LL Grosist Slovan - Ljubljana 32:28 (18:15), Urbanscape Loka - Butan Plin Izola 26:18 (12:9), Koper - Riko Ribnica 34:32 (16:17), Dobova - Go- renje Velenje 29:39 (15:23), Slovenj Gradec 2011 - Maribor Branik 25:31 (10:17). Tekma Trimo Trebnje - Ce- lje Pivovarna Laško je bila presta- vljena. 1. CELJE PIVO. LAŠKO 16 16 0 0 32 2. GORENJE VELENJE 16 14 1 1 29 3. TRIMO TREBNJE 16 1 1 2 27 4. KOPER 19 10 1 6 21 5. JERUZALEM ORMOŽ 17 10 0 7 20 6. RIKO RIBNICA 18 10 0 8 20 7. SLOVENJ GRADEC 18 9 0 9 18 8. URBANSCAPE LOKA 17 5 2 10 12 9. MARIBOR BRANIK 15 6 0 9 12 10. GROSIST SLOVAN 18 5 1 12 11 11. DOBOVA 16 5 0 11 10 12. LJUBLJANA 16 3 2 11 8 13. BUTAN PLIN IZOLA 16 2 2 12 6 14. KRKA 16 2 2 12 6 V nedeljo je na Ptuju v lepem in sončnem vremenu potekalo Zimsko prvenstvo Slovenije v metih za članski in mlajši mladinski kategoriji. Dodatno ga je s svojimi nastopi na Mestnem stadionu polepšal največji domači adut, Kristjan Čeh, ki je v metu diska že na prvem letošnjem tekmovanju izpolnil normo za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu, ki znaša 66 metrov. Disk je ob njegovem najboljšem veljavnem poskusu poletel kar 67,51 metra daleč! Kristjan je sicer v šestih poskusih opravil tri veljavne mete, v treh primerih je naredil prestop. Najdlje je dvokilogramski disk poletel v četrtem poskusu, ob tem je imel veljavna še drugega (66,80) in šestega (67,05). »Disk je tudi na treningih letel daleč, tako da sem odkrito pričakoval izpolnitev olimpijske norme. Da sem presegel tudi 67-metrsko znamko, pa je za začetek sezone vendarle zelo dobro. Mete bi ocenil z oceno prav dobro, je pa še kar nekaj rezerve, to se je videlo domala pri vsakem metu. Nekoliko smo v pripravah izboljšali tehniko, ob tem sem tudi močnejši in hitrejši, tako da lahko v nadaljevanju sezone pričakujemo izboljšanje tokratne znamke,« je bil prvi odziv atleta iz Podvincev. Vsem prisotnim na stadionu je zastal dih predvsem v tretjem poskusu, ko je disk poletel še dlje, morda celo v bližino magične meje 70 metrov, a je Kristjan ob tem prestopil. »Tisti tretji met sem res čutil kot zelo dobrega, žal pa se mi ni uspelo zadržati v krogu. Sicer je bil najdaljši četrti met, ki bi ga s tehničnega vidika ocenil kot zelo dobrega, bilo pa je prisotne še nekaj zadržanosti. Nisem še prav odločen v krogu, saj smo nekoliko spreminjali tehniko in me v določenih trenutkih še kaj zmoti,« je dejal Čeh. Norma za olimpijske igre je sedaj izpolnjena, po Mirku Vindišu in Nini Kolarič je Kristjan Čeh tretji ptujski atlet, ki se bo udeležil največjega zbora športnikov iz vsega sveta. »Izpolnjena norma zame pomeni izredno veselje in dodatno motivacijo za nadaljnje delo. To sem dosegel pri 22. letih, kar je odlično, sploh iz tega vidika, ker nekaterim to ne uspe v vsej svoji karieri,« je dejal Čeh. Orjak iz Podvincev je razkril še načrte za naslednja tekmovanja: »V nadaljevanju sezone je najprej v načrtu tekma v Splitu, temu sledi zaključek zimske sezone. Takrat so na sporedu nove priprave, maja pa začnemo poletno sezono s tekmovanjem na Ptuju, temu bo sledil miting v Slovenski Bistrici. Potrjeni so že tudi vsi nastopi v okviru Diamantne lige, višek pa je evropsko prvenstvo U-23 in seveda olimpijske igre.« Rajher: »Medtem ko je bil v lanski sezoni krog za Kristjana prevelik, je danes že premajhen« Svoj vidik celotnega tekmovanja in dosežka Kristjana Čeha je dodal tudi njegov trener Gorazd Rajher. »Veseli me, da smo za domače državno prvenstvu ujeli lep dan, ki pa nam ga je dodatno s svojim nastopom polepšal Kristjan. Super je, da je potrdil normo za olimpijske igre, tako da lahko gremo smelo naprej po začrtani poti v sezono,« je v uvodu povedal Gorazd Rajher, nato pa se je dotaknil Kristjanove-ga nastopa: »S Kristjanom v vsaki sezoni nekaj spreminjava glede tehnike, nekaj dodava ali izboljšava. Medtem ko je bil v lanski sezoni krog za Kristjana prevelik, je danes že premajhen. V tretjem - sicer neveljavnem - poskusu, ki je bil odličen, sem kar zakričal. Z novo tehniko so namreč možnosti prestopa večje, kot drugače: ko se bo v tej tehniki stabiliziral, lahko pričakujemo tudi mete nad 67 metrov in pol, kot je bil danes.« Rajher se je ozrl še na najboljši rezultat, ki je znašal 67,51 metra: »O rezultatih ne govorim rad, a so že priprave na Portugalskem nakazovale možnost, da normo za OI - 66 metrov - hitro izpolni. Sedaj to pomeni delni izdih, eno breme manj - prva naloga je izpolnjena.« Skupno je v vseh disciplinah (metu diska, kladiva in kopja) nastopilo blizu 90 atletov. Med njimi so bili iz domačega kluba, ki je vzorno organiziral tekmovanje, ob Kristjanu Čehu še Zala Horvat (kladivo članice, 8. mesto), Nina Kirič (kopje članice, 7. mesto), Zala Cunk (disk članice, 3. mesto) in Andraž Rajher (kladivo, mlajši mladinci, 2. mesto). Jože Mohorič Boks • Aljaž Venko Tudi v tretje je šlo rado Aljaž Venko, varovanec trenerja Dejana Zavca, je v soboto na Češkem nastopil v svojem tretjem profesionalnem dvoboju. Tudi v tretje je bil uspešen! V hotelu Vetruse v Usti nad La-bem je potekal boksarski večer, v katerem je bilo na sporedu kar 22 borb: tri v amaterskem in 19 v profesionalnem boksu. Venkov dvoboj je bil na sporedu kot peti, njegov tekmec pa je bil izkušeni Jan Balog. 38-letni Čeh ima za sabo kar 69 dvobojev, poraz z Venkom je njegov 52, ima pa tudi 16 profesionalnih zmag. To je neprimerno več od Venka, ki je dosedanji dve profesionalni borbi oddelal leta 2019. Dvoboj je trajal celotne štiri predvidene runde. »Z borbo sem zelo zadovoljen, še posebej zaradi dolgega premora. Ni bilo povsem lahko, a tudi vprašanja o končnem zmagovalcu ni bilo, saj je bila točkovna prednost vseskozi na moji strani,« je po dvoboju z zadovoljstvom sporočil Venko. Z zmago je bil seveda zadovoljen tudi Dejan Zavec. »Aljaž je slavil po točkah z rezultatom 4:0, zmaga pa je zanj in tudi za Dejan Zavec Proboxing zelo pomembna. Tekmec sicer ni bil kakšen vrhunski boksar, a je bil v profesionalnih dvobojih zelo izkušen. Naša želja pred borbo je bila ravno ta, da tekmec ne bi bil pretežak, ampak izkušen in nepredvidljiv, s čimer bi se Aljaž v boksarskem žargonu 'uboksal', saj ni bil v ringu v uradnem dvoboju že dobro leto. Ta cilj je sedaj izpolnjen, v prihodnje pa imamo v načrtu, da dobivamo iz borbe v borbo tekmece, ki bi ga v primeru zmag dvigovali na svetovnih boksarskih lestvicah,« je iz severa Češke neposredno po borbi sporočil Zavec. Jože Mohorič Aljažu Venku je po soglasni odločitvi sodnik v ringu dvignil roke v zrak. Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 15 torek • 2. marca 2021 Šport Štajerski 15 Futsal • 1. SFL Ptuj potrdil 2., Tomaž v končnico s 5. mesta S tekmami 18. kroga se je končal redni del 26. sezone 1. slovenske futsalske lige. Najboljših osem ekip se je uvrstilo v končnico, kjer bodo odslej igrale na izpadanje. Prve tekme četrtfinala bodo na sporedu 12. marca. Devetouvrščena Sevnica bo z drugouvrščeno ekipo 2. lige igrala dodatne kvalifikacije za obstanek, ekipa Dobrepolja pa se po enem letu igranja v 1. ligi seli nazaj v 2. ligo. Hiša daril Ptuj - Tomaž ŠIC Bar 4:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Vindiš (15.), 1:1 Re-dnak (15.), 2:1 Rednak (23.), 3:1 Pihler (38.), 4:1 Rednak (40.). HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Caf; Gašparič, Rednak, Ručna, Florjan-čič, Klinc, Pihler, Lah, Gajser, Ke-lenc, Pauko. Trener: Robert Grdo-vič KMN TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Pšajd, Prijol; Goričan, Plahuta, Vaj-da, Vindiš, Mesarič. Trener: Matej Gajser Derbi zadnjega kroga je bil odigran na Ptuju, kjer bi se bilo v „ne-koronskih" časih zagotovo zbralo veliko število gledalcev, tokrat pa sta ekipi odigrali brez njih. Domačini so nastopili brez prvega strelca in reprezentanta Jeremyja Bukovca, zato pa se je ekipi prvič priključil Doris Kelenc. Gostje so na Ptuj prišli z zelo razredčenimi vrstami, brez Aleša Marota, Marka in Urbana Senekoviča, Bojana Klemenčiča in Matevža Kukovca. Gostje so začeli zelo disciplinirano, vsak izmed igralcev je do potankosti izpolnjeval navodila trenerja Gajserja. S svojim zadrževanjem žoge je tokrat do izraza prišel Niko Vajda, ki je bil tudi tekaško najbolj izpostavljen igralec Tomaža. Domačini so na drugi strani nekaj uvodnih minut delovali precej zmedeno, kar niso našli pravega orožja proti strnjeni obrambi Tomaža. Najbolj razburljiva dogodka prvega polčasa sta se ugodila v 15. minuti, v razmiku manj kot 30 se- Foto: Črtomir Goznik Smučanje • Nordijsko SP v Nemčiji Naravnost spektakularen teden -štirje dnevi, pet medalj! Nogometaši FC Hiša daril Ptuj so v derbiju zadnjega kroga v lokalnem derbiju ugnali KMN Tomaž Šic bar. Junak tekme je bil s tremi doseženimi goli Rok Rednak. Ljubitelji nordijskega smučanja smo bili pretekli teden prikovani pred male zaslone, svetovno prvenstvo v Oberstdorfu je resnično ponudilo obilico užitkov, še posebej Slovencem! Takšen začetek je pričakoval le malokdo, verjetno samo največji optimisti. »Sezono lova na medalje« je za našo odpravo v Nemčiji odprla Anamarija Lampič, ki je s fantastičnim sprintom v ciljni ravnini kot za stavo prehitela tekmice in se na koncu celo vmešala v boj za srebrno odličje. »Ko sem videla, da sem zagotovo osvojila medaljo, mi je bilo povsem vseeno, ali je srebrna ali bronasta,« je hitela pripovedovati kmalu po prihodu v cilj. Popoldan istega dne smo doživeli dosedanji vrhunec slovenskih nastopov, zlato medaljo Eme Kli-nec v skokih na srednji skakalnici! 22-letnica iz Poljan nad Škoflo Loko doslej sploh še ni slavila zmage v svetovnem pokalu med posameznicami, tokrat pa je na najpomembnejši tekmi kariere zdržala vse pritiske in se zavihtela na vrh! Solze sreče so tekme v potokih, vsa dekleta iz reprezentance so slavile z Emo, kot bi same osvojile medalje - resnično neverjetna povezanost in kolegialnost v ekipi glavnega trenerja Zorana Zupančiča. To so dekleta pokazala tudi naslednji dan na ekipni tekmi, kjer so osvojile srebrne medalje. Vse do zadnjega skoka so bile tudi v boju za najžlahtnejša odličja, a so ostale za las prekratke. Kakšen atom energije (predvsem čustvene) je dan prej pač odtekel ob Eminem zlatu ... Tudi v moški konkurenci so naši skakalci upravičili oz. celo presegli pričakovanja. Anže Lanišek je v eni najboljših predstav v karieri zaostal le za Poljakom Zylo in Nemcem Geigerjem. S tem je dokazal, da je resnično sposoben prevzeti vajeti kapetana ekipe v svoje roke. Še drugo medaljo na SP si je v nedeljo pritekla Anamarija Lam-pič, ki je v paru z Evo Urevc osvojila bronasto medaljo v ekipnem sprin-tu. Znova je bil finiš najboljše sprin-terke sezone tisti, ki je slovenskim ljubiteljem nordijskega smučanja polepšal nedeljo ... JM kund. Najprej je s fantastičnim pre-igravanjem in izjemnim zaključnim strelom iz kakšnih desetih metrov goste v vodstvo popeljal Marcel Vindiš - 0:1. Domačini so se hipoma „prebudili", že v naslednjem napadu so si priigrali kot, iz katerega je Jurček Klinc z natančno podajo našel samega Roka Rednaka, ki je iz metra žogo samo potisnil v mrežo - 1:1. „Že v startu smo se zavedali, da bomo s petimi igralci (in tremi vratarji, op. a.) težko enakovredno parirali nasprotniku, zato smo se odločili za nizko consko obrambo, v napadu pa smo poskušali vključevati v igro vratarja in s tem ohranjati posest. To nam je dobršen del tekme tudi uspevalo. Ko smo po evrogolu Vindiša povedli, smo potem prehitro in prepoceni dovolili izenačenje," je dejal Gajser. Gostje so odigrali taktično briljanten prvi polčas, edina napaka v obrambi se jim je pripetila ob golu Rednaka. Če te ne bi bilo, potem bi bili Ptu-jčani zagotovo v večjih težavah... Drugi del je bil s strani domačinov veliko boljši, od samega začetka naprej so zaigrali bolj napadalno in agresivno. To se jim je kmalu obrestovalo, saj sta Ručna in Rednak izpeljala bliskovito akcijo, po kateri je slednji popeljal svojo ekipo v vodstvo-2:1. Gostje so vztrajali z igro z vratarjem Pšajdom v polju, kar jih je privedlo do izjemne situacije za izenačenje, prav Pšajd se je znašel sam pred Cafom, ta pa je bil v dvoboju vratarjem uspešnejši. Pri vra- tarjih je treba omeniti še Romiha, ki je v nekaj primerih izjemno ustavil strele domačih igralcev, ki so več napadali. Svoje priložnosti so dočakali tudi gostje iz Ljutomera, predvsem Vindiš je močno zapretil v 32. in 35. minuti. Dokončna odločitev je padla dobri dve minuti pred koncem tekme, ko je po blokiranem strelu do žoge prišel Thomas Pihler, ki je brez oklevanja udaril po žogi in zadel v polno - 3:1. Piko na i zmagi Ptuja je postavil najboljši igralec tekme Rok Rednak, ki je v zadnji minuti prestregel podajo in zadel prazen gol Tomaža - 4:1. „Po navadi na tekmi dosegam gol ali dva, tokrat mi je poklopilo in sem zabil hat-trick. Nekako je bilo treba pokriti odsotnost Jeremyja (smeh)," je svoj dosežek opisal Rednak. S prikazanim ni bil nezadovoljen niti Gajser: „V drugi polčas smo šli z dogovorom, da ne glede na morebiten prejeti zadetek ostajamo pri dogovoru in poskušamo tekmo pripeljati v odprto končnico, kar nam je do 38. minute tudi uspevalo. V tem času sta naša vratarja sijajno opravila svoje delo, hkrati pa nam je zaradi silne porabe energije v obrambi kar nekajkrat v zaključku zmanjkalo koncentracije in moči, ali pa je posredoval domači vratar, da bi ujeli priključek na 2:2. V končnici smo tudi zaradi utrujenosti in na trenutke tudi preveč tvegane igre naredili kako napako preveč, kar je domačin izkoristil." Zaigral tudi Doris Kelenc V prvem polčasu dvoboja s Tomažem je v dresu domače ekipe na igrišče za nekaj minut stopil tudi igralec s številko 20 - Doris Kelenc. „Doris je na Ptuju prepoznaven obraz, tako v nogometu kotfutsa-lu. Ker igra nogomet v Avstriji smo se odločili, da ga priključimo tudi v našo ekipo, saj nam lahko pomaga. Zaenkrat ima za sabo le nekaj treningov, a z nekaj dodatnimi bi lahko za našo ekipo pomenil dodano vrednost," je o novi igralski pridobitvi dejal Grdovič. 1. SFL REZULTATI 18. KROGA: Hiša daril Ptuj - Tomaž Šic Bar 4:1 (1:1), Mlinše - Litija 0:5 (0:1), Bronx Škofije - Dobovec 0:7 (0:1), Sevnica -Siliko Vrhnika 1:4 (0:3), Oplast Kobarid - Dobrepolje 3:0 (2:0). 1. DOBOVEC 18 18 0 0 139:26 54 2. HIŠA DARIL PTUJ 18 13 1 4 84:54 40 3. LITIJA 18 12 2 4 71:43 38 4. BRONX ŠKOFIJE 18 7 4 7 54:67 25 5. TOMAŽ ŠIC BAR 18 7 3 8 59:61 24 6. OPLAST KOBARID 18 6 4 8 48:50 22 7. SILIKO VRHNIKA 18 6 3 9 55:57 21 8. MLINŠE 18 5 3 10 48:84 18 9. SEVNICA 18 3 5 10 54:89 14 10. DOBREPOLJE 18 0 1 17 23:104 1 PARI ČETRTFINALE, 12. 3. (igra se na dve dobljeni tekmi): Dobovec (1.) - Mlinše (8.), Hiša daril Ptuj (2.) - Siliko (7.), Litija (3.) - Oplast Kobarid (6.), Bronx Škofije (4.) -Tomaž Šic Bar (5.). Ptujčani začenjajo končnico iz 2. mesta, njihov tekmec v četrtfinalu bo ekipa Silika z Vrhnike. Tomaž bi z morebitno zmago proti Ptuju pred končnico še lahko prehitel Bronx in si priigral prednost domačega igrišča, a mu to ni uspelo, zato v končnico starta s 5. mesta. Robert Grdovič, trener FC Hiša daril Ptuj: „Fantom čestitam za zmago, kar je bila v tej tekmi tudi edina naša naloga. Žal mi je, da so gostje prišli na Ptuj zelo oslabljeni, zato so več časa poskušali držati žogo v svoji posesti in ni prišlo do prave dinamike. V tej sezoni smo opravili veliko delo, drugo mesto po rednem delu je odličen izid, Dobovec je pač v tem trenutku v Sloveniji razred zase. Čestitam upravi in vsem, ki sodelujejo v tej zgodbi. Sedaj je pred nami končnica, ki je povsem drugačna zgodba - kot bi se začelo novo prvenstvo. Imamo mlado in kakovostno ekipo, ki je zasluženo osvojila 2. mesto, zato želimo to potrditi tudi na naslednjih tekmah." Matej Gajser, trener KMN Tomaž Šic bar: „Glede na trenutno situacijo, ko smo zaradi kazni, poškodb in bolezni igrali praktično brez pol ekipe, sem zadovoljen s prikazanim. Ekipi Ptuja čestitam za korektno igro in zasluženo zmago, moram pa pohvaliti naše fante, ki so pokazali, kako se bori za klubski grb in pustili srce na igrišču." Marcel Vindiš, KMN Tomaž Šic bar: „Tekma je bila z naše strani zagotovo dobra, v določenih delih nam je tudi zmanjkal kanček sreče. Najprej smo prepoceni prejeli prvi zadetek, potem pa bi lahko iz nekaj priložnosti izenačili na 2:2, a nam to ni uspelo. Za peterico, ki smo bili na igrišču, je bila tekma zelo obremenjujoča, a smo dali od sebe maksimum, nimamo si ničesar očitati." Rok Rednak, FC Hiša daril Ptuj: „To je bila pomembna zmaga za potrditev 2. mesta pred končnico. Vedeli smo, da moramo igrati trdo v obrambi, saj se lahko sicer kljub oslabljeni ekipi gostov tekma hitro obrne v neželeno smer. Nekoliko so nas presenetili z igro s petimi igralci v polju, a smo se po prejetem golu dobro odzvali. Kar smo se dogovorili ob polčasu v slačilni-ci, to smo na igrišču tudi potrdili in zato prišli do zaslužene zmage." Jože Mohorič Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 16 14 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 2. marca 2021 Slovenija • Nove energijske nalepke Nič več A + + + Prvega marca so začele veljati nove energijske nalepke. Na beli tehniki, predvsem na pomivalnih in pralnih strojih, bo sicer še kar nekaj časa dvojno označevanje. In kakšne so razlike? Glavna sprememba pri označevanju je po mnenju strokovnjakov nadgradnja doslej uporabljene lestvice, in sicer naj bi bila še preprostejša in lažje berljiva, čeprav nekaterih podatkov ne najdemo na njej. Prav tako so besedilo zamenjali simboli. Do zdaj smo se bili vajeni orientirati po lestvici, kjer je bila najvišja ocena A oziroma smo razdelek A razlikovali še po količini plusov, ti so bili največ trije. Najslabšo energijsko oceno pa je označevala črka D. Če boste primerjali staro in novo nalepko, boste ugotovili, da je bil na primer vaš pralni stroj na stari nalepki označen z energijskim razredom A+++, medtem ko je na novi nalepki označen z B, C ali celo D. Foto: Arhiv M24 Razlika ne pomeni, da je aparat manj učinkovit, temveč gre za nov način označevanja energijskih razredov. Pluse so v prvi vrsti zamenjale črke, torej se je lestvica od črke D podaljšala do G, prav tako se drugače vrednotijo nekateri podatki. Podatek o porabi energije in vode zamenjujeta podatka o letni porabi, ne zgolj na eno pranje. Ostajajo pa podatki o zmogljivosti stroja, učinku ožemanja ter glasnosti stroja med pranjem in ožemanjem. Medtem ko ne boste več našli podatka o pralnem učinku, saj morajo vsi aparati dosegati najmanj razred A. Medtem ko smo se prej orientirali po A+++, se bomo tokrat morali znajti malce drugače, saj bo ta podatek le še spomin na neke druge čase. Znak je označeval porabo energije, moč pomivanja in sušenja, no, nova barvna lestvica pa se bo od tega precej razlikovala. Podatki bodo navajali porabo energije in vode v enem letu. Podatka o učinkovitosti pomivanja ne boste našli, saj mora pomivalni stroj podobno kot pralni dosegati najmanj razred A. Še vedno pa bo na voljo podatek o zmogljivosti (simbol pogrinjka) in glasnosti stroja med delovanjem. TV s sedemrazredno barvno lestvico Medtem ko smo še pred kratkim pri nakupu televizorja preverjali predvsem njegovo velikost in možnosti slike od HD do 4K, precej manj poudarka pa smo dajali energijski varčnosti, bomo odslej lahko preverjali tudi te podatke. Poglejmo torej, kakšne so razlike med staro in novo energijsko nalepko. Kot navajajo, se razlika nakazuje glede na porabo energije na 1000 ur delovanja v predvajanju vsebin SDR. Prav tako je označen razred energijske učinkovitosti pri predvajanju vsebin HDR, medtem ko podatka o moči (W) ne boste več našli. Po novem je označena tudi vodoravna in vertikalna razločljivost v slikovnih pikah. Z.F. Podravje • Projekt PONI v drugi fazi Prvi udeleženci že zaključili usposabljanje Mariborska razvojna agencija je lani skupaj z Znanstveno--raziskovalnim središčem Bistra Ptuj in Razvojno agencijo Slovenske gorice začela z evropsko sofinanciranim projektom Podjetno nad izzive (PONI) Podravje. Te dni so udeleženci prve skupine že uspešno zaključili podjetniško usposabljanje v sklopu omenjenega programa. Gre za model podjetniškega usposabljanja, v katerega se udeleženci vključijo preko javnega poziva. V sklopu treh pozivov se bo v program letos vključilo vsaj 77 udeležencev. Prijavijo se lahko vsi, ki imajo poslovno idejo in stalno ali začasno bivališče v podravski regiji. Projekt udeležencem ponuja štirimesečno redno zaposlitev, v okviru katere lahko celostno razvijajo svojo podjetniško idejo. Sicer pa je glavni cilj projekta ustanovitev novih podjetij, v katerih bodo udeleženci lahko realizirali svoje podjetniške ideje. Prvega marca je z delom začela že druga skupina, naslednji poziv v sklopu projekta PONI Podravje bo objavljen maja, zadnji pa predvidoma oktobra, izvajalci pa zainteresirane že zdaj vabijo k sodelovanju. sta Turnišče • Projekt ožjega in širšega okolja s slovensko avtohtono vrsto - lipicancem Revitalizacija Turnišča z rehabilitacijskim centrom za konje Ko se sprehajamo po Ptuju in okolici, vidimo, da se ptujski potenciali razvijajo zelo počasi ali sploh ne. Z nekaterimi se že desetletja ukvarjajo tudi študije, a je s papirjem vedno tako, da veliko prenese, zelo malo pa prinese. Tudi zgodba grajskega kompleksa Turnišče ni nič drugačna od drugih ptujskih zgodb. Kaj vse je posledično propadlo, ko so leta 1965 ukinili kobilarno, eno največjih kobilarn v povojni Jugoslaviji, ki jo je že leta 1885 ustanovil grof Rudolf Lippitt, je danes jasno vidno. Januarja letos je minilo že 56 let od njene ukinitve. Dvorec Turnišče tako še naprej propada, prav tako pa celotni kompleks, ki bi moral biti, če drugo ne, hortikulturno oz. parkovno urejen, kot takšnemu območju pripada. Mnogi so prepričani, da bi revitalizacijo Turnišča morali graditi na zgodbi o konjih, saj so konji na turniškem posestvu doma že dolgo. Kaj pa za arhitekta in urbanista Marjana Berliča predstavlja turniški kompleks? Turniški kompleks idealen za celovito konjeniško ponudbo „Turniški kompleks je s svojimi naravnimi in ustvarjenimi danostmi danes speča trnuljčica, ki čaka na sanjskega princa. Ko govorimo o revitalizaciji kompleksa gradu Tur-nišče, moramo izhajati iz danosti ožjega in širšega prostora. Obstoječe danosti je treba povezati v smiselno celoto, kjer posamezne dejavnosti razvijajo svoje potenciale za realizacijo skupnega cilja, to je razvoj dejavnosti konjereje in konjeniškega športa. Pri umestitvi dejavnosti ukvarjanja s konji na Turniščah je treba izhajati iz trenutnih danosti in jih združiti v celoto in projekt pripraviti kot celoto z upoštevanjem vseh ponujenih danosti v tem prostoru. Danosti tega prostora pa so: grad Turnišče, park Turnišče, posestvo Turnišče, zgodovina tega okolja, zametek kmetijskega izobraževanja, gozdovi, ki mejijo na park Turnišče, zemljišča v neposredni bližini, obvoznica Ptuja z novim mostom, krajinski park Šturmovci s sotočjem Drave in Dra-vinje, Studenčnica kot sestavni del krajinskega parka Šturmovci, vrtina z geotermalno vodo v bližini, Drava v neposredni bližini (jezero, Marjan Berlič: „Turnišče je speča trnuljčica, ki čaka na sanjskega princa." elektrarna, programi), območje Turnišč kot predmestje mesta Ptuj, bližina Haloz z mejo s Hrvaško, Drava (zeleni turizem). Že obstoječe danosti ožjega in širšega prostora nakazujejo možnosti za razvoj celovite ponudbe konjeniške dejavnosti. Za realizacijo dejavnosti na področju gradu Turnišče je bistven celoviti pristop, ki mora imeti temelje v programski odločitvi. To je razvoj celovite ponudbe konjeništva. Najkakovostnejšo vsebino s tega področja pa predstavlja umestitev rehabilitacijskega centra za konje z uporabo termalne vode iz Ptujskih term," utemeljuje revitalizacijo kompleksa Turnišče s konji oz. umestitvijo Športno rehabilitacijskega centra za konje arhitekt in urbanist Marjan Berlič. Kompleks Turnišče potrebuje dejavnost, ki bo pritegnila ciljne goste iz celega sveta in sočasno pomenila izziv za lokalno prebivalstvo. V današnjem vedno bolj stresnem življenju vedno več ljudi išče sprostitev in pot k sebi v poglobljenem stiku z naravo. Ta stik je preko konjevega hrbta Foto: Črtomir Goznik Zadnji trener in voznik kasačev kobilarne Turnišče Milan Sinanovič, ki se je po njeni ukinitvi, preselil v Italijo, je še 56 let potem prepričan, da se je tudi v tem primeru ptujska politika pokazala kot pogubna, ni uničila samo kobilarne, temveč posredno vplivala tudi na propad turniškega gradu in njegove okolice. Še vedno pa je tudi prepričan, da če bi znali in zmogli obuditi Turnišče s konji, bi lahko napisali uspešno turistično in siceršnjo zgodbo. Če bi le želeli ... večplasten, vključno s stikom s kulturno dediščino okolja, v katerem se človek pojavlja kot obiskovalec, ki išče svoj mir, svojo izpolnitev. Prvi konjeniški center z mineralno-termalno vodo „Celoten svet in Slovenija sta prepredena z ljubitelji konj. Konjeniški šport v Evropi sodi med najbolj propulzivne športne panoge in po trendu prekaša mnoge popularne športne discipline. Po oceni naj bi se v zahodni Evropi od 1 do Foto: Črtomir Goznik Krajani ČS Breg - Turnišče so tesno povezani z območjem gradu Turnišče. 1,4 odstotka prebivalstva ukvarjalo s konjeniškim športom in rekreacijo. Praviloma gre za najpremožnej-še plasti prebivalstva, mlajše generacije, ki temu športu posvečajo nadpovprečno veliko časa. Ko govorimo o kompleksu Turnišče, pa ne smemo pozabiti niti na turniško jezero, ki je v bistvu izvir Turniške studenčnice. Športno rehabilitacijski center (ŠRC) za konje bi se idealno vključeval v celovito ponudbo slovenskih zdravilišč. Sicer ne bi bil več posebnost v Evropi, a po naših spoznanjih prvi, ki bi imel na razpolago mineralno-termalno vodo kot osnovo. Svoj namen pa bi dosegel le, če bodo v celoti usklajeni sledeči trije elementi: turistično-pen-zionski del, rekreativno-športni del ter rehabilitacijsko-medicinski center. Osnova za revitalizacijo kompleksa Turnišče je torej realizacija osnovnega programa, primernega za to okolje, ki ne sme predstavljati finančne obremenitve za občino ali državo. Za njegovo realizacijo je treba projektno organizirati vse potencialne deležnike v tem okolju. Glede na lastništvo kompleksa je pot za realizacijo oblika javno--zasebnega partnerstva. Lokalna skupnost pa je tista, ki mora izkazati podporo takšnemu projektu (pismo o nameri)," še o projektu Športno rehabilitacijskega centra za konje Turnišče, ki mora uveljaviti slovensko avtohtono sorto, lipicanca, pove Marjan Berlič. MG Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 17 torek • 2. marca 2021 Nasveti Štajerski 17 Plantellini vrtnarski nasveti Delo v sadovnjaku Ob koncu zime in proti začetku pomladi je idealen čas za rez sadnega drevja. Izberemo lep sončen dan in se spravimo k delu. Ne pozabimo pa tudi na prvo škropljenje in temeljno gnojenje. Zimska rez Za obrezovanje in škropljenje dreves ali grmov naj bo suho in mirno vreme, temperatura pa mora biti v času dela nad 5 °C, tako da nikakor ne prehitevajmo. Pazimo, da ne zmrzuje, saj hitro pride do poškodb na lubju. Rez lahko opravimo vse do začetka cvetenja. Bolj zgodaj ko režemo, bolj intenzivno bo rastlina odgnala, bližje ko je rez cvetenju, pa bo rastlina manj odgnala, a je bolj izpostavljena napadu bolezni. Pri rezi na domačem vrtu, kjer imamo klasično okroglo oziroma piramidalno obliko, pazimo na nekaj stvari. Prva napaka je ta, da je drevo brez vrha. V tem primeru pride do tako imenovane »frizure na ježka«, kar pomeni številne navpične poganjke v vrhu krošnje. Pustimo le en vrh in druge upognemo ali izreže-mo. Nato nadaljujemo z rezjo od vrha do spodnje etaže in oblikujemo piramidalno obliko krošnje. Če naredimo velike rane, jih zamažemo s cepilno smolo. Tako preprečimo vdor bolezni v rastlino in preprečimo pokanje lubja pri nizkih temperaturah. Gnojimo preudarno V sadovnjaku in vinogradu se spomladi priporoča gnojenje z dolgo delujočim ekološkim organskim gnojilom v obliki pelet. Tako so sadna drevesa v biološko aktivnih tleh s povečanim humusom bolj vitalna in manj dovzetna za bolezni. Organsko gnojenje opravimo, ko mine nevarnost pozebe. Zanjo so usodne temperature že nekaj stopinj pod lediščem. Z gnojenjem vsekakor ne prehitevamo, po-čakajmo, da drevesa začnejo aktivno rasti in jih takrat pognojimo. Največji učinek bo, če gnojimo spomladi dvakrat. Prvič, ko začne drevo brsteti, in drugič, ko začne odpirati cvetove. Tako bo izraba hranil najboljša in bo rast enakomerna. Gnojimo po obodu krošnje in organsko gnojilo enostavno potresemo pred dežjem ali dobro zalijemo. Spomladansko varstvo Za dobro kondicijo in zdrava drevesa je treba že v začetku vegetacije opraviti prvo škropljenje sadnih rastlin z bakrovim sredstvom. To storimo, ko se začnejo odpirati konice luskolistov, predno je rastlina v fazi mišjega ušesca. Sadovnjak temeljito poškropimo z bakrovim pripravkom pred prvim obilnim dežjem, če so dnevne temperature vsaj od 6 do 8 °C. To pomeni, da mora biti v času škropljenja in 5 ur po škropljenju temperatura nad 5 °C. Če nas je po škropljenju presenetil dež, enostavno ponovimo čez kakšen dan, saj morajo biti rastline suhe. Bakrovo sredstvo deluje proti boleznim. S tem škropljenjem zmanjšamo pojav breskove kodravosti, listne luknjičavosti koščičarjev, jablanovega in hruševega škrlupa, hruševe rje in številnih drugih bolezni. Prav tako je pravi čas, da opravimo škropljenje z oljnim pripravkom, ki deluje proti škodljivcem. Škropimo z vsakim sredstvom zase, saj bo tako bolj učinkovito. Če sredstvi mešamo, se mešanica sesiri in ni uporabna. Če je možno, z vsakim sredstvom škropimo dvakrat, v razmaku 7-14 dni. Varies Husič, univ. dipl. inž. agr., Plantellin strokovnjak Strokovnjaki po naravi NAJBOLJŠI PAKET ZA SADNO DREVJE PlSnStetlA Vrtnarite z nami. J 080 8122 | Plantella.si Kaj bomo danes jedli TOREK prežganka, goveji trakci z grahom, njoki, solata, jogurtova strjenka SREDA zelenjavna juha, cmoki, mešani kompot ČETRTEK pasulj s prekajenim mesom, čebulni kruh, palačinke PETEK milijonska juha, ocvrte sardele, krompirjeva solata, jabolčni zavitek SOBOTA piščančja obara, ajdovi žganci, gibanica NEDELJA goveja juha, pečena svinjska rebra s kožo, krompir (pečemo skupaj z rebri), motovilec, buhteljni Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PONEDELJEK jabolčna čežana Bučke v omaki Sestavine: 500 g naribanih jedilnih bučk (zamrznjenih ali svežih), 1 srednje velika čebula, 1 žlička na drobno narezanega česna, 200 ml vode, 3 žlice drobtin, sol po okusu, ščepec mlete kumine, ščepec suhega peteršilja, ščepec suhe zelene, ščepec majarona, 1 žlica paradižnikove mezge. V loncu prepražimo čebulo, da postekleni, dodamo na drobno narezan česen in pražimo toliko časa, da se po kuhinji razširi vonj po česnu. Zraven stresemo naribano bučko, med mešanjem malo prepražimo, dodamo vodo, ponovno dobro premešamo in na zmernem ognju kuhamo 15 minut. Ko so bučke kuhane, začnemo dodajati začimbe: peteršilj, zeleno, majaron, kumino, poper, paradižnikovo mezgo in sol. Na koncu dodamo še drobtine, dobro premešamo in kuhamo še 5 minut. Če imamo občutek, da je omaka preredka, dodamo še nekaj drobtin in podaljšamo kuhanje. Goveji trakci v omaki Sestavine: 2 čebuli, belo olje, 4 rezine govedine za zrezke, 100 g graha iz pločevinke, sol, poper, 200 ml kisle smetane. Čebulo olupimo in sesekljamo. V ponvi segrejemo olje in na njem prepražimo čebulo. Goveje zrezke narežemo na trakove in jih popečemo. K mesu dodamo grah, solimo, popramo in pri-lijemo vodo. Dušimo toliko časa, da se meso zmehča. Na koncu vmešamo kislo smetano in prevremo. Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 18 18 Štajerski Na sceni torek • 2. marca 2021 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - AnsambeL VeseLi svatje Osvajajo z lastno glasbo in značilnim zvenom Na 24. festivalu slovenske polke in valčka je bil valček ansambla Veseli svatje, Zakaj zapustil si me, ustvarila sta ga Matjaž in Urša Vlašič, proglašen za najlepši valček leta 2020. To je najnovejši uspeli ansambla, ki je lani praznoval 15-letnico svojega delovanja, za kar je prejel številne čestitke, tudi našega uredništva. Blaža Senka smo vprašali, kaj jim to pomeni in kako je z njihovimi nastopi na festivalih v zadnjih letih. „Najprej lepa hvala za čestitke. Vsaka zmaga pomeni, da si nekaj naredil dobro. To nam je še posebej veliko pomenilo na začetku naše glasbene kariere, ko smo osvojili domala vse najvišje nagrade na festivalih narodno-zabavne glasbe. Takrat nam je ta potrditev zelo koristila, da smo se lahko razvijali v pravo smer. Res pa je, da je najlepša nagrada, ko te sprejme občinstvo, ko te imajo poslušalci radi. Lani je ansambel praznoval 15 let delovanja. Po dolgem času smo se spet udeležili festivala SPV. Tokrat že četrtič po vrsti, in sicer na povabilo organizatorjev. Ker smo imeli pripravljeno odlično pesem, smo se festivala z veseljem udeležili. Očitno smo se pravilno odločili. V vseh letih, odkar obstajamo, je podobno kot pri drugih ansamblih tudi pri nas prihajalo do sprememb. Nekomu je zmanjkalo časa za glasbo, nekdo se je v celoti posveti družini. Vse to so razlogi, ki so življenjski, razumljivi. Ker pa hvala bogu nihče ni nezamenljiv, smo izdajamo zelo pogosto, posledično se jih tudi za CD nabere malo bolj počasi. Doslej smo izdali dva albuma, letos bo izšel tretji. Večino skladb novega albuma poslušalci že poznajo, nekaj pa jih bomo predstavili v bližnji prihodnosti," Blaž predstavi njihovo lastno ustvarjalnost in prizadevanja za značilen zven ansambla. Glasba je živa stvar. Stalno se spreminja. Tudi narodno-zabavna glasba pri tem ni nobena izjema. Ne smemo pa pozabiti korenin in začetnikov te zvrsti, Avsenika, Slaka in še koga, poudarjajo Veseli svatje. Lepo je, da je ta glasba končno zelo lepo sprejeta tudi med širšo množico Slovencev, še vedno pa bi lahko bili še bolj ponosni na to kulturno dediščino. V tem pri- meru bi nam morali biti vzor npr. južni sosedje, še dodajo. „Bojim se le, da se s poplavo nastalih t. i. instant ansamblov, ki nastanejo čez noč in tudi hitro izginejo, lahko narodno-zabavna glasba razvrednoti. Tega ne smemo dovoliti," izrecno poudari Blaž Šenk. Koronski čas so v ansamblu Veseli svatje kar dobro izkoristili. Posneli so dva videospota, pripravili material za dokončanje novega albuma. Vse to je bilo lažje, saj so bili med vikendi prosti. Več časa so lahko preživeli tudi skupaj s svojimi družinami. To so po petnajstih letih delovanja že močno potrebovali. Počasi so namreč že skoraj pozabili, kako je, če si čez vikend doma. Čim prej se želijo vrniti na oder in med poslušalce, igrati v živo, kamor tudi spadajo, izdati novi album. Sicer pa si želijo zdravja, da bodo lahko še naprej ustvarjali svatovske polke in lepe valčke, kot je naj valček 2020 -Zakaj si pustil me. MG Foto: zasebni arhiv Ansambel Veseli svatje vedno radi medse sprejeli nove člane; s starimi pa ostali prijatelji. Lahko povem, da je do kadrovskih sprememb prišlo tudi v zadnjem času in da v prihodnost stopamo osveženi in z veliko nove pozitivne energije. Ansambel Veseli svatje so vedno sestavljali člani iz različnih koncev Slovenije. Tudi v prihodnje bo očitno tako. Sedež ansambla pa ostaja na Gorenjskem, kjer sem doma," je povedal Blaž Šenk. Avsenikova glasba zanje ostaja osnova, lahko bi rekli sveto pismo narodno-zabavnega žanra. Njihov repertoar sestavlja bogata zakladnica Avsenikovih, a ne pozabljajo tudi na ostale uspešnice, tako sta-rodobne kot tudi novejše. Verjetno pa so eden redkih ansamblov, ki velik poudarek daje predvsem svojim skladbam. Na veselici obiskovalci vedno slišijo skoraj vse njihove polke in valčke. „To, da smo prepoznavni po svojem opusu skladb, je naš cilj, na to smo izjemno ponosni. Večino naše glasbe je napisal Matjaž Vlašič, sodelujemo pa tudi z različnimi avtorji besedil. Lahko rečem, da je Matjaž tisti, s katerim smo skupaj ustvarili svoj značilen zven. Želimo si, da bi tako ostalo tudi v prihodnje. Znani smo tudi po tem, da skladbe ne Ptuj • PGD Ptuj posodablja komandni prostor Za čim boljše štabno vodenje ob večjih in hkratnih intervencijah V letu 2020je preteklo 150 let od ustanovitve PGD Ptuj. Izvedbo svečane akademije in drugih prazničnih aktivnosti, načrtovali so tudi pravo gasibko veselico, jim je preprečil koronavirus. Koronakriza še vedno traja, tako daje še vedno vprašljivo, ali bodo lahko praznično prireditev izvedli letos. Tudi priprava in izdaja jubilejnega almanaha sta se zaradi tega ustavili. Predsednik PGD Ptuj Edi Pušnik je sicer povedal, da so v tem času aktivnosti ponovno stekle in da se z urednico Marijo Hernja Masten trudita, da bi do izdaje novega almanaha letos le prišlo. Nazadnje so ga izdali ob svoji 130-letnici. Največja letošnja investicija, ki jo bodo izvedli ne glede na koro-nakrizo, pa bo posodobitev komandnega prostora, je povedal Tadej Korošak, namestnik poveljnika PGD Ptuj. „Komandni prostor uporabljamo pri večjih dogodkih in pri več hkratnih intervencijah. Pri samostojnih intervencijah imamo še vedno na voljo operaterja v regijskem centru. Pri sočasnih posredovanjih pa tudi pri njih nastane ozko grlo, zato je potrebno, da se vključimo tudi mi, da se aktivira neke vrste štabno vodenje. To pomeni, da v tem primeru vodenje intervencije poteka iz komandnega prostora. Za to pa potrebujemo ustrezna sredstva in naprave za pridobitev vseh potrebnih informacij, zato se tudi lotevamo prenovitve oz. posodobitve komandnega prostora. Komandni prostor smo v tej obliki uredili ob prenovi gasilskega doma leta 2010. Po dobrih desetih letih smo ugotovili, da v dosedanji obliki in opremi več ne zadošča, da je nujno, da ga posodobimo. Operater mora imeti na svojem delovnem mestu vse na dosegu roke, kar potrebuje. Če tega ni, bi potrebovali za izvajanje nalog ob večjih intervencijah celo do tri ljudi. Z novo opremo in ureditvijo komandnega prostora bo vse te naloge lahko opravil en človek. Delovni pult operaterja bo tako imel dva telefona (klasični telefon in telefon, ki je vezan na regijski center), tri zaslone, kjer bo lahko spremljal celoten potek intervencij, jih vpisoval, vodil evidenco navzočnosti enot na terenu, dve radijski Foto: Črtomir Goznik Tadej Korošak, namestnik poveljnika PGD Ptuj: »V obstoječem prostoru bomo uredili glavno in pomožno dispe-čersko mesto ter zagotovili vsa tehnična in druga sredstva za podporo vodenju ob intervencijah gasilske enote PGD Ptuj ali ob večjih intervencijah v obliki štabnega vodenja." postaji za povezavo z enotami na terenu, za komunikacijo. Ob glavnem delovnem pultu bo tudi še rezervni delovni pult, ki ga bomo dodatno aktivirali v primeru obsežnejših intervencij. V komandnem prostoru pa smo že namestili interaktivno tablo za vpisovanje dogodkov," je Tadej Korošak povedal o posodobitvi komandnega prostora. Ta je ključen tudi pri več sočasnih intervencijah, ker je tudi v teh primerih nujna koordinacija, usklajevanje, ne samo pri obsežnejših intervencijah. V komandni sobi lahko delajo samo primerno usposobljeni operaterji, s primernim gasilskim činom. Teh pa v PGD Ptuj ne primanjkuje. Operaterjem bo v pomoč tudi komisija za informatiko, ki so jo ustanovili v letu 2020. V sklopu prenove koman- dnega prostora načrtujejo tudi njegovo povezavo z garažnimi prostori. Ker gre za nosilno steno, potrebujejo statično mnenje, ki naj bi ga pridobili v teh dneh. To je bila sicer že dolgoletna želja. Celotna investicija, vključno s prebojem stene, je ocenjena na 14.000 evrov, ki jih bo v celoti pokrilo PGD Ptuj iz lastnih sredstev. MG Foto: CG Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 19 torek • 2. marca 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Donačka gora • Padalec obtičal na drevesu Odnesel jo je brez poškodb Minuli teden se je pod Donačko goro zgodil nekoliko nevsakdanji pripetljaj: jadralni padalec je namesto na travniku pristal v krošnji drevesa. K sreči jo je odnesel brez poškodb. Za poznavalce padalstva tovrstni dogodki niso nič neobičajnega. »Zgodi se lahko vsakemu od nas, tudi tistim z dolgoletnimi izkušnjami. Ne oceniš dovolj dobro višine, letiš preblizu pobočja, nepredvideno te zajame kakšen vetrič. Večkrat je že kdo obtičal na drevesu. Če je bil dovolj nizko, smo ga s pomočjo lestve reševali sami, če pa je previsoko, je pač treba na pomoč poklicati gasilce. Potem reševanje spremljajo sirene in lučke, zato je vse skupaj videti bolj dramatično. Mi smo tega vajeni, za nas ni to nič neobičajnega, zgodi se lahko vsakemu, ne glede na izkušnje. Bolj kot nezgoda ali nesreča bi temu lahko rekli nesrečni pripetljaj,« je povedal naš sogovornik, izkušen padalec. Dodal je še, da padalec, ki je pristal v krošnji drevesa, ni s ptujskega območja, bil naj bi menda še učenec oziroma v fazi usposabljanja. MZ Jadralnega padalca so reševali gasilci. Foto: PGD Donačka gora EU • Pfizer in BioNTech testirata Tretji odmerek cepiva? Nemški BioNTech in ameriški Pfizer preizkušata učinkovitost cepljenja proti novemu koronavirusu s še tretjim odmerkom njunega cepiva. Gre za raziskavo, v kateri bodo v ZDA 144 sodelujočih 6 do 12 mesecev po prvem in drugem odmerku cepili še tretjič. K raziskavi so podjetji vzpodbudile nove različice virusa. Podjetji želita predvsem ugotoviti, kako učinkovit bi bil dodaten, obnovitveni odmerek pri preprečevanju okužbe z novimi, bolj nalezljivimi različicami virusa sars--cov-2. Konkretno bodo v raziskavi preverjali imunski odgovor telesa v času tretjega odmerka, teden dni kasneje in nato še po mesecu dni. Sodelovali bodo ljudje iz dveh starostnih skupin - skupine od 18 do 55 let ter skupine od 65 do 85 let. V okviru raziskave jih bodo nato spremljali še dve leti, so v današnji izjavi za javnost pojasnili vodilni predstavniki obeh podjetij. V Evropi se trenutno širi predvsem britanska različica novega koronavirusa, prisotni pa sta tudi južnoafriška in brazilska. Vse tri veljajo za bolj nalezljive od prvotne oblike virusa, pojavljajo pa se tudi skrbi, da so, še posebej južnoafriška, bolj odporne na obstoječa cepiva. Zaenkrat sicer ni dokazov o tem, da naj bi bilo cepivo pri preprečevanju okužbe s temi različicami manj učinkovito, je v izjavi poudaril prvi mož Pfizerja Albert Bourla, a kljub temu se je treba pripraviti na morebitne kasnejše različice, proti katerim obstoječe cepivo morda ne bo nudilo zadostne zaščite. Tudi vodja BioNTecha Ugur Sahin je danes izpostavil, da se želijo pripraviti »na različne scenarije«, tako da bodo lahko cepivo, če bo to potrebno, čim hitreje prilagodili. Poleg omenjene raziskave podjetji razmišljata o testiranju nekoliko spremenjene verzije svojega prvotnega cepiva, ki bi ponudila boljšo zaščito pred okužbo z južnoafriško mutacijo virusa B.1.351. O tem trenutno potekajo pogovori z regulatorji. Gre namreč za nevarnejšo med sedanjimi mutacijami, saj se izogne nekaterim blokadam protiteles, ki nastanejo ob okužbi s starejšo različico virusa, kar pome- ni, da so ljudje, ki so že bili okuženi, bolj dovzetni za ponovno okužbo s to različico. Ameriško farmacevtsko podjetje Moderna je v sredo sporočilo, da je že začelo testiranje poskusnega cepiva proti mutacijam novega koronavirusa. Hkrati tudi pri Moderni preizkušajo, ali bi morda proti novim različicam virusa zadostovalo cepljenje s tremi namesto z dvema odmerkoma cepiva. Od vseh mutacij novega koronavirusa tudi to podjetje najbolj skrbi južnoafriška in poskusno cepivo, ki ga bo ameriški nacionalni inštitut za zdravje preizkusil na nekaj sto prostovoljcih, je namenjeno predvsem njej. sta Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! LEI-0 XXXII.. ST. i) Ptuj, 7. (unija 1379 CENA 4 DINAnjE HI ISSN «50-1171 GLASILO SOCIAL ISTI WE ZVEZE DELOVNEGA UU05TVA Človek si srečn ustvari sam {stran 3) H a kine mesnic« m ¿liro v Ptuju (stran 4) Urejanje območja Polskave Isttan 71 Kulturni dnevi Isuan 9) Oss md( s a I letn ik i j vo i,i runu ls!ran 11) PETO BRIPADIRSKD POLtTJE V DBČINI PTOJ Za zdravo pitno vodo v Halozah V tiriwoümkctn t*xfju i Dor, nasi »o > K***.." J juniji IKÍÍI» fldprll rfpubJUki' mUJiiuin dtfcrn» »kciic Sfocn4f 79. Na .iii,»it>fni intnmni it» MA-n hrlttdirpct liruidt Miiif Nilife kr cn«nljt IJI M118 T«* TouUC i/ tjcWpne — Mw Polje, hill frtwíni tudi tote p«|iajcn m (*n> Farkai, ''hi ¿Ijru virciariau j a upiiwc MIM Sli J». ml rrcJwdsii,«,, 1 raniu Gnifilu Clun( *ku|HiJnr m sprefrli ptoyram JcU m ddnvríCii m pagram «ennrah ifcj«vi»ili. v bitih limonJi bo !U Irfiii« li MIM «i iddehnA, prtk :« Umre}j* i m. ra kit t.-,!.. Jom. prek 35.UK> ilfliiHnlli <■ Urufi dan btianfi v CK>nav| h> n hi k j J» |. iiN-li b rigid EUjptn o^íaiall /RjmeniiOMt mcMJ INuja rn hidrcektiMiiHi S t) Ij v liMHtiiui. rvcirr pimif |«M>.ih ntje ".fhueLdj ir l+ lahfciwm oj-njij, V fjolrai vrt /amlili kíj.np m Iltwo s IK^LmihIi mi llorlu, ili fuiijljc^ jli t Uc(i»n o njih lanskL^tmli fuwlhíidnikm. I*f»m twkuluTinin It hiIai fr irkepw Aditlra* «Wt JAlAa nyliu,/il. .„¿|jnl tMUMjo ^^j^J^jp^ ^ ......... J'lfiU'^iJ M.imu .n. I,„jh auc„,h P" .''■"■■)1 "nl P^rvS. LMa, ,c V " -*-' Mil« KnrlfVii iV.nLj J-h^n^i jXlun^J :rr ur^ia.il ne-LlwlrdraiiHi --K», ii« fcvtí^.JL- fj . «1, liiiulnil, ,„ jj, M j j,!, i pohlSnr í^ri j. bito ríira.'.jrrHh Jf Uin, u u iuiH^n., ílT ^íllí?' iD.'^mh HkwpilLi.lL — U ítvirr urK-.rjIwi, V" 1 5"1l'JL-. JjJjiiílUMp.liiiL'rLíyrfiiniíilLjf n ^..^u.™,.,,. J.l. Jc-ui^ V, "i nrkj , Jti Jrftt.,,1^ SiiiTinv v ,„ KKSŠfK^^iKiSi^ »i a oklijESoBnil l»t] ki P..ÍI..MH J.ih.i tiniimifl JíLi. Jrle Lnu it Hipu. K ,t ¡Hvalil Udi >F'ibKji ib|j («II.IUU. . u-.npM m J.lC KurMuSur^a < uwVIX prtltkjlc ij.ftl^. ..H.ji ilos: . iiiitmu. lln.^i v S'"MIUI.1K« ^»BlJrub H |«|„3 „ .rrjiV u'i kí 1 't"1' ^«sCr^ ,,, Í' í i 1 Ur«.Uki.t ¡SErí™ r " •'<' »t .mm,mu propS iSHpínSfc' ' ' . n. H.j, I /TI... .CwT^..., twnun^ níídimiLUnun. L ikw dulepiikilk ÜK ,S' JrJZ , Jn jwSxJ* S- Ker temelji 'prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 20 14 Štajerski Križemkražem torek • 2. marca 2021 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Kitajska opera (12) "Milen, slišiš?" pravim Francozinji, kije tako zatopljena v elektronsko izdajo Vojne in mir, da očitno ne zaznava ničesar. Odprem okno in vlečem na ušesa, da bi ugotovila, od kod prihaja to pojoče kričanje. Ura je osem, čas, ko samostan ponavadi potone v tišino, zato je večerno robantenje še bolj nenavadno. Milen je moja sostanovalka v budističnem samostanu na jugu Kitajske, kjer trenutno prebivava, in je tako kot jaz radovedno bitje. Ogrneva si jakni in po temnem stopnišču smukneva na prosto. Slediva glasovom, ki vodijo izza samostanskega posestva. Stopava po ozki poti med obzidjem in vasjo, ko treščiva na eno izmed prostornejših dvorišč. Tam se odvija neka predstava. Ženske in moški so oblečeni v pisane kostume (kakor da bi se našemili za maškarado). Na prvi pogled bi rekla, da gre za glasbeno gledališko uprizoritev. Kasneje izvem, da gre za v bistvu za opero, a roko na srce, predstava bolj malo spominjala na klasično opero, kot smo je vajeni na zahodu. Uprizoritve vsebinsko temeljijo na ljudskih pravljicah in pripovedkah, ki so del kitajske kulturne dediščine (kot na primer pri Foto: Mateja Toplak Obrazi igralcev, ki so izrazito poslikani, simbolizirajo osebnost, vlogo in usodo lika. Grleno petje, ki spremlja dogajanje na odru, pa se popolnoma razlikuje od opernega petja, ki smo ga vajeni pri nas. nas Grimmove pravljice), vendar jih tujci skorajda ne poznamo, zato je težko slediti dogajanju na odru. In klasično petje, ki ga spremlja, je precej neobičajno za evropska ušesa. Tradicionalna kitajska opera se je razvila predvsem iz ljudskih pesmi in plesov, ki so se postopo- ma združili z glasbo, umetnostjo in literaturo. Igralci tako ob tradicionalnih glasbenih inštrumentih, kot sta lutnja in gong, ustvarjajo SLIKOVNA KRIŽANKA MARČEVSKI SLAVLJENCI edinstvene melodije, ki skupaj z bogatimi kostumi, zgodbo povežejo v celoto. Tradicionalna opera je bila stoletja glavna oblika zabave, tako za mestne kot tudi podeželske prebivalce. Za Kitajce, zlasti starejše, je poslušanje tovrstnega glasbeno-gledališkega spektakla še danes velik privilegij in užitek. Na dvorišču je nekaj klopi, na katerih sedijo domačini, ki so prav tako kot midve nad vreščečo predstavo presenečeni nad najino pojavo. Že res, da se v samostan tu in tam prikrade kak tujec, a po navadi verjetno ne stopi na njihovo posest. Nek moški nama pokaže prosta sedeža v eni izmed zadnjih vrst. Ritensko se odmakne in nekajkrat smeje prikloni. Na odru, kjer ni skoraj nobenih rekvizitov, se odvija simbolni boj. Nekdo v roki drži zastavo, drug maha z mečem, medtem pa ženska nekaj kriče recitira, kakor da bi jo dajali iz kože. Poslikave obraza in maske, ki jih igralci nosijo, so živobarvne in pozornost vzbujajoče. Med igralci se menda pogosto sliši znamenit rek: "Enominutna predstava na odru, traja deset let v zakulisju". Občinstvo, ki pozna opero, lahko zgodbo prepozna kar preko poslikav na obrazih igralcev in unikatnosti njihovih kostumov. Obraz poslikan v rdečo predstavlja zvestobo in pogum, črn predstavlja hrabrost, rumen in bel dvojnost, zlat ali srebrn pa skrivnostnost junaka. Večja kot je bela površina obraza, bolj živahna je vloga. Ko eden izmed igralcev počepne in se kar čepe spusti v tek, da izgleda kakor pritlikavec (morda dvorni norček?), občinstvo popade krohot, nekateri gledalci celo zaploskajo. Morda je glavna razlika med kitajsko in zahodno opero ta, da je kitajska bolj zapletena in simbolična, zahodna pa bolj neposredna in odprta. Za nekitajskega gledalca Foto: Mateja Toplak Kitajsko glasbilo s štirimi strunami, ki ga imenujejo tudi kitajska lutnja. bo uprizoritev le spektakel barv, dodelanih kostumov in občasnih akrobatskih vložkov. Uprizoritve so zelo premišljene, saj igralci razpolagajo z omejenim odrskim prostorom. Posledično s kretnjami, kostumi in rekviziti abstraktno interpretirajo gibanja skozi čas in prostor. Na primer: palica z resicami se uporablja za predstavitev konja, kratki in hitri koraki v krogu pomenijo potovanje na velike razdalje ... Za razumevanje kitajske opere je torej potrebno kar nekaj predznanja, kar pa nama z Milen (še) ni dano. Strmiva na oder in se izogibava radovednim pogledom, ko iščeva primeren trenutek, da se od predstave, na katero v bistvu nisva bili povabljeni, nevidno posloviva. Ko bo kitajska opera gostovala pri nas, priporočam, da si pred ogledom naberete dovolj predznanja, da boste v predstavi uživali vsaj tako kot moj sosed, ki je od navdušenja kar vriskal, medtem ko je eden izmed igralcev preplezal več stolov (morda gorskih prelazov?) zapored. BOADA, Helena - naša košarkarica iz Katalonije, žena Jake Lakoviča, BAECK, Leo - judovski rabin in filozof religije, novokantovec (18731956), KRIŽANIČ, Petar »Pjer« - srbski slikar in karikaturist (1890-1962), RAINS, Claude - ameriški igralec (1889-1967) Foto: Mateja Toplak Tradicionalno so vse vloge, vključno z ženskimi, igrali moški. Danes ni več tako, a najbolj znani igralci pekinške opere so še zmeraj Mei Lanfang, Chen Yanqiu, Shang Xiaoyun in Xun Huisheng- vsi moški, ki so se specializirali za igranje ženskih vlog. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 21 torek • 2. marca 2021 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Akcija se nadaljuje! Se spomnite lanskoletnega februarja in marca - o čem smo takrat govorili, kaj nas je skrbelo? Ja, takrat so se pričeli korona časi. Najprej samo neko namigovanje, da se v naši soseščini - v Italiji - dogaja nekaj nenavadnega. Italija je postajala je nevarna, ker se je tam pričenjalo evropsko korona okuževanje. Pa so vendar številni,pametni' Slovenci - bil je čas zimskih počitnic -še naprej rinili na italijanska smučišča. Pa potem domov prinašali okužbo. Začelo se je obdobje, ko ni nič več tako, kakor je bilo včasih. Pričel se je strah pred neznanim, saj nismo vedeli, kdaj bomo zboleli, kje bomo zboleli, kako bomo zboleli in kaj nam bo bolezen prinesla. Ampak medtem ko smo se eni malce bali, so drugi še naprej potovali. Se spomnite, da smo se jezili, ker so med prvimi prinašalci bili zdravniki? Seveda: a si lahko povrečen slovenski 4 4 upokojenec privošči smučanje v italijanskih Alpah? To je pač privilegij bogatih, takšna je pač zakonitost kapitalizma. Sli so na tuje uživat - pa domov prinesli koronco ali dve ... Leto dni je od takrat. Človek bi pomislil, da smo se v tem času kaj naučili. Pa smo žal hodili k pouku iz korone samo nekateri - tisti, ki preveč radi ubogamo. Ki morda nimamo denarja, da bi se šli potepat na rajske otoke. Ki imamo malo višje moralne standarde in se nam ogrožanje države in sodržavljanov zdi zavržno dejanje. Enih pa to seveda nič ne gane. Napovedujejo nam tretje koronsko obdobje. Se nas bodo zapirali v občinske in še katere meje. Še nam bodo govorili, kaj smemo in kaj se ne spodobi. Medtem pa bodo tisti ,zgoraj' živeli po svoje. Se družili v zaprtih gostilnah. Se vabili na ,strokovna druženja' ob žlahtni ,vodici' in tunka sendvičih. In še naprej bodo potovali, kamorkoli jim bo srce poželelo. Pa ,tisti zgoraj' seveda niso samo naši ljubljeni politiki, ,zgoraj' so vsi, ki imajo kaj pod palcem in ki jim je vseeno za druge. A se vam potem zdi kaj nenavadnega, da nam je delček tretjega vala prinesel tudi zdravnik, ki je začutil globoko potrebo afriških krajih? Ne po tem, da bi komu v Afriki pomagal - šel je na lov! Res, sebičnost je ena osnovnih značilnosti človeka. ,Kaj me briga za druge - meni je bilo v Afriki lepo!' Vas doma priklenjeniPepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 7 5 5 4 2 1 4 5 6 6 5 1 8 2 8 9 2 7 5 7 3 6 1 9 2 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©© €€€ OOO Bik ¥¥¥ €€ O Dvojčka ¥¥ ©©© € OOO Rak ¥ ©© €€€ O Lev ¥¥ ©©© € OO Devica ¥¥¥ ©© €€€ OOO Tehtnica ¥¥ ©©© €€ O Škorpijon ¥¥¥ €€€ OO Strelec ¥¥ ©© 0 Kozorog ¥¥¥ ©©© 00 Vodnar ¥ ©© € OOO Ribi ¥¥¥ © 00 Hrvaška • Priprave na turistično sezono Gostinci odprli terase Hrvaški gostinski lokali so včeraj, 1. marca, lahko odprli svoje terase. Da bi obdržali status Hrvaške kot varne in zaželene turistične destinacije, pa so v Zagrebu predstavili spletno platformo Safe Stay in Croatia (Varno bivanje na Hrvaškem). Foto: Arhiv Svet24 Hrvaška tudi letos namerava obdržati sloves dobro pripravljene in epidemiološko varne turistične destinacije, kot je bila zaradi svoje ugodne epidemiološke slike že lani. Uporabnikom spletne strani bodo na voljo informacije o varnostnih in zdravstvenih razmerah na tamkajšnjem turističnem trgu, in sicer v osmih jezikih, vendar ne tudi v slovenščini. S predpisanimi protokoli so zajeli več kot 200.000 hrvaških gostincev in ponudnikov storitev, je na predstavitvi nove spletne strani povedala hrvaška ministrica za turizem Nikolina Brnjac. Vsi, ki jim bo uspelo uveljaviti varnostne in zdravstvene protokole, bodo brezplačno dobili tudi nacionalno označbo Safe Stay in Croatia, kije narejena po vzoru oznake svetovnega sveta za potovanja in turizem WTTC Safe Travels. Označba Safe Stay in Croatia je tudi spodbuda vsem deležnikom v verigi potovanj, da bi še naprej upoštevali ukrepe za zajezitev širjenja okužb z novim ko-ronavirusom. Označbo lahko pridobijo številni deležniki, kot so hoteli, zasebni apartmaji, kampi, gostinski lokali, letališča, trajektna pristanišča, marine, bencinske postaje, muzeji in turistične atrakcije. Na spletni strani je objavljen tudi zemljevid Hrvaške z epidemiološko sliko po regijah. Uporabniki spletne strani safestayincroatia.hr lahko poiščejo vse deležnike turističnega sektorja, ki nosijo oznako Safe Stay in Croatia, so poudarili njeni avtorji. Brnjačeva je v odgovoru na novinarsko vprašanje izjavila, da ni še jasno, ali bodo od turistov ob prihodu na Hrvaško zahtevali predložitev negativnih PCR testov na novi koronavirus, saj pričakujejo dogovor na ravni EU. V času velikonočnih praznikov, ki bodo letos v začetku aprila, še ne pričakuje večjega povpraševanja turistov, pač pa šele od konca maja. Na vprašanje, ali bo letošnja turistična sezona boljša od lanske, ko so na Hrvaškem dosegli le 37 % prihodov in 50 % prenočitev iz rekordnega turističnega leta 2019, pa je ministrica odgovorila, da bo to odvisno predvsem od epidemioloških razmer in ukrepov. sta 16IASB0 DO SRCA Velja za teden od 2. do 8 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog marca 2021 - dobro, 3 znaki - odlično Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2if. uro na radiu Ptuj. www.radlo-tedntlul Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 8. marca. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarjajo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Marko Djekič, 2250 Ptuj. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Štajerski Foto: CG Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 22 14 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 2. marca 2021 Naročite Štajerski Vsak naročnik dobi: •H • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:____ RADIO TEDNIK Ptuj d.o Osojnikova c. 3 2250 Ptuj rv/ Spomini na otroštvo in druga življenjska obdobja Igralka Marinka Štern ničesar ne obžaluje Spoznajte jo Zala Smolnikar, prijetno presenečenje nanizanke Primeri inšpektorja Vrenka Mladi talenti Nina Pangeršič iz Celja, najboljša mlada tekmovalka v preskakovanju ovir s konjem Zdravje Za COVID-19, kugo današnjih dni, je cepljenje edina rešitev Drugačna pot do zdravja »Zdravilne« slike Slavice Štrukelj Kokoravec Za ljubitelje vrtnarjenja Zelenjava za majhen balkon Ženske danes vodijo svetovne vlade, velike multinacionalke, mednarodne organizacije, skačejo na smučeh, se potapljajo v izjemne globine, so znane pisateljice, občudovanja vredne astronavtke, izvrstne znanstvenice ... Počasi prihajamo do faze, ko bo tudi razprava o ženskih kvotah v politiki in gospodarstvu, posebej v najvišjih sferah, postala anahronizem in tujek. A nismo še tam. Vsaj v naši državi ne! Pravzaprav smo v Sloveniji še daleč od tega, čeprav je res, da imamo na papirju zagotovljeno enakopravnost, a v življenju vsak dan prihaja do bolj ali manj (ne) zavedne diskriminacije in dvojnih meril. Več o položaju žensk nekoč in danes pa v marčevski Naši ženi/Ženski s sociologinjo Vero Kozmik Vodušek in antropologinjo Niko Kovač. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Gorišnica in Osnovno šolo Gorišnica prireja oddajo Štajerski radioPTUI OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Gorišnica. Oddaja bo v sredo, 3. marca, ob 18. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpira Občina Gorišnica. jf ATP SAZAS DCUlUS t*i «m ULA SEMOLE Filmsko presenečenje za rojstni dan MIHA HERCOG Prepeval v legendarni zasedbi SEVERININ MENEDŽER NORI IN KRIČI S kom seje poljubljala? GERARD DEPARDIEU Igralec odločno zanika obtožbe o posilstvu SERENAY SARIKAYA 3.500 evrov za eno noč Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 23 torek • 2. marca 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV *ww.reporter.si MARJAN SAREC Janši očita lomastenje po državi in svari pred orbanistično drugo republiko TANJA FAJON SD od nje pričakuje, da postane glavna izzivalka Janše CENIK ZMAGA JELINČIČA Kaj je dobil za podporo Šarcu in Janši DAMIR GLOBOČNIK Kaj je Cankar rekel o umorjenem karikaturistu Smrekarju Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p, Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO PRODAM prašiče v teži 100-170 kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Naročila pa sprejemamo za 19-tedenske grahaste, črne, leghorn, sussex in aurokana. Možna tudi dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: .dlib.si Umrli so Ljudmila Rihtar, roj. Senjur, Mestni Vrh 78, roj. 1934 - umrla 16. februarja 2021; Branko Babic, Ptuj, Panonska ul. 5, roj. 1945 - umrl 20. februarja 2021; Tomo Držaic, Zabovci 93a, roj. 1938 - umrl 19. februarja 2021; Marija Štebih, roj. Markovič, Zagorci 82, roj. 1934 - umrla 19. februarja 2021; Marija Brlek, roj. Krajnc, Gradišča 21a, roj. 1951 - umrla 20. februarja 2021; Antonija Topolovec, roj. Cecelja, Ptuj, Abramičeva ul. 14, roj. 1944 - umrla 12. februarja 2021; Dragica Horvat, roj. Murkovič, Ptuj, Remčeva ul. 1, roj. 1939 - umrla 17. februarja 2021; Rudolf Lozinšek, Veliki Vrh 59, roj. 1944 - umrl 21. februarja 2021; Rozalija Šešek, roj. Belšak, Goričak 58, roj. 1926 - umrla 21. februarja 2021; Majda Kostanjevec, roj. Bokan, Bukovci 119, roj. 1962 - umrla 19. februarja 2021; Matilda Hebar, roj. Muhič, Velika Nedelja 10a, roj. 1939 - umrla 24. februarja 2021; Rozalija Strmšek, roj. Peršuh, Šikole 12, roj. 1944 - umrla 24. februarja 2021; Franc Kolar, Lešje 11, roj. 1958 - umrl 24. februarja 2021. Iskreno opravičilo za storjeno napako iz prejšnje kronike, in sicer je pravilno : Veronika Kolar, roj. Golob, Stoperce 62, roj. 1921 - umrla 15. februarja 2021. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Spomnite se, kako trpel sem, večni mir mi zaželite. V SPOMIN 2. marca minevata dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož in ata Stanko Meglič Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Rada si imela ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala. Sledovi tvojih pridnih rok in ljubezni, ki si vedno nam jo dajala, za vedno v srcih naših bodo ostali. SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 1. marec 2020, ko je za vedno svoje utrujene oči zaprla naša ljuba žena, mamica, tašča in babica Ivanka Vidovič IZ PTUJA, KORESOVA UL. 7A Iskrena hvala vsem, ki jo z lepo mislijo ohranjate v večnem spominu. Tvoji najdražji, ki te neizmerno pogrešamo Pojdem, ko pride moj maj. Pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane, od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev ... Ne kličite me nazaj! ZAHVALA Od nas se je tiho poslovil dragi mož, oče, sin, brat, stric in svak Marijan Brusar IZ REPIŠČ 2A *19. 11. 1961 f4. 2. 2021 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane sveče, za svete maše, denarne prispevke ter izražena pisna in ustna sožalja ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali. Iskrena hvala! Žalujoči: žena Vera, hči Anja, sin Andrej, mama, sestri in brat z družinami MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.seguia@radicrtednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihleriSradto-tednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski1 ^«¡Violeta Tomic o nadlegovanju ¡VOJIM HČERAM lOPOVEDUJEMO,-A JIM NI TREBA!! TOREK, 02. marec 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Pozdrav sosedu Z. del, Lovrenc na Dr. Polju 11:00 Koncert Ane Karneža 12:20 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Srečanje ljudskih pevcev, Stoperce 2016 20:00 Mi in zdravje - v živo 21:00 Športnik leta MO Ptuj 2019 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVIÍDMK S P SREDA, 03. marce 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Kronika iz občine Hajdina 09:10 Poifinale za Ljubečno 2019, Hajdoše 8.19 10:40 Mladi talenti v Staršah 2015 12:40 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 17:30 Zadnje glasbeno rajžanje 20:00 Mat. dan v Skorbi in Slovenji vasi 2016 22:30 25 obletnica vojne za Slovenijo 23:50 Video Strani TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d. 225; OORNAVA, ¡nfo@siplv.si: kontakt: 02 754 OD 33; 041 618 044; www.siptv.si ČETRTEK, 04. marec 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Dobrodelni koncert Vrtec Dornava_2006 10:40 Orfejčkova Gostilna, Juršinci 2006 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 16:00 Seja sveta Dornava - v živo 20:00 Predaja novih orgel v Dornavi, 2006 22:00 Veseloigra - Gazda tote hiše sn jaz 23:30 Video strani ni tre ^ ^ Ne spreg|ejte v nov¡ Zarji Jani la jim Na izoranih prodajnih mestih na voljo v kompletu . . . . . s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR VCGk T O ffi K ' in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. IVI W\i Štajerski TEDNIK torek, 2. 3. 2021 COLOR CM K stran 24 Podravje • Pogoji za vožnjo z motorjem še vedno niso optimalni V prvih dveh mesecih že 36 nesreč motoristov Agencija za varnost prometa poziva motoriste in mopediste k odgovorni in preudarni vožnji, saj pogoji za vožnjo kljub lepemu vremenu še niso optimalni. Samo v poldrugem mesecu letošnjega leta je že bilo 36 prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil. Poškodovanihje bilo 25 motoristov, od tega šest huje. Kar dve tretjini prometnih nesreč so povzročili vozniki enoslednih motornih vozil sami. Lani je v prometnih nesrečah umrlo 16 motoristov in šest mope-distov ter dva potnika na motornem kolesu. Izmed 16 motoristov jih je kar 12 povzročilo prometno nesrečo, v kateri so umrli. Štirje so umrli v naselju, 12 pa izven naselja. Izmed šestih mopedistov so štirje sami povzročili prometno nesrečo. Trije so življenje izgubili v naselju in trije izven. Niti eden izmed šestih umrlih mopedistov ni imel zaščitne čelade. »Naj začetek motoristične sezone ne pomeni sproščanja adrenalina, preizkusa zmogljivosti motornega kolesa in svojih sposobnosti na cesti, ampak predvsem varno uživanje v vožnji,« poziva Agencija za varnost prometa. Ceste skrivajo nevarne pasti Ob zgodnjem začetku nove motoristične sezone opozarja motoriste, naj bodo skrajno previdni. V tem času je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalnega oprijema pnevmatik. Sonce lahko dobro segreje površi- no v prisojnih legah, a kaj kmalu se motorist lahko znajde na senčnih, osojnih legah, kjer so pogoji za vožnjo povsem drugačni, vozišče je lahko tudi vlažno, v višjih predelih lahko na senčnih legah pričakujejo celo zmrzal. Poleg tega je zaradi zime na vozišču veliko udarnih jam in peska od zimskega posipanja. »Vožnjo prilagodite svojim sposobnostim obvladovanja motorja, ki najverjetneje niso na ravni lanske jeseni, saj je v vmesnem času veljalo veliko ukrepov za zajezitev epidemije, zaradi česar so mnogi jekleni konjički tudi ob lepšem vremenu ostali v garažah,« opozarja agencija. Preden se odpravijo na pot, naj se motoristi prepričajo, da je motor tehnično brezhiben. Najpomembnejše so pnevmatike, njihov tlak, zavore in luči. Sta, sm o —. "O , ¿S? ^Vc". ^ , C? * Rojstva: Polonca Ribič, Grajena 44f, Ptuj - deček Mark; Jasmina Ciglič, Gerečja vas 37f, Hajdina - deklica Eva; Tamara Sagadin, Lancova vas 42, Videm pri Ptuju - deček Tine; Barbara Trobentar, Pohorska ulica 7, Zgornja Polskava - deček Oliver; Tjaša Kamenšek, Berkovski Prelogi 3, Križevci pri Ljutomeru - deklica Inna; Sabina Šeruga, Kočice 18, Žetale - deklica Tara; Živa Sovič, Krčkova ulica 14, Miklavž na Dravskem polju - deklica Astrid; Katja Prejac, Formin ioa, Gorišnica - deček Tevž; Eva Reberšak, Kukava 67, Juršinci -deklica Neža; Barbara Strelec, Strelci 2, Markovci - deklica Klara; Tamara Kokot, Podlože 80, Ptujska Gora - deklica Manca; Tamara Črček, Šalovci 8b, Središče ob Dravi - deček Jan; Špela Rudolf -deklica Gaja; Anja Rašl - deček Oskar; Sandra Tašner - deklica Sara. Poroka - Ptuj: Tadej Žnidarič in Tamara Krajnc, Vareja 32a. Poroka - Ormož: Melisa Maher, Breg 9, Središče ob Dravi in Jasmin Balog, Parag 188, Macinec, Hrvaška. Če breskve pred Gregorjem (12.) cveto, trije eno pojedo. -2/11 Danes bo pretežno jasno, ponekod v notranjosti bo zjutraj nekaj megle ali pa nizke oblačnosti. Burja na Primorskem bo čez dan ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 1, na Primorskem okoli 2, najvišje dnevne od 11 do 15, na Primorskem do 17 °C. V sredo bo jasno. Tudi v četrtek bo večinoma še sončno. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek 02.03.2021 03.03.2021 04.03.2021 * % * 0 5 5 Dopoldan Dopoldan Dopoldan 11 13 16 Popoldan Popoldan Popoldan Hrtirct varal .4m",; Hitrost voirai .3ntfs Hitrost vetra 1 ,6m/s TEVE PTUJ TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV DO 3,5 T NA TERENU «v Z VAMI ZE DOBRO ZNANA EKIPA OS. «r Peter Benko 051 349 368 Alojz Benko 031 728 010 Roman Kranvogl 041 291 369 Danilo Turk 041 419 757 Sandi Strnad 041 405 272 Anton Potrč 031 456 205 Matjaž Roškar 051 248 128 Tadej Toplak 041 581 388 Dejan Habjanič 031 589 554 Boštjan Mihič 041 454 962 ptuj@teve-ptuj.si | www.teve-ptuj.si DATUM DAN KRAJ LOKACIJA URA Prvenci Gasilski dom 7:00 - 9:00 6.3.2021 Sobota Stojnci Gasilski dom 9:30 - 11:00 Formin Gasilski dom 11:30 - 12:30 Moškanjci Gasilski dom 13:00 - 17:00 Zavrč Trgovina Haložanka 7:00 - 10:00 8.3.2021 Ponedeljek Markovci Počivališče 10:30 - 11:30 Janežovci Gostilna pri Mici 12:00 - 14:00 Destrnik Gasilski dom 14:30 - 17:00 Gerečja vas Gasilski dom 7:00 - 10:00 9.3.2021 Torek Zgornja Hajdina Prevozništvo Vogrinec 10:30 - 12:30 Apače Gasilski dom 13:00 - 15:00 Lovrenc na Dravskem Polju Igrišče 7:00 - 12:00 10.3.2021 Sreda Zgornja Pristava Kmetija Muzek 12:30 - 13:30 Hajdoše Gasilski dom 14:30 - 15:30 11.3.2021 Četrtek Dobrina Kmetija Kolar 7:00 - 11:30 Podlehnik Lovski dom 12:00 - 16:30 12.3.2021 Petek Sela Kulturni dom 7:00 - 14:00 Tržec Gasilski dom 14:30 - 16:30 13.3.2021 Sobota Trnovska vas Večnamenska dvorana 7:00 - 15:30 Ločič Vaški dom 16:00 - 17:00 15.3.2021 Ponedeljek Pleterje Medol 7:00 - 12:00 Videm pri Ptuju Igrišče 13:00 - 15:00 16.3.2021 Torek Grajena Igrišče 7:00 - 11:00 Drstelja Režijski obrat 11:30 - 15:30 17.3.2021 Sreda Majšperk Igrišče 7:00 - 14:00 Bolečka vas Kmetija Pajnkiher 14:30 - 15:30 18.3.2021 Četrtek Juršinci Igrišče 7:00 - 13:30 Polenšak Igrišče 14:00 - 17:30 Cirkulane Bar Marinka 7:00 - 10:00 19.3.2021 Petek Zgornji Leskovec Gasilski dom 10:30 - 14:00 Moškanjci Gasilski dom 14:30 - 16:00 Gabrnik Trgovina Hrga 16:30 - 17:30 20.3.2021 Sobota Vitomarci Kulturni dom 7.00 - 16.30 Dornava Hmelj Dornava 7:00 - 11:00 22.3.2021 Ponedeljek Desenci Gasilski dom 11:30 - 14:30 Hvaletinci Kmetija Pučko 15:00 - 16:00 Sikole Gostilna Kureš 7:00 - 11:00 23.3.2021 Torek Lancova vas Igrišče 11:30 - 15:00 Lovrenc na Dravskem Polju Igrišče 15:30 - 17:00 24.3.2021 Sreda Nova vas pri Markovcih Gasilski dom 7:00 - 8:30 Rogatec Parkirišče pri konjeniškem klubu 10:00 - 16:00 25.3.2021 Četrtek Mezgovci ob Pesnici Igrišče 7:00 - 9:30 Spodnji Velovlek Gasilski dom 10:30 - 16:00 Spodnje Jablane Gasilski dom 7:30 - 10:00 26.3.2021 Petek Starošince Gasilski dom 10:30 - 13:00 Cirkovce Igrišče šola 14:00 - 15:00 Zetale Šola 7:00 - 11:00 27.3.2021 Sobota Nadole Igrišče Rim 11:30 - 12:30 Stoperce Dom krajanov 13:00 - 17:00 29.3.2021 Ponedeljek Sestrže Kmetija Križanec 7:30 - 14:30 Pobrežje Vaški dom 15:00 - 16:30 Osluševci Dom Krajanov 7:00 - 8:00 30.3.2021 Torek Bukovci Gasilski dom 8:30 - 9:30 Drstelja Režijski obrat 10:30 - 14:00 Smolinci Trgovina Ploj 14:30 - 15:30 Grajena Igrišče 7:00 - 10:30 6.4.2021 Torek Zamušani Gasilski dom 11:00 - 12:00 Vurberk Kulturni dom 13:00 - 15:00 Vir: ARSO