jfteo. 6Z. O liudllnnl. v sredo, dne H mano 1909. Leto XXXVII. Velja po polti: sa celo leto naprej K 26' sa pol leta sa (etrt leta 13--6-50 2*20 sa en mesec „ „ V upravniStvus sa celo leto naprej K 22-40 sa pol leta „ „ 11-20 » 5-60 » 190 IDI se četrt leta »» en mesec Sa poSIIJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOV ......... .. 1 f ! 1 m L___ | , 1 0 (Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod «ez -- --dvorlSte nad tiskarno). — Rokopisi sr ros «raiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. HcednllUf9a telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Cnostop. petltvrsta (72mm)i za enkrat .... t) h za dvakrat.... II „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-lavljenju primeren popust Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. ur« popoldne. Upravništvo )e v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — v--Vsprejema naročnino, Inserat« »is reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188. številka obsega «t strani. '•T Volitve v Italiji. Danes imamo popolnoma jasno sliko o izidu volitev, ker so ožje volitve končane. Poglejmo številke! Neveljavna je izvolitev, Nasijeva v Trapani; 14 izvolitev prvega skrutinija se je poslalo, ne da bi se izvoljeni razglasili, volivnemu uradu radi nepravilnosti, uspeh ene volitve prvega skrutinija še ni znan, ravnotako uspeh treh ožjih volitev, torej ie 19 volitev še neodločenih. Po oficieinem izkazu minstrstva je .<43 vladiiih poslancev, 36 konstitucional-nih opozocionalcev (Sonninovci), 37 socialnih demokratov, 23 repubiičanov, 35 radikaicev, 3 neodvisniki. Ce delimo zbornico po italijanski terminologiji načeloma v konstitucionalno in prekucuško skupino (partito constitu-zionale e partiti sovversivi), jc prva močna 379 poslancev, slednja pa šteje 95 mož, torej četrtino. Ogromna večina je torej vladna, kon-stitucionalna. V primeri z zadnjimi volitvami pa je vladna večina neoliko izgubila. Koliko, se razvidi iz napredka opozi-cionalnih glasov. Socialnih demokratov jc bilo namreč 26, zdaj jih je 37 (+ 11), repubiičanov je bilo 20, zdaj 23 (+3), radikaicev je bilo 30, zdaj 35 (+ 5), torej vsega skup 19. Med socialisti najdemo tudi urednika »Asina« — »Osla« — Guida Pod-reko, ki je iz Trsta doma, slovenskega po-koljenja in se odlikuje po tem, da ga ni na svetu človeka, ki bi bil produciral več tiskanih svinjarij kot on. Katoličani so vprvič v Italiji dosegli velik uspeh, pa so tudi prvič nastopili z lastnimi krščansko - socialnimi kandidati. V kolikor moremo posneti po laških glasilih, so med izvoljenimi krščanskimi socialci (pri prvih volitvah) sledeči: Montii Crescentino (provincija Novara), Meda Rlio (provincija Milan), Degli Occhi — Affori (provincija Milan), Bonomi -..... Clu- sone (provincija Bergarno), Tovini — Bre-uo (provincija Brescia), Corniani Iseo (provincija Brescia), Frugoni — Leno (Brescia), Cazzago — Salo (Brescia), Longinotti — Verolanuova (Brescia), Pa-dulli — Cantu (Como), Stoppani — Mon-tagnani (Padova), Roberti — Bassano (Vicenza), Michcli — Lan(ghirano (Parma), Micheli — Casteinuovo nei Monti (Modena), Pecoraro — Palermo II. (15). Pri ožili volitvah: Coris — Isola della Scala .(Beneška), Nava — Monza (Lom-bardija), Montresor — Bardolino (Beneška) (3), torej vseh krščansko-socialnih poslancev 18. Na prvi mah so si osvojili skoro ravnotoiiko sedežev kakor jih imajo republičani, ki se udeležujejo parlamentarnega volivnega boja, odkar ima Italija parlament. Značilno je. da so vsi katoliški poslanci zmagali v kulturno in gospodarsko visoko razviti Gornji Italiji, v srednji in spodnji so želi večinoma vladni poslanci, le Palermo II. jc izvolilo krščanskega socialca. Novi krščansko-socialni poslanci ne bodo tvorili posebne skupine, ampak se pridružili konstitucionalcem. Oficielno se tudi imenujejo »Constituzionaii ca-ttolici«. V Montegiorgio je zmagal znani suspendirani kršč. naddemokrat duh. Romuio Murri, katerega so volili tucli socialni demokrati, dočim so katoličani in konstitu-cionalci šli proti njemu. Murri je prvi duhovnik, ki ga bo videla italijanska zbornica. Mesto Monte Cassiano sc odlikuje po tem, da k ožjim volitvam ni šla živa duša volit. Večno mesto jc izvolilo same najhujše socialne demokrate in framasonc. Tudi rimska provincija ni izvolila nobenega katoličana. Značilno. Markantno in resnično označuje »Corr. d. It.« uspeli volitev sledeče: Kon-stitucionalna stranka je le neznatno, nekako za 20 sedežev, oslabljena. Pridobila pa je na notranji moči po novih katoliških konstitucionalcih, od katerih so izvoljeni sami možje-odličnjaki in organizatorji: Meda, Bonomi itd. Katoličani se ponašajo z izrednimi uspehi posebno v Gornji Italiji, najbolj na Milanskem, ne izključivši mesta, kjer so socialisti doživeli hud poraz. Prekucuške stranke so pridobile, če nc toliko na poslancih, pa na volivcih, ponekod so pri ožjih volitvah konstitucio-ualci komaj zlezi. Vzrok: konstitucionalci nimajo več v sebi prejšnje moči, ne po idejah. — saj so stari liberalci — nc po organizaciji. Zivljenski stranki sta le katoliška in socialno-demokraška! Katoličanom kliče »C. d. I.«: Organi-zujte se dalje! Poglejte uspehe v Lombar-diji in na Beneškem, kjer imamo lepo poiitiško in gospodarsko organizacijo. Nasprotno jc kaj žalostno v Rimu, srednji in spodnji Italiji ter Siciliji, ko bi moglo najboljše biti! Učimo se iz tega! Tudi Slovence katoličane zanimajo ti rezultati in zaključki. No robu. Ce je res, da hočejo Srbi s svojimi diplomatiškimi stranpoticami in ovinki pridobiti časa. da dovršijo svoje oboroževanje, potem smejo srbskemu zunanjemu ministru dru. Milovanovicu prijatelji čestitati, nasprotnikom pa ni zabranjeno, da se jeze, ker jc dosegel, kar je hotel. Njegova zadnja nota je mirnejše ljudi presenetila, politične nevrastenike pa kon-sternirala. Z več ali manj modrimi glavicami zmajujejo sedaj in ugibajo, kako jim je jasne besede srbskega zunanjega urada umeti in razlagati: ali naj jih sprejmejo kot dobro šalo, ali zares? Prej ko se v odločujočih glavah kristalizira sodba, prej ko se pokažejo na političnem obzorju novi načrti, prej ko zdravniki težko prehlaje-nemu detetu Miru napišejo nove recepte, ki bi naj bolniku podaljšali dragoceno življenje, prej bodo dr. Milovanovič in tovariši dosegli, kar hočejo, da namreč pripravijo mrliču časten pogreb. Ce si sami na opolzki poti pri sprevodu zlomijo vratove, to jih očividno ne briga. Kdor gleda vso stvar nekoliko s slovanskega stališča, mora se pred vsem ustaviti pred izjavo, ki so jo podali Vsenemci v »AUdeutsches Tagblatt« z dne 16. t. m. List polemi žira s »Zcit«, ki je kovala nemško zvestobo v deveta nebesa, in decidi-rano izjavlja, da Nemčija po trozvezni pogodbi nikakor ni zavezana, da bi šla v slučaju avstro srbske vojne naši monarhiji na pomoč. Hvaležnost za Algeciras pa je puhla fraza, ki ji ne manjka bridke ironije. Kako važno bi bilo zdaj, če bi se Nemčija držala Bismarckovih navodil in 'šla roko v roki z Rusijo! Balkanska politika Av-stro-Ogrske nima z nemškimi nacionalnimi interesi nič opraviti. Nemčija jc s svojimi izjavami napram Avstriji vezala svojo svobodo. Mi vemo, da Vsenemcem v Nemčiji ne cvete pšenica; zanimiva na je vseeno ta izjava in pripravna, da ohladi kakšne naivneže, ki sc v slučaju katastrofe preveč zanašajo na pomoč nemških bajonetov. Da je oficielna Nemčija obljubila naši državi vso svojo podporo, o tem nc dvo-. /mimo; tudi o tem ne, da bo besedo držala. Tega pa ne vemo. kakšna je vsebina pakta med prusko in nemško-avstrijsko vlado. Nam se zdi, da jc preziranje Slovanov in zlasti Slovencev v zadnjem času plod nemško-avstrijskega konubija. Veselilo bi nas, ako se motimo, da je Nemčija zagotovila pomoč — nemški Avstriji, ki ima pred vsem skrbeti za to, da ne pridejo Slovani do pravic, ki jim po božjih in državnih zakonih gredo! Kaj se zgodi v b ližnji bodočnosti, o tem je možno le naklepanje. Eni pravijo, da pošlje Rusija Srbiji novo noto in posvari srbsko vlado, naj se vendar jasnejše izrazi, da ne zahteva odškodnin. Malo verjetno! To je Srbija že itak rekla. O ustavitvi oboroževanja v tej nameravani ruski noti ni govora. — Drugi pravijo, da hočejo velesile vprašati na Dunaju, če bi ne kazalo storiti v Belgradu ponovnega prijateljskega koraka. Torej nov način zavlačevanja in povečanje nevarnosti, ki preti našim vojakom od srbskih ročnih bomb. srbskih zakopov in črnogorskih kamenit>h plazov. Pameten nasvet. Nekdo, ki pozna balkanske razmere iz lastnega opazovanja, nam piše: Ako se gre res le za dvoboj med užaljeno osebo izvolskega in med Aelirenthalom, zakaj sc ne da obema consiliuin abeundi? Novi državniki bi vozel lažje razrešili, in nobena stranka bi ne mogla biti blamirana, ako ,žc blamaža več tehta, kakor tisoči človeških življenj in milijoni ljudskega denarja. — Registriramo kot kronisti ter podajemo v informacijo sledeče najnovejše vesti: Srbija ne popusti. (Najnovejše.) Belgratfi, 17. marca. Mrzlična razburjenost na politiških središčih mesta je dospela do vrhunca. V poslopju skupščine se vrste posvetovanja poslancev o vojni, ki jo smatrajo za neizogibno. Ce smemo srbskim časnikom verjeti, je srbska vlada sklenila, da tudi na novo avstrijsko noto ne popusti. Rad. poslanci v tem oziru zatrjujejo, da sta jih ministrski predsednik in vojni minister obvezno zagotovila, da bo odgovor na pričakovano noto avstrijsko noto sicer zelo uljuden, da pa je vlada glede novih pogajanj o trgovinski pogodbi že označila svoje stališče. (To se pravi, da Srbom ni nič za trgovinsko pogodbo. Op. ur.) Kar se tiče aneksij-skega vprašanja, je tudi v tem oziru Srbija v svoji okrožnici povedala, da od Avstrije ne zahteva ne teritorialnih ne politiških odškodnin. Viada namiguje, da bo take zahteve stavila le pri mednarodni konferenci. Ce bi Avstro - Ogrska hotela imeti pojaspil glede vojnih priprav, bo srbska vlada odgovorila, da se ji ne srne braniti, da glede oboroževanja in popolnitve srbske vojske popravi zamude zadnjih let. V tem smislu je zunanji minister dr. Milovanovič že 15. t. m. informiral grofa Forgacha naglašaje, da Srbija prej-koslej želi prijateljsko razmerje do monarhije in da ne zadene krivda Avstro - Ogrske, če to razmerje ni takšno, kakoršno bi moralo biti. Srski dvor pripravljen, da odpotuje. Pariz, 17. marca. »Matin« poroča iz Belgrada: Na belgrajski postaji je pripravljen poseben vlak, da odpelje kralja in dvor, ko se prično sovražnosti, v Niš. Stroj neprestano kurijo). Hranilnice in banke so svoje blagajne že spravile v notranjost. Razpoloženje v Belgradu. Berolin 17. marca. »Beri. Tagbl.« poroča iz Belgrada: Tukaj smatrajo izbruh vojne z monarhijo kot nekaj samo po sebi razumljivega. Ljudstvo zre mirno in hladnokrvno v bodočnost. Oboroževanje. Belgrad, 17. marca. Čete so dobile že pred dnevi bojno povelje (ordre de bataille). Sovražnosti bi bile že izbruhnile, če bi bilo vreme ugodnejše in ne toliko snega. Včeraj je zunanji minister dr. Milovanovič konferiral z diplomatiškimi zastopniki Anglije, Italije in Francije. Diplo-matje so zastavili ves svoj ivpliv. da bi Srbijo obvarovali nepremišljenih korakov. Konferenca. Kolonija, 17. marca. »Koln. Ztg.« poroča, da je turški zunanji minister Ri-faat paša v Peterburgu odločno izjavil, da se porta glede konference drži stališča Avstro - Ogrske in Nemčije in ne pošlje zastopnika na konferenco, ki bi imela razpravljati o bosanskem in srbskem vprašanju. Srbi in Bolgari. Zemu n, 17. marca. Srbskega diplomatskega zastopnika v Sofiji dra. Mi-iojeviča so brzojavnim potoni poklicali v Belgrad in mu naročili, naj naznani bolgarski vladi, da hoče Srbija iz posadk ob bolgarski meji velik del vojaštva premestiti v notranjost. Dr. Milojevič naj poizve pri bolgarski vladi »ali sme Srbija v tem slučaju računati na popolno nevtralnost bratskega naroda«. Tudi ruski poslanik v Sofiji sondira vsled ukaza svoje vlade v enakem smislu. Princ Arzenij poveljnik srbske konjenice. Belgrad, 17. marca. Ministrski svet je pod predsedstvom vojnega ministra generala Zivkoviča sklenil predlagati kraljevega brata, princa Arzenija, za generala in poveljnika vse srbske konjenice. Princ je zdaj polkovnik ruske armade. Sklep vojnega sveta je baje posledica ruskega vpliva, kajti kralj Peter jc dosedaj že večkrat zaman skušal doseči, da bi njegovega brata sprejeli v srbsko vojsko. Francija za mir. Z eni u n, 17. marca. Včeraj in predvčerajšnjim so sc vršile med francoskim poslanikom v Belgradu in med zunanjim ministrom dr. Milovanovičem ter ministr-sim predsednikom Novakovičcm daljše konference. Iz vladnih krogov prihaja vest, da se ruska vlada boji za svoj upliv na Balkanu ter vsled tega opusti nadalj-ne korake za ohranitev miru, posredovanje v svrho mirne rešitve avstrijsko-srb-skega spora pa prevzame Francija. V politiških krogih razlagajo ta preokret y ruski politiki tako, da Rusija soglaša s postopanjem srbske vlade in bi rada zvrnila odgovornost za mogoče vojne zapletke na Avstro - Ogrsko. Bojni krik v Srbiji. Berolin, 17. marca. »Beri. Zeitg. am Mittg.« poroča iz Belgrada: iz notranjosti prihajajo neprestano vesti, da ljudstvo demonstrira na mnogih krajih v prilog vojne. Prebivalstvo v Podrinju goni v strahu pred v.ojno svoje črede v notranjost. Dan za dnevom nameščajo nove čete iz Niškega okrožja ob Drini. Zastoj trgovine. Berolin, 17. marca. »Lokal-Anz.« poroča iz Belgrada: Ves kupčijski promet je zastal. Tuji državljani delajo priprave. da se izselijo. Osobni vlaki v Ze-rnun so prenapolnjeni. Nemški general o vojni nevarnosti. Berolin, 17. marca. Včeraj je v nemškem državnem zboru ob razpravi o vojnem proračunu govoril poslanec von Lieberg, general v pokoju iu bivši guverner nemške Vzhodne Afrike. Rekel je, da jc položaj resen. Vsak hip lahko vojna bu-ti na dan. V dobi, ko lahko tudi Nemčijo zagrabi vrtinec, ker je ljudstvo dveh milijonov zblaznelo in zahteva neopravičenih odškodnin, tudi Nemčija ne sme varčevati zavoljo oborožbe. Cesar Viljem in Biilow. Berolin, 17. imarca. Včeraj je cesar Viljem obiskal kanclerja Btilowa ter se ž njim dclj časa pogovarjal, baje o balkanskem vprašanju. Nemčija in Francija v slučaju vojne. Berolin, 17. marca. Vest, da se vrši pogajanje med nemško in francosko vlado, v svrho. da bi obe državi ostali v slučaju vojne na Balkanu nevtralni, je izmišljena, da bi zavedla javno mnenje. Srbski četaši ob Drini so začeli. B e 1 g r a d , 17. marca. Delovanje srbskih prostovoljnih čet se je, kakor se zdi, že pričelo; velik del jih je že na meji. M a g d e b u r g , 17. marca. »Magd. Zeitg.« poroča iz Belgrada: Vojno ministrstvo je obveščeno, da so srbski četaši že pričeli na svojo roko delovati v Po-drinju. Vojni minister Zivkovič je izjavil inozemskim dopisnikom, da odklaira vsako odgovornost za počenjanje teh band in da je dal rednim vojnim oddelkom ukaz, naj držijo bande 15 kilometrov od tncje. Optimisti imajo besedo. Berolin, 17. marca. V uradnih nemških krogih še prevladuje prepričanje, da se bo daio vojni priti v okom. Raznim berolinskim bankam se je od merodajne strani Zatrdilo, da je mir za bližnjo bodočnost zagotovljen (?). Avstrijska miroljubnost. Frankfurt na M., 17. marca.-»Frankf. Ztg.« poroča z Dunaja, da si cesar, prestolonaslednik, Aehrenthal, obe vladi in celo šef generalnega štaba prizadevajo na vse načine, na bi preprečili vojno, ki bi pomenila zapravljanje krvi in denarja. Vkljub temu se utrjuje prepričanje, da srbski vodilni krogi hočejo va banque-igro in da Avstro-Ogrska ne bo mogla izbirati med mirom in vojno. Skupščina za vojne svrhe. Belgrad, 17. marca. Skupščina je sprejela zakon o dopolnilnem kreditu za vojsko v znesku 5,350.000 K dinarov in naknadni proračun pol milijona za tajne namene zunanjega ministra. Ogrski prostovoljci. Budimpešta, 17. marca. Predstojnik občine Szekely-Musza, Aleksander Kinda, bivši vodja 62. pešpolka, je .ustanovil stotnijo mladih vaščanov, da pojde ž njimi proti Srbom. O tem je obvestil dopolnilno poveljstvo. Napad na smodnišnico. Š o p r o n j, 17. marca. Na stražo tukajšnje smodnišnice 18. honvedskega polka so ponoči 15. t. m. neznani napadalci dvakrat streljali. Straža jih je s streli pregnala ter javila dogodek svojim višjim. Turčija in Sandžak. Carigrad, 17. marca. Porta je sklenila pomnožiti posadke v Novem pa-zaru. da ohrani nevtralnost. Avstrijski državljani v Srbiji. Budimpešta, 17. marca. Tukajšnji listi poročajo, da so naši državljani v Nišu, Šabcu in Smederevu naprosili av-stro-ogrsko vlado za varstvo, ker se ne čutijo varnih. Kraljica Natalija nevarno bolna. B i a r r i t z, 17. marca. Bivša srbska kraljSca Natalija, ki leži težko bo(na v svoji tukajšnji vili, je pisala svoji bivši dvorni dami, gospej Simonovič, da se poslavlja od svojih pristašinj. V politiko se noče spuščati, vendar pa želi zatiranemu srbskemu narodu vso srečo in prosi, naj bi nje in Obrenovičev ne pozabili, ker je tudi ona že davno odpustila svojim sovražnikom. SioieisM gledališče; E v g e n i j O n e g i n. Včeraj nam je nudilo slovensko gledališče zopet este-tičen užitek. Uprizorila se je opera mojstra moderne ruske gl&sbe, Petra Iljiča Cajkovskegav Evgenij O negi n. Da-siravno je Cajkovskij v svojih operah manj izviren, kakor v simfonijah in podlega bolj klasičnim vplivom in laški šoli, vendar je občinstvo takoj občutilo razliko ruske glasbe od dosedaj uprizorjenih del. Široko razpredena Vije se pred nami z epično mirnim tokom, kakor ruski roman, a pod to na zunaj epično mirno ravnoduš-nostjo kipe najglobokejše strasti in zveni hladna ironija nad vsem, kar nas obdaja in nad samega sebe. Evgenij Onegin je, če ne najboljši — o tem je težko odločevati — na vsak način pa najzanimivejši proizvod Puškinove muze, v katerem biča največji ruski pesnik s hladnim, flegniatič-nim tonom severnega skalda napake svo-jedobne ruske družbe in svojega lastnega življenja tako natančno, da izgleda celo, kot bi hotel na primer v karikaturi dvoboja ironizirati svojo lastno smrt, ker je sam nc dolgo potem, ko je napisal One-gina, padel ubit v dvoboju. Z Oneginom se pričenja v ruskem slovstvu ona tipična vrsta postav, ki žive brez cilja in brez smisla za življenje, katerih pota so brez zvezd in ki poznajo samo eno gonilno silo življenja, ono, kar imenuje Rus z ravno tako tipičnim izrazom »toska«. Na slovenski jezik bi to prestavili s približno be- sedo »hrepenenje«, natančnega izraza nima za ta pojav noben drug jezik sveta. Za Oneginom je prišel Lermontova Pečorin in potem se vleče to vedno dalje, do Gor-kijevih bosjakov in brodjagov. Kar je bilo za Puškinovih časov samo še pojav višjih in najvišjih krogov, se je razjedlo za Gor-•kija in Andrejeva že do vseh globin življenja. Onegin se je vprizoril v bene-fis kapelnika Beniška, katerega je občinstvo pozdravilo z burno ovacijo. Tudi včerajšnji nastop godbe je pokazal, da jc g. Benišek popolnoma zaslužil simpatije občinstva. Omenili bi, da stoji na gleda-liškern listu menda po pomoti, da je opera Cajkovskega prirejena po romanu Puškina, ker dotičnega Puškinovega dela ne moremo pravzaprav imenovati romana in pa, da je med drugim in tretjim dejanjem samo dvoje let presledka. Poslednjo napako je g. Vulakovič tudi v tekstu popravil, če smo prav razumeli. Pelo in igralo se je jako dobro. Včerajšnji večer je bil neke vrste mejdan, na katerem so sukale svoje orožje vse najboljše sile naše opere, g. Vulakovič in g. Fiala, gdč. Šipankova in gdč. Nordgartova. Tudi gdčni Peršlova in Thalerjeva sta nastopili v večjih, bolj samostojnih vlogah. Samo kostumi in kulise niso predstavljale ruskega značaja. Moški so nastopali bolj podobno v nošah moravskih Slovakov, ženske so bile nekolik bolj podobne Rusinjam. Dom pomešči-ka in ruska vas izgleda čisto drugače Dnevne novice, -f Za bedno prebivalstvo. Poslanci dr. Šusteršič, dr. Krek, Povše, Jaklič in tovariši so v državnem zboru predlagali da se nakaže še nekaj podpore za prebivalstvo v občinah Ihan, Cešnjice, Krašnja, D. M. v Polju, Št. Jurij pri Grosupljem, Trebeljevo, Višnjagora, Zagradec in Žužemberk, Fara, Banjaloka, Osilnica itd., ki je bilo pri razdelitvi podpor prezrto. + Silno trapasto piše »Narodni dnevnik« v uvodnikih o »Klerikalizmu in narodnostni ideji«. Pravi, da klerikalci šču-jejo na vojsko zoper Srbijo in Italijo ter strupeno pišejo proti Angliji, ki je Slovanom zelo naklonjena (!) zato, ker bi »katoličani radi riskirali svetovno vojsko, da bi papežu zopet Rim pridobili!« Jugoslovansko državno skupino pa klerikalci zato hočejo, da bi iz nje napravili »nekaj takega, kakor je bila nekdanja jezuitska republika Ecuador!« Fantu, ki to piše, bi gotovo bolj pristojala izvestna reč v ustih kakor pa pero. + Dr. Voršak bo baje v najkrajšem času imenovan za škofa v Djakovu. + Shod na Breznici je imel v nedeljo, dne 14. marca deželni poslanec č. g. Ivan Piber. Poročal je o deželnozborskem delovanju in o planinstvu. Pričelo se je raz-govarjati tudi o ustanovitvi živinorvske zadruge. Zal, da vsled skrajno neugodnega vremena shod ni bil tako obiskan, kakor bi bilo želeti. — t Jožef Golob, kurat v Podgori, umrl. Globoka žalost nain je legla v dušo, ko smo začuli: Jožef Golob, kurat v Podgori pri Gorici — je umrl dne 15. marca dopoldne. Sredi dela, iz srede njegovih vernih ovčic, ga je pobrala smrt. Menda ga ni človeka v njegovi duhovniji, in najsi je bil tudi socialist, ki bi rajnega Goloba ne bil spoštoval Vsakdo ga je spoštoval in ljubil, kdor ga je poznal. Jožef Golob je bil rojen dne 9. avgusta 1849 v Solkanu pri Gorici. V duhovnika je bil posvečen v, Gorici od pokojnega nadškofa Gollmayer-ja dne 31. avgusta 1873. Služboval je nato sedem let v Štanjelu na Krasu kot kaplan iu učitelj; eno leto v Temnici na Krasu kot vikar; nato zopet par let v Štanjelu kot vikar in od 1. 1886. nadalje kot kurat v Podgori. Čeravno že precej star po letih, je bil svež in mlad po duhu. Od vsega početka je bila njegova najiskrenejša želja, da bi se v dobrem slovenskem ljudstvu na Goriškem izvršil preporod v smislu krščanskosocialnih idej. Tem idejam je služil vedno do zadnjega. Koliko se je on trudil, da bi organiziral podgorsko delavstvo na kršč. socialnem programu. Mnogo je imel zato prestati. Vendar je dosegel mnogo. Ko ni dobil od nikoder zaslombe, se ni udal resignaciji; ampak čakal boljših časov. V novejšem času se je lepo začela razvijati krščanska delavska organizacija v Podgori. To gibanje je njegovo delo. In ko bi bila ta mlada organizacija najbolj potrebovala njegove vodilne roke iu očetovskega sveta njegovega ga je izgubila. Težak udarec! Pokojni Golob jc bil, kakor smo že rekli, vedno vnet za krščansko socialno misel. V družbi pokojnega dr. Jožefa Pavlice in Mahniča ter drugih mož je pomagal ustanoviti vPri-morski l.ist«. Po dr. Pavličevi smrti je bil on voditelj konsorcija »Primorskega Lista«. Bil je vnet zagovornik ter odbornik novo se snujočega »Katoliškega tiskovne- i ga društva«. Mnogo je žrtvoval za »Aloj-zijevišče«, kateremu je bil tudi odbornik. Vedno mlad, živahnega duha, ni bil nikdar vsiljiv s svojimi nazori, mirno in trezno je sodil in njegova sodba je vedno bila prava. Občevanje njegovo je bilo preprosto in enako prijazno in ljubeznivo z delavcem in gospodom. S težkim srcem se poslavljamo od. zemeljskih ostankov blagega pokojnika v trdnem prepričanju, da njegova duša že uživa plačilo za delo in trud pri svojem Stvarniku. Pogreb je danes, v sredo. Naj počiva v miru! — Umrl je v Vipavi, kakor posnemamo iz »Soče«, tamkajšnji posestnik in občinski odbornik g. Josip Z v o k e 1 j, v 58. letu svoje starosti. Nagloma umrl je v Gorici 561etni Bo-štijan Herman z Banjšic. — Učitelj Punčuh je postal baje liberalni kandidat na Vipavskem. — Smledniški lov je na današnji dražbi v Kranju zopet dobil baron Lazarini. Odslej bo dajal za ta lov 655 kron na leto. — Županstvo občine Žilče nam piše: Slavno uredništvo! Z ozirom na notico »Razdelitev krmil« v vašem listu z dnč 9. marca 1909 št. 55 prosim, da sprejmete sledeči popravek: 1. Ni res, da niso ljudje vedeli, da se dobi seno in druga krmila po znižani ceni, res pa je, da so ljudje lahko slišali občinskega sluga, kateri je dvakrat klical razglas radi sena in dvakrat radi otrobov in drugih krmil. 2. Ni res, da je županstvo krivo, da posestniki niso idobili krmil, res pa je, da je kriva zanikrnost ljudi, kateri se niso hoteli po-služiti dobrote, temveč rajši zabavljali, da se bode dobilo namesto otrobov samo zmleto štokovje od koruze. — Z odličnim spoštovanjem Franc Ponikvar, župan. — Čebelarska shoda bodeta dne 19. t. m., in sicer v Vipavi ob 9. uri dopoldne in v Dornbergu ob 3. uri popoldne v on-dotni šoli. Na obeh shodih bo predaval zastopnik osrednjega čebelarskega društva iz Ljubljane. — Slovensko gledališče v Trstu, lz Trsta se nam piše: Anton Verovšek je markantna oseba v krogu naših umetnikov. Novih zaslug pa si je pridobil na tem poprišču zlasti v Trstu, kjer že drugo leto s spretno in veščo roko vodi slovensko gledališče. Dasi je mojster v humoristič-nih in bonvivantskih ulogah, se je pokazal še večjega umetnika v junaških partijah, kakor so Janelik (»V nižavi«), Kraljenec, (»Drama štirih revnih sten«), Nikita (»Moč teme«). Vse te uloge je igral s takim mojstrstvom, da je s tem popolnoma premagal one, ki so trdili, da Verovšek ni za junaške vloge. Težko stališče je imel marsikdaj, vendar je njegova vztrajnost premagala vse ovire in njegova umetnost slavi triumfe. Zato je žel v nedeljo ob svoji benefični predstavi burne aplavze priznanja od polne hiše. G. Verovšek je pač lahko zadovoljen z uspehom te predstave in vpsel priznanja, ki ga mu je izkazalo naše občinstvo. Predstavljalo pa se je burko »Veleturist«, ki ima sicer precej zdravega humorja in komičnih scen, dasiravno je snov zelo izrabljena in že neštetokrat obdelana. Igra sama je še precej srečno presajena na domača tla. Naslovno ulogo, moža ,pantofelhelda' in lahkoživca je igral g. Verovšek z neizrekljivo drastiko in komiko ter z onim kre-tanjem, po katerem spoznaš takoj moj«-stra - igralca. Poleg njega je pač največ smeha vzbujala ga. Danilova kot gorenjska Micika. katero je igrala popolnoma naravno in temu primerno tudi zelo srečno posnemala gorenjski dialekt. G. Me-(indova je bila dobro pogojena študentka in tudi latinski izreki so ji šli dobro preko jezika. G. Viktor zahaja v šablonstvo, g. Veble pa je bil kaj medla ličnost; vidi se mu, da ni za ljubimske vloge. Dobra vodnika - Gorenjca sta bila g. Sršen in pa g. Potrato. Tok igre je bil prepočasen, iurka zahteva, da se prizori izmenjujejo, skoraj bi rekel, z kinematografično litrostjo. Potem pa te dolge pavze, ki trajajo celo tričetrt ure. To mora vendar občinstvo spraviti v slabo voljo in ne-strpljivost. Da se kaj takega pripeti v italijanskem gledaSiftču, ga občinstvo razbije. Seveda je temu kriv scenični aparat, ki je že tak. da sc Bogu smili. Sicer pa moramo že potrpeti in biti zadovoljni s tem, kar imamo. Pri pogrebu svojega prijateja umrl. Matija Capuder, po domače Nova-rve vrste. Nemci bi razkričali Slovane za sovražnike države, ter to izrabili v svoj prid. Kot »rešitelji države« bi si iz-poslovali od vlade zopet koncesije Slovanom v škodo. Dež, lekarna pri »Mariji pomagaj1' i Edini ugoden nakup 1 i ostankov! 40 metrov ceflra, bathenta, fla- I nele. volnine itd. lepo zbranih, v I kosih 1-8 metrov pošilja franko po I povzetju za 18 kron slovito znana ■ 509 izvozna tvrdka 52—1 V. J. MM II brati' v Podebradlh, Češko Naročite tako| ! - Priporočilo! Veleč gospod V J. Havliček a bratr, PodOl>rady. Zadnjo pošil atev sem sprejel z veseljem In se ml |e zelo dopadla l'rosim, pošljite inl ie 40 metrov ostankov a ... Spo&tovantem V V. Neus«ya, Uhry, 16, II. Iftčem rnmm hlapca ki je vajen konj. Prosto stanovanje, plača po dogovoru. Več se izve: Linhartove ulioe. 459 10—1 Več vagonov suhih bukovih drv imam naprodaj. Cena po dogovoru. FRAN M&ČEK Dol. Logatec 29. 746 3 —t iDruštvo zdravnikov na dvranjsfiam je opetovano dalo kemično pre-izkusiti Serravallovo frina• vino ter se je naflo, da vsebina želeja ni vijja frot ^a^ega navadnega vina. ?o soglasnem sklepu je naročilo društvenemu vodstvu, naj napravi vloge na e. frr. deželno vlado f^a/^or tudi na mestni/ijif^at v JLjubljani, t^jer se prosila odpravo te zlorabe. (,,Laib. Zeltg." št- 247, 26 okt. 1895.) Železnato vino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani vsebuje natančno množino železa, ki se mora po določilih o zdravilih dovajati bolnemu organizmu. Pollit. stekl. 2 K. -Ul Pozor kolesarjil Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Puch-kolesa: „Specijal" Pnch-kolesa.......K 150 — „Curier" kolesa........... 115 — Najboljše pneumatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527 šivalni stroji od K 66--- naprej. (i) Za preknpovalce ista cena, kakor v tovarni! Ker prodajam brez potnikov, vsled tega vse blago veliko oeneje. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odliCnim spoštovanjem FR. ČUDEN urar in trgoveo v Ljubljani. Leustek Ljubljana, Resljeva c. I zraven cesarja Franc Jožefovep jubii. maslu priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže Dorševo med. ribje olje trt^: Ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano Tanno * chiuin tinktura za lase, katera okrepCuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K. 2700 Slovita Melusine ustna in zobna VftHl deluje izborno proti zobobolu In gnji-lobi zob. utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Steklenica I K. Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po rajnih časopisih in ceni-I kili. Nled. Cognaca, Malaga, ruma Itd. razpošilja po poŠti vsak dan dvakrat. i !! Prvo slovensko ! X c. kr. oblasto potrjeno i« ueiliioe za Krojno risanje ctranja c7esiM Ljubljano, Stori tri it. 26. > Dom « tudi mol m flwM men. <& Spretnega ■ stenografa zmožnega slovenske in nemške stenografije 7i9 sprejme takoj 3-1 dr .Josip Furlan, odufctnlkaUubllnnl. en o nadstropna z dobro vpeljano gostilno koncesijo in mizno opravo se proda vjtrgu Ajdovščini na Goriškem 738 3-1 H. STIBIEL Trst Vla dB,,° Scogllo St. 3. umskih sodov iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600,700,800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka M. Ro sner in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156-9 Ure! MilKo Krapeš Gramofoni I urar, Ljubljana, Jurčičev trg itev. 3. Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhane, biscire z dragulji. Srebrno in iz kineftkega srebra orodje. l*WftimftfonA nainovei^e slovenske plo-UMnMUne šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo. 2393 36 Staro zlato in srebro kakor tud' drago kamenje , kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto. SUVOVEA tropinovoo kranjski brinjm« Mhkmas t Pariza. i« dobi v todlh od M litrov naprej po prav primera! oeni t zanesljivi kakovosti v yeležganjarni in rektifikarni sadja M. Itoanor A Go., LJubljana, •ped. ftltka, polet Kesler-Jevs plvevarae. i Prvi kinematograf Polhe Prej »EDISON". DUNAJSKA CESTA, naproti kavarne,.Evropa" vsako soboto In sredo nov program! Predstave ob delavnikih: ob 4., 5„ 6,J. in 8. url. Predstave ob nedeljah in praznikihi ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne, rpnp nrnctnrnm' '•,pr0!!0r^Vft" " p,|;o,tor v-' ' p(r?" I Vsak četrtek in soboto Od 3. dO 6. ure pred- i s,lke " dobivajo »amo iz pi ve svet. parigke tvor. Palhe Frire«. Prosiorom' •,or otrod 40 v' " -p-ro,,or otrocii —- - --«—« ■ - - " - •• ! Ravnateljstvo kinematografa MW\ 2613 26 vojaki do narednika 20 v. | stave po znižani ceni. I. prostor 20 v., II. 10 I Za spomladansko sezijo priporočam svojo popolnoma sortirano zalogo izgoto^ljenih ob ek ža gospode, d me, dečke deklice in otroke v najmodernejših vzorcih in kroju, po zmerno nizkih cenah. O. BERNATOtftC »Angleško skladišče oblek", Ljubljana, Mestni trg 5. Za Šport in promet. 1 s Zaloga koles Pucli, (Ma), Globus, Regent in drugih iceclalnih znamk ter posameznih delov. Izposojevanje koles prejem koles za emajliranje, : poniklnnje ter popravila : solidno in oen«. Karol Čamernik Ljubljana, Dunajska c. št. 9. Gospodarsko društvo v Bermu p. Pazin, Istra posreduje brezplačno pri prodaji ■v * an svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. 362 (3) Absolutno ognjevarne blagajne jekleno-oklopne blagajne in kasete ponudi starorenomirana tovarna za blagajne Jan. Lange Dunaj, XVIII/!, U/dhringer GDrtel štev. 7. Telefon 21485. 3157 26 9 Ceniki zastonj. Dobavitelj domačih hranilnic. 3? Trpeči na protinus JAVNA ZAHVALA! Izgubila sem popolnoma moj 15 letni protin že po porabi osmih kopelji z Meschnark-ovo kopalno soljo nPodagrin'. Gospa Marie Leitl, Gradec. „Podagrin" je neprekosljiv pri protinu, rev m i, troesnju v ledjih! Učinek že po 3—4 kopelih, tudi pri večletnih boleznih. 10 do 20 zavojev po K 1'— je potrebnih za eno zdravljenje. Mnogoštevilne zahvale. Dobi sc v vsaki lekarni, drogeriji ali pa naravnost v drogeriji v Gradcu, Sackstrasse 3. ,,Podagrin" - kopeli poceni v zdravilišču „JUNGBORN" Brandhofgasse. 42J 10 -1 Slivovka pristna, iz leta 1876., v originalnih steklenicah po umrlem srbskem patrijarhu Brankoviču, kakor tudi drugo blago priporoča ceno špecerijska tvrdka 646 B. SEVAR, Ljubljana, S«. Jakoba trg. B— 1 Velika zaloga raznih 2267 slovenskih plošč m jramofonov ccnlkl od gramofonov In ploit n* razpolago. Fr. P. Žalec urar In optlkar Ljubljana, Stari trg, itv. 28. J®» 1*s m. J vila z vrtom v jako lepem kraju v Ljubljani, oddaljena od glavne poste 15 minut, pripravna za kakega vpokojenega gospoda. Cena jako nizka. Poizve se pri upravništvu „Slovenca\ 306 (7) pri nakupovanju vencevl Fr. Iglic Liubllana, Mestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih 3077 66-1 • • z napisi. Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. CENE BREZ H0HKURENCE! Oblastveno dovoljena razprodaja. Radi popolne opustitve trgovine prodaja se vse blago pod tovarniško ceno. Glace in druge raznovrstne rokavice za dame, gospode in otroke, kravate, srajce za gospode, nogavice itd. itd. — Galanterijsko blago. — Različne kirurgi6ne potrebščino: trebušne obveze, kilni pasovi, ravnodržalci itd. Za mnogobrojni obisk prosi 521 12-1 Schubert prej Bilina & Kasch Židovske ulice 6t. 5. Ivan Jax in Dunajska cesta 17, Ljubljana. Kolesa iz prvih t ovarn Avstrije: Durkopp, Styria (Puoh), Waffenrad. v rSivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno. : AdlerJeTi : [ pisalni stroji. Ceniki zastonj in franko S 4/8 95 K. K. Oklic 725 2—1 Prodaja hiše, prikladne za trgovino v Trebnjem. Dne 5. aprila 1909 ob 10. uri vršila se bo pri spodaj navedeni c. kr. okrajni sodniji prostovoljna dražba v konkurz xapu6£ine Jakoba Pe-trovčiča v Trebnjem spadajočih zemljišč vlož. št. 37 in 198 kat. obč. Trebnje, obstoječe iz hiše št. 3 v Trebnjem, vrta, kašče in gozda s trgovinsko opravo vred. Hiša leži poleg cerkve in je nalašč prirejena za trgovino in z vsemi prostori za trgovino, z lepim vrtom za zelenjavo Izklicna cena znaša za hišo in vrt z opravo trgovine vred 16 834 K. Parceli št. 4/2 kašča, in 15 vrt v izmerji 106 m^ in 1255 /«2 0b državni cesti v Trebnjem zelo pripraven stavbeni prostor se izkličeta za 2265 K. Četrt ure od Trebnjega oddaljen lepo zaraščen bukov gozd parcela št. 586/72 v izmerji 2 ha 24 a 51 m* se izkliče za 1796 K 08 v. Vadij znaša 10o/o izklicne cene in je v gotovini, državnih ali javnih pupilarno-varnih vrednostnih papirjih ali knjižicah mestne hranilnice v Rudolfovem, v Ljubljani in posojilnice v Trebnjem ali Žužemberku, ali ljubljanske kreditne banke položiti v roke sodnega komisarja. Vknjiženim upnikom ostanejo njihove pravice pridržane. Zdražitelj hiše prevzame vknjiženo hranilnično terjatev v znesku 8000 K in terjatev druzega upnika, plačljivo v letnih obrokih v znesku 4326 K 16 v svojo plačilno obljubo; istotako vstopi v najemno pogodbo z dne 26. svečana 1908. Ostalo izkupilo hiše in izkupilo ostalih zemljišč je v enem mesecu s 6% obrestmi od dneva dražbe plačati na roke upravitelja mase. Dražbene pogoje si vsakdo upogleda ob navadnih urah pri sodniji ali pri upravitelju mase, c. kr. notarju v Trebnjem dr. Andreju Kuharju. C. kr. okrajno sodišče Trebnje oddelek I, dne 28. februarja 1909. Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laško pjpipopoca stroje laeboi*iio pivo Specialiteta: yySalvator" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). - Poiiljatve na dom »orejema restavrater Narodnega doma" g. Kržlšnlk. (Telefon fit. 82.) =========== vašnieo. Iiilo je ža Celje nekaj redkega, da se je po 7. uri zvonilo mr!i?u. Ferdinand Cempyrek je sin železniškega mojstra g. Cempyreka. ki stanuje na Cretu poleg cinkarne. Nesrečna rodbina zasluži najiskrenejše sožalje. — Celi dogodek je bridek nauk za starše, naj ne dado mladini orožja v roko! š Na Jožefovo zopet v Št. llj! Takrat se bo prenovila že pred leti ustanovljena »Mladeniška zveza«. Dekleta nam v tem oziru prednjačijo in da se to ne bo dalje godilo, si hočemo mladeniči zopet oživiti svo.o zvezo. Izbrali smo si za ta dan ravno praztvik sv. Jožefa, ki se nam zdi najbolj primeren. Govornika imamo že dva iz Maribora; posebno pa se veselimo govora o telovadbi, ki nam ga je obljubil g. Šiška. Mladeniči in vsi prijatelji našega gibanja ste na to zborovanje najlepše povabljeni. š V konkurz je prišel g. Franc Apat v Mozirju. š Jože! Ornig kandidira v štajerski deželni zbor' v mestni skupini Ptuj, Brežice, Ljutomer, Ormož, Rogatec. š Šoštanj p&stane — mesto, vsaj tako si želijo ondotni posilinemci. Kakor se sliši, vložili so že prožit'o v tej zadevi. Na občino je prišlo vprašanje, koliko streli je v trgu s slamo kritih. Ker :ii nič streli s slamo kritih, so sedaj zagotovljeni, da bodo postali iz p«!purgarjev pravi pravcati purgarji. š Pobegnil je iz Slov. Bistrice nem-škutarski pisar nemškega notarja Wistha-lerja \Veutz, alias Bevc. Ponarejal je podpise. jih s pomočjo notarjeve štampilije legaliziral in opeharil graško posojilno društvo »Samopomoč« za 40(10 kron. š Smrtna kosa. Umrl je v Čel u urar Hausman. — V Podčetrtku je umrl trgovec Anton Jug, star 50 let. — Na Tepanj-skem vrhu blizu Konjic je umrla mati mariborskega profesorja, posestnica Marija Jerovšek. š Na otrpnenju tilnika je umrl sinček branjevca Vojska v Gaberju. Gostima je zaprt-). š Umrl je v Gradcu bivši gimnazijski ravnatelj v Ptuju L Tschanet. Ljubljanske noulce. lj Predavanje o »deveti deželi«. Pod tem naslovom je včeraj v veliki dvorani »Uniona« govoril g. župnik Kalan o alkoholizmu. S 'krepko besedo, ki se je jasno razumela v zadnjem kotičku dvorane in a primernim besedilom je spremljal 45 jako lepili in drastičnih slik, kar je napravilo dokaj veselosti med občinstvom. Slike smo dobili iz Gorice po dobroti g. dr. (Bre-celjna. O deveti deželi smo slišali že marsikaj pripovedovati, da so baje tam hiše iz samega belega cukra, strehe iz rožičev, plotovi pri vrtovih iz vencev fig, na dre-, vesih vise mesene klobase, na vsakih deset korakov prileti človeku ena pečena piska v usta, po deželi pa hodi pečen vol, v njem zasajen nož, s katerim si lahko vsak. do kogar pride, odreže en kos. Govornik se je hotel in šel prepričat, če je v deveti deželi res tako — našel je pa tam jako znane, domače prizore. »Pihlerjev kevder« v deveti deželi, Boltatu Pepe iz devete dežele, ki pride s cilindrom po strani zjutraj z mačkom domu, in drugi podobni — to so prizori, ki smo jih časih videli tudi že na Kranjskem. Govornik mora povedati bridko resnico, da se vse take in podobne reči gode žalibog na Kranjski zemlji. Slike iz gostilniškega življenja, iz razdrtega življenja družinskega, pa zopet iz mirnega življenja treznih prebivalcev, anotomične slike zdravili in po alkoholu pokvarjenih telesn.h organov, nazadnje kralj alkohol sam z razcapanim plaščem, z mrtvaško glavo in krono na njej, nam osvetljujejo grozno razdejanje alkoholizma. Vse to pa je mnogim deveta dežela, o kateri ne vedo nič in nočejo nič slišati in vedeti, razun tega da so absti-nentje pretiranci in norci. Na vseh straneh žalostne žrtve alkoholizma, a mnogi se za to brigajo toliko, kakor bi se ne godilo na domači zemlji ampak v deveti deželi. Za en pljunek na tla se grozi s kaznijo do 200 kron: ko bi bil alkohol kak bacil, bi ga preganjali iz enega konca do drugega, da ga ugonobijo — kuga alkoholizma, ki divja vsepovsod brez prestanka leto za letom in spravlja neštete tisoče v prezgodnji grob, ta gospodari svobodno in ima »frej pos« od vseh oblasti ■ t i zdravstvenih referentov ter drugih poklicanih varihov javnega zdravja, ki pošiljajo protialkoholno glasilo nazaj (!) in s tem kažejo, kako malo se zavedajo svoje dolžnosti v tem. oziru. Hvalevreden je boj zoper jetiko, toda kaj stori hudega jetika v primeri z alkoholizmom! Hvalevredna je "krb za zanemarjene otroke, toda gospodje samo krpe pokladajo na rano, vira zanemarjenosti pa nc zatnaše in ga pogostokrat šu indirektno pospešujejo. Govornik apelira na človekoljubje, na rodoljubje in krščansko prepričanje poslušalstva, naj obračajo pozornost temu prevažnemu socialnemu vprašanju in se pridružijo bojevnikom za treznost. Mi Slovenci, mali in šibki, moramo še posebe z narodnega stališča preganjati alkoholizem; na milijone naišega denarja gre vsako leto na tuje za alkohol. Domovina krvavi na alkoholizmu, in tujci nas zasužnjujejo ž njim, da nam ložje do-minirajo. Ce se hočemo narodno ohraniti, moramo trezni biti! Govornik končuje s sklepom bojne pesmi, ki poživlja na sveto vojsko zoper alkoholizem. — Poldrugo-umo predavanje je mnogoštevilno občinstvo — dvorana je bila zopet popolnoma napolnjena — spremljalo z napeto pozornostjo in z burnim ploskanjem na koncu pokazalo, da je bilo zadovoljno s tem eks-kurzom v deveto deželo in da se strinja, tudi z vsebino praktičnega predavanja. Pr.hodfiji torek zopet javno predavanje v veliki dvorani »Uniona«. Ij Referent deže'nega odbora za dež. bolnico, deželni odbornik g. prof. Evgen Jarc, si je včeraj ogledal v spremstvu vodje deželnih dobrodelnih zavodov, pri-marija dr. V. Grcgoriča, deželno bolnico in mu jc pri tej priliki vodja bolnice predstavil zdravnike in uradnike zavoda. lj Pevska skušnja »Ljubljane« je danes točno ob M. uri zvečer. Ij Iz pisarne slovenskega gledališča. V petek popoldne ob 3. uri se igra prvič v sezoni svetopisemski igrokaz v petih dejanjih s predigro »J o ž e f i n n j e g o vi b r a t j e«, spisal F. F. Westerlein, poslovenil Fr. S. Finžgar. Zvečer se poje drugič opera » O n j e g i n « P. J. Cajkov-skega. Obe predstavi sta že izven abone-menta. V nedeljo se igra prvič klasična Fr. Schillerieva drama »V i I j e m Tel 1«, v kateri d e b u t u j e t a n a a n g a ž -m a slovenska igralca s Štajerskega, g. L e v i n in g. Š i n k o, ki sta si izbrala ulogi Štaufuberja in Telia za svoj prvi nastop. G. Šinko je absolviral dramatične študije v Gradcu, g. Lev in pa v Švici. lj U;.el se ie. V nedeljo zvečer je bil v nekem tukajšnjem hotelu ukraden na-jemščeku Francetu Jurkoviču površnik, v katerem je imel tudi kukalo. Stražnik je kot osumljenca aretoval 23-letne\tfa va-ganta Rudolfa Batiča i/. Gorice, katerega so že podnevi videli stikati po hotelu. Pozneje je pa našel dninar Ivan Hribar ukradeni površnik s kukalom v Janez Trdinovi ulici. Ko so potem primerjali Batičeve čevlje z v snegu se nahajajočimi vtiski stopinj in so bile te slične Batičevim, so ga izročili deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. lj Pogrebno društvo bratovščine sv. Jožefa ima v petek dne 19. t. m., ob 3. uri popoldne v mali dvorani >-Mestnega doma« na Franc Jožefovem trgu svoj redni občni zbor. V korist društva želeti bi bilo obilne udeležbe. Ij Pogrešajo od dne 30. prosinca t. I. 171etno učenko trgovske šole Ano Rosen-feldovo, rodom iz Rzeszowa v Gariciji, ki jc bila sedaj na Dunaju. Oblečena je bila v potno obleko. Kdor jo v teku enega leta izsledi živo, dobi 200 K, kdor pa najde mrtvo, 100 K nagrade. lj Razstava rogov. Na praznik sv. Jožefa otvori »Slovenski lovski klub« v »Mestnem domu« prvo razstavo rogovja divjačine, ubite na Krai/jskem, iu sicer rogovje srnjakov, gamsov in jelenov. Ako-ravno se med razstavatelji pogreša marsikoga, o katerem se vč, da bi razstavi izdatno lahko prispeval s svojimi lovskimi trofejami, ja vendar udeležba jako povolj-na, tako kvalitativno, kakor tudi kvantitativno. O rogovju samem ne moremo še danes poročati. O tem sc izreče posebna v to sestavljena komisija izkušenih lovcev, ki bo rogovje natančno po obstoječih predpisih (dr. Rieglerjevih) presojala. Uspeh presoje in razdelitev častnih cen se priobči kasneje v listih. Razstava, ki bo zvezana objednem z reklamno razstavo lovskih predmetov domačih tvrdk, se otvori v petek dne 19. t. m., ob 11. uri dopoldne. Odprta bo v petek popoludne, v soboto celi dan ter se zaključi v nedeljo zvečer ob 8. uri. Dostopna bo te dni zjutraj od S u'-e pa zvečer do 8. ure proti vstopnini I K. Di'aki plačajo 40 vin. Posebni katalogi dobivali se bodo pri blagajni za 40 vin. Vabjio se torej vsi lovci in vsi prijatelji lova, da si to prvo razstavo tc vrste na Kranjskem ogledajo. Ij Slovenski lovski klub ima občni zbor v petek ob 3. uri popoldne v hotelu »Ilirija«. lj Koncert »Slovenske Filharmonije« bo jutri ob 9. uri zvečer v kavarni »Ev-ropa«. Vstopnina prosta. li Pokopa i so danes .popoldne pod-uradnika c. kr. drž. železnice gosp. Krnila I odbregarja. lj Klasifikacija konj. Mestni magistrat naznanja, da se bo vršila klasifikacija konj še ta mesec. Lastniki konj se poživljajo, da v treh dneh po tem razglasu naznanijo svoje konje z naznanilnicami, ki so v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu« na razpolago, mestnemu magistratu. V zglasilnicali so natančno izpolniti rubrike I, 2, 3 in 4; rubrike 5 in b se izpolnijo uradno. Ij P. n. člane bolniškega in podpornega društva pomočnih in zasebnih uradnikov na Kranjskem društveni odbor opozarja na redni občni zbor, ki sc vrši jutri, v četrtek, dne 18. t. m„ v hotelu »Ilirija« ob 8. uri zvečer. lj Projekti za nova mostova. Načrti za novi frančiškanski kakor tudi za šeut-peterski most sta od tvrdk že došla v Ljubljano. Več o tem bodemo poročali. Ij Služba mestnega šolskega zdravnika je razpisana do 31. marca t. 1. lj Ruski akademiki v Ljubljani. Ruski akademiki v letošnjih velikih šolskih počitnicah pod vodstvom profesorja Pogo-dina priredč izlet na slovanski jug. Potujejo preko Carigrada v Sofijo, Belgrad, Zagreb in Ljubljano. V LjubTani bodo en teden. Iz Ljubljane potujejo preko Dunaja v Prago, iz Prage preko Krakova nazaj v Rusijo. Koroške noulce. k- Bojkot. Koroški listi poročajo, da je v Št. Pavlu ondotni prodajalec tobaka odstopil od prodaje tobaka, ker ga je finančna oblast šikanirala, istočasno so pa odpovedali erarju svojo prodajo pisemskih znamk vsi ondotni prodajalci znamk. k Radi snega se ie obesil. Iz Beljaka poročajo, da se je v Gorenji Beli obesil Mihael Pogrlic, ker se je ob velikem snegu tako razburil, da se mu je pričelo blesti in je trdil da veliki sneg pomenja konec sveta. fazne stuari Kašman v Zagrebu. Slavni barito-nist Kašman bo gostoval v Zagrebu v krasnih novih operah »Ivan Krstitelj« in »Tosca«. Orožniki roparji. V vas Radotnsk na Ruskem Poljskem se je pripeljalo 10 orožnikov in dva orožniška častnika. Javili so županu, da bodo izvršili nekaj hišnih preiskav. Orožniki so res hodili po vasi, vzeli seboj ves denar in dragocenosti prebivalcev ter se odpeljali. Lahkoverni župan je kmalu nato izvedel, da so bili to — preoblečeni roparji. Svojo rodbino umoril. Na pljučnici bolnemu kmetu Nachado v vasi Albader-leio na Španskem se je zmedlo. Zagrabil je revolver in ustrelil svojo ženo, svojo mater in svoji dve hčerki. Nato jc bežal na polje in toliko časa letal okolu, da sc je mrtev zgrudil. S svedrom rešil kravo. Zelo lepa, draga krava mizarja Ginterja v Hajnc-dorfu je požrla repo in bi se kmalu zadušila. Telefonsko pozvanega živinozdrav-nika ni bilo doma. Ginter je vzel sveder, ga zavrtal v repo in izpulil repo iz vratu, kakor se izpuli zamašek. Muzej na čast Tolstemu nameravajo ustanoviti nekateri ruski pisatelji in znanstveniki. DAROVI. »Ljudskemu skladu« so darovali gg.: Ivan Zavbi. kaplan, Žužemberk, 20 K; Andrej Kalan, prelat in kanonik, 100 K; Jos. PlantariČ, župnik, Dobrova, II K; M. Poč, župnik. Komenda, 15 K; Anton Belec, župan. Št. Vid nad Ljub., 50 K; Leopold Riliar, župnik, Nevlje, 2 K; Josip Mandelj. deželni poslanec, 5 K; Anton Pfajfar, župnik, Dražgoše, 5 K: Kat. pol. društvo, Idrija, 10 K; Mihael Arko, dekan, Idrija, 20 K; dr. Josip Marinko,c. kr. profesor, Novo mesto, 4 K; Martin Poljak, župnik, Ajdovec, 7 K 50 h; Janez Kepec, kaplan. Selca, 3 K: Rngelbert Berlan, župnik, Zagradec, 10 K: dr. Josip Demšar, gitiui. profesor. Št. Vid nad Ljubljano, 7 K; Viktor Steska, ravn. knezo.šk. pisarne, Ljubljana, 20 K; Avg. Šinkovec, župnik, Škofja Loka, 10 K; Tomo Pavšlar, Kranj, 10 K; Karel Gnidovec, kaplan. Št. Vid pri Zatičini, 10 K; Janez Bizjan, dekan, Moravče, 30 K; Ivan Staitovnik, župan, Horjul. 10 K: Franc Pavšič, kaplan, Naklo, 5 K; Ratislav, Kranj, 5 K; Ivan Vencaiz, odvetnik, Ljubljana, 20 K; Franc Krisehe, kaplan, Smartin pri Litiji, 2 K: Anton Abram, kurat. Št. Peter, 10 K; Al. Kurent, kaplaif Trebnje. 5 K; dr. Aleš Ušeničnik, prof. bogoslovja, 10 K; Pavel Perko, kanlan, Ziri, 5 K; Vaclav Vondra-šck, župnik, Ambrus. 00 K; Janez Až-man, župnik, Gorje, 10 K; Matija Slak, župnik, Brdo, 00 K; Jurij Rozman, župnik, Kovor, 5 K; Franc Honigman, župnik, Kropa. 4 K; Anton Dolinar, župnik, Lučfnc, 3 K; Ivan Miillcr, župnik, D. M. Polje, (> K; Anton Jentec, župnik. Št. Jakob ob Savi, 5 K; Janez Sajovic, prošt, Ljubljana, 60 K; Alojzij Rudolf, župnik, Čatež ob Savi. 3 K; Viktor Cadež, kaplan, Tržič, 5 K; Janez Meršolj, župnik, Reteče, 12 K; Janez Mikš, župnik, Trste-nik, 6 K. — Najsrčnejša hvala vsem gg. darovalcem! Da bi našli pač mnogo po-snenialcev! Ij Za Rokodelski dom v Ljubljani so darovali p. n. preč. gg.: Andrej Ramoveš, nadžupnik v Dobrepoljah, 10 K; M. Ka-stelic, župnik v Dolu, 5 K; Fr. Traven, župnik v Sodražici, 3 K; M. Ahačič, kaplan v Hrenovicah, 3 K; M. Selan, kaplan v Preseriu, 2 K. — Bog povrni vsem blagim dobrotnikom in jim obudi požrtvovalnih naslednikov! Telefonsko In bnmm ooroflla. VOJSKA NEIZOGIBNA ? Dunaj, 17. marca. Listi poročajo, da je situacija še vedno silno resna in če v zadnjem trenotku ne nastopi kaka nepričakovana intervencija, tedaj je krvavi konflikt neizogiben. ODLOČITEV BO ŠE-LE PRIHODNJI TEDEN V TOREK ALI SREDO. Dunai, 17. marca. Tu smatrajo položaj za jako resen. Na borzi so kurzi zopet padli. Belgrad, 17. marca. V Belgradu je splošno razburjenje in splošna bojevitost. Časopisi zahtevajo od vlade, nai se nikakor ne uda. Ruski in francoski poslanik sta dolgo časa konferirala z Milovanovi-čcm. Občevanje diplomatov (je jako živahno. Odločitev bo mogoča še-le prihodnji teden v sredo. V državni tiskarni že tiskajo vojne oklice. Duna , 17. marca. Odgovor Avstro-Ogrskc na zadnjo srbsko noto izide v petek. V soboto grof Forgach odgovor odda v Belgradu. Tu so mnenja, da bo Srbija, preden odgovori, zopet poiskala sveta Rusije. Dunaj, 17. marca. Listi pišejo, da bo grof Forgach v soboto zahteval od srbske vlade odgovor tekom 48 ur; ako v tem času odgovora ne dobi, bo zapustil Belgrad. KAJ MENI AEHRENTHAL — ZADNJI POIZKUSI. Dunaj 17. marca. Avstro-ogrski zunanji minister Aehrenthal se je izjavil, tla odgovor' Srbiji na njeno noto Avstro-Ogrska ne bo dala s kako razburjenostjo, ampak 'mirne krvi na podlagi jasnih raz-motrivanj. Mi moramo dobiti od Srbije jasen odgovor, ali hoče nadaljevati z dosedanjo Avstriji sovražno politiko, ali pa ako je pripravljena se razorožiti. Srbija ima še vedno čas stopiti od prepada, v katerega .drvi. Dogodki se hitro razvijajo iu nihče ne ve, kaj prinese jutrišnji dan. Še je mogoče, da se prepreči prelivanje krvi, ker vsa dipiomatična sredstva še niso izčrpljena in vse velevlasti delujejo na to, da se mir ohrani. ANGLEŠKA PRITRDILA AVSTRO-TURŠKEMU SPORAZUMU. London, 17. marca. Angleška .ie že dala svoje pritrdilo k sporazumu Avstrije s Turčijo. RUSIJA VZTRAJA NA KONFERENCI. POLOŽAJ ŠE /BOLJ POSLABŠAN. Dunaj, 17. marca. Rusija jc odgovorila Avstriji na njen sporazum s Turčijo glede Bosne in Hercegovine. Rusija v svoji noti pravi, da ie potreba bosansko-hercegovsko vprašanje predložiti konferenci signatarnih veievlasti. Rusija, da je pripravljena posredovati, da se snide taka konferenca, ki bi razpravljala o bosansko-hercegovskcm vprašanju in tudi nekaterih drugih vprašanjih. Vsled te ruske note, ki jasno priča, da Rusija vztraja na sklicanju konference, se je mednarodni položaj zopet iako poostril. BOJEVITI SRBI. Belgrad, 17. marca. Kljub posredovanju in svarilu kralja Petra se prestolonaslednik dalje vmešava v politiko. Vojni svet je naročil prestolonasledniku Juriju, naj sporoči svojemu očetu, da jc srbska armada za vojsko pripravljena iu da se veseli imeti v svoji sredi prestolonaslednika, ki ie predstaviteli srbskih nazorov. Belgrad, 17. marca. Napram raznim poročilom je treba konstatirati. da je dohod ruskih prostovoljcev v resnici jako pičel. Oficijelna Rusija poizkuša Srbijo odvrniti od skrajnosti. Rusija ne bo mogla Srbije kaj prida podpirati, ker revolucionarno gibanje v Rusiji vedno bolj narašča. Carigrad, 17. marca. Turške vojaške priprave na meji Sandžaka in srbsko-črnogorski meji so dovršene. Belgrad, 17. marca. Vzdržuje se vest, da pojde prestolonaslednik Jurij k četam ob Drini. PREISKAVE V SOLUNU. Solun, 17. marca. V predmestju Ikl-cova so oblasti tidrle v grško cerkev in konfiscirale za vstaške čete namenjene bombe in orožje. PRITISK RUSIJE NA KORIST SRBIJI. Sofija, 17. marca. Prevoz srbskega vojnega materi ala skozi Bolgarijo se vrši na pritisk Rusije. Vojni material izkrcajo v bolgarskih lukah. VOJNA BO OMEJENA ? Berolin, 17. marca. Vojna med Srbijo in Avstrijo bo lokalizirana. Ce bi se pa vmešavala Rusija, se postavi Nemčiia takoj z vso svojo vojaško močjo na stran Avstrije, tudi v slučaju, če bi nastal s tem slučaj, da mora Francka po pogodbi pomagati Rusiji. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 17. marca. Danes je državna zbornica končala prvo branje rekrutne predloge. Značilen je bil govor dr. Kramarov, ki je pozival merodajne kroge, naj vsaj v sedanjem momentu tirajo politiko, ki zbira vse moči, ne pa samo politiko na korist Nemcem. Prihodnja seja državnega zbora bo v petek opoludne. Seja načelnikov klubov je sklenila predlogo o vojaških novincih in podržavljenju železnic rešiti kakor hitro mogoče, tako da bo že 24. t. te predloge imela v rokah gosposka zbornica, tako da bo tudi gosposka zbornica te predloge lahko rešila do konca tekočega meseca. Dr. Cliiari je danes vprašal Bienertha kak je mednarodni položaj. Bienerth je odgovoril, da je situacija še nejasna, ko se pa položaj razjasni, tedaj bo o tem obvestil zbornico. Za sedaj se sklicuje na svojo včerajšnjo izjavo. RADIOTELEGRAFSKA POSTAJA V NIŠU. Zeinun 17. marca. Srbsko vojno ministrstvo je ukazalo, da se ustanovi nemudoma v Nišu radiotelegrafska postaja. Instalirajo jo Italijani. TRI POTI. Belgrad, 17. marca. »Politika« piše, da ima Avstro-Ogrska odprti dve potili ali da sprejme predlog o konferenci, ali pa da z grožnjami ultimata skuša Srbijo prisiliti do neposrednih pogajanj. Ker sta obe poti polni trnja, bo bržkone monarhija volila tretjo pot: da naprosi velesile, da jo rešijo iz neprijetnega položaja, ki se je vanj zapletla. ITALIJA IN ČRNOGORA. Rim, 17. marca. »Esercito italiano« piše, da mu je znano iz merodajnega vira, da ni dobil noben topničarski častnik v Italiji dovoljenja, da bi vstopil v črnogorsko vojsko. RUSIJA OPOMINJA SRBIJO. Belgrad, 17. marca. Izvolskij je naročil ruskemu poslaniku, naj opomni srbsko vlado, cla opusti vsako izzivanje Avstro-()grske. RUSKI PROGLAS SRBOM. Peterburg, 17. marca. Ruski učenjaki in profesorji, na čelu jim predsednik dume, so izdali proglas na srbski narod, v katerem povdarjajo, da ima o pravove-Ijavnosti aneksije odločiti srbski narod potom plebiscita. Ako se večina naroda zadovolji z aneksijo, je stvar rešena. VPRAŠANJE O SANDŽAKU V TURŠKEM PARLAMENTU. Carigrad, 17. marca. »Sabah« poroča, da je 27 arnavtskih poslancev sklenilo, o priliki razprave o avstro-turškem sporazumu interpelirati turško vlado, če je monarhija zagotovila Turčiji pomoč za slučaj, da Srbi vdero v Sandžak. Glede avstrijske odškodnine žele Albanci, da se razdeli med moslimske izseljence. Avstrija se naj odpove pokroviteljstvu nad albanskimi katoličani. MAKLAKOV ZA SRBIJO. Peterburg, 17. marca. Poslanec dume Maklakov je sestavil spomenico vsem parlamentom sveta, ki so jo podpisali pristaši raznih strank dume in v kateri povdarja, da je svetovna vojna neizogibna, ako bi Avstro-Ogrska./uspela s svojimi grožnjami napram Srbiji, ko si je brez dovoljenja velesil priklopila dve deželi. Vsi parlamenti naj vplivajo na našo vlado, da opusti vse, kar bi dovedlo do avstro-srbskega konflikta. STAVKA POŠTNIH URADNIKOV NA FRANCOSKEM. Pariz, 17. marca. Stavka poštnih uradnikov je vedno obsežnejša. Stavki so se pridružili tudi pisijionoše iu gospodične pri telefonu. Na glavni pošti leži 10(1.000 nedostavljenih brzojavk. Pariz, 17. marca. Radi razžaljenja trgovinskega ministra so aretirali sedem poštnih uradnikov. Brzojavke morajo dostavljati po pošti. OBSOJENI POSLANEC. Heb, 17. marca. Vsencrnški dež. poslanec Simon Stark je bil radi razžaljenja obsojen na -1 mesece zapora, poostrenega z enim postom na teden. PERZIJA DOBI USTAVO. Peterburg, 17. marca. Cuje se, da perzijski šali da Perziji ustavo in da bo ustava proglašena 20. t. m. THŽ1NE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 17. marca Pšenica za april . . ... 14 12 Pšenica za oktober I. 1909. . . . 11 75 Rž za april I. 1909..............10 fO Oves za april . 9 55 Koruza za maj 1. 1909..........7 78 Efektiv 15 dražje. pKoncert^ g - »Slovenske Filharmonije" ■ jutri, v četrtek 18 t. m« | v Kavarni,.Evropo" ^Začetek ob 9. uri zveč. Vito? prost. sprejme takoj za veliko delo Anton Čebulj, krojaški mojster, Jesenioe, Gorenjsko. 760 3—i Proda se iz proste roke lepa šele pred 3 leti novosezidana 752 1—1 pritlično hišo v Sneberjih št. 46 tik okrajne ceste Ljubljana — Sv. Jakob ob Savi. V hiši so spodaj 3 slikane sobe in ena soba v podstrešju, pod hišo klet. K hiši spada dober vodnjak in še 369 sežnjev nezazidanega sveta. Cena K 5400. Več se izve ravnotam. se razpisuje v Radovici pri Metliki. — Plača v mostni beri in v denarju. Če pomaga pri ekonomiji ima povrh prosto stanovanje in hrano. Nastopi se o sv. Juriju. 733 3—1 Služba se odda pri podružni cerkvi sv. Nikolaja v Dol. Logatcu. Nastopiti se mora ista dne 24. aprila — o sv. Juriju. Oženjeni prosilci morajo biti vešči orgljanja in cerkvenega posla ter zmožni in voljni pomagati v izobraževalnem društvu kot pevovodja in tajnik, kar se bo posebej nagradilo. Po sebi je umljivo, da mora biti prosilec in njegova družina vzornega življenja in cerkvenega mišljenja. Dohodki: 600 K in prosto stanovanje. Prošnje naj se naslove na podpisano predstojništvo. 754 3-1 Predstojnico podružne cerkve sv. NiRoloja v Dolenjem Logatcu. Josip Lavrič župnik Jan. Modič, Matevž Slabe ključarja. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrii našega brata Jožefa Bulca kateri je danes, dne 15. marca po dolgi mučni bolezni, previden večkrat s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal, izrika najtoplejšo zahvalo globoko žalu:oča rodbina. Mirna, 15. marca 1909. 1 MeteoroJogično poročilo. VIII na n. moriem 306-2 m. »red. zračni tlak 736-0 mm S a Ča. opa-tovan|. Stanje barometra v mm Temp«-ratura po Cclzila V.trovl N.bo |1g S D i t. 16 9 zveč. 726 5 09| «1. jug del. obl. 00 j 17 1. zjutr 2. pop 28 3 29 9 - 1 5 50 sr. vzhod sl. jug oblačno jasno Srednja včerajšnja temp 3-2', norm. 3 73. Kuto rsitega posebnega obvestila. 769 .j. Jakob Filip, gostilničar pod „skalco" v Ljubljani, nainanji v svojem ln vseh sorodnikov imenu, da je njegova preblaga soproga ozir. mati, stara mati, gospa J u I i j a n a Filip po dolgi in mučni bolezni previdena s sv. zakramenti za umirajoče, sinoči obpoll2 uri mirno zaspala v Gospodu. Truplo nepozabne pokojnice bode v četrtek, dne 18 sušca ob 3. uri pop. v hiši žalosti na Starem trgu št. 4, slovesno blagoslovljeno in potem na pokopališču pri Sv. Kriiu izročeno materi zemlji. V Ljubljani, 17. marca 1909. Lokomobil za 14 konjskih sil, malo rabljen, se radi povečanja obrti proda. Pripraven je za kurjavo z žaganjem in ostane še do konca aprila v obratu, kjer se vsak čas lahko ogleda pri Jos. Oberstar-ju v Sodražici. 729 4—1 Štev. 152 pr. Razpis Pri deželnem odboru kranjskem je oddati sledeče službe: 1. mesto računskega uradniku v VI. plačilnem razredu, ki je glede prejemkov enak IX. činovnemu razredu državnih uradnikov; 2. mesto računskega uradnika v VII. plačilnem razredu, ki je enak X. činovnemu razredu državnih uradnikov; 3. mesto pisarniškega adjunkta v VI. plačilnem razredu, ki je enak IX. činovnemu razredu državnih uradnikov. Prosilci za službo pod 1 in 2 morajo dokazati, da so dovršili kako srednjo šolo, da so prebili izpit iz državnega računoslovja ter da so že več let službovali v kakem računskem uradu. Prosilci za službo pod 3 morajo dokazati, da so dovršili srednjo šolo in da so povsem izvežbani v pisarniških poslih. Tozadevne prošnje, katerim se morajo priložiti krstni in domovinski list, šolska in druga spričevala ter dokaz o znanju obeh deželnih jezikov, je predložiti do 6. aprila 1909 podpisanemu deželnemu odboru. Deželni odbor kranjski __V Ljubljani, dne 15. marca 1909. 75i i_i Prodaja iz konkurza. Iz konkurzne mase zapuščine Avgusta Benigarja, bivšega trgovca v Ljubljani, se proda trgovinska zaloga v inventurni vrednosti K 1218916 obstoječa iz čaja, ruma, konjaka, likerjev in drugih spirituoznih pijač, in inventar v skupni inventurni vrednosti K 504. skupaj torej v inventurni vrednosti K 12693 16. Ponudbe za inventurno vrednost, ali nad njo, ali pa tudi do 10% pod inventurno vrednostjo se brezpogojno uvažuje s tem, da se spi ejme najvišja ponudba. O ponudbah, ki bodo nižje nego 10°/,, pod inventurno vrednostjo, si pridržuje upravništvo mase posebej sklepati, ako ne bo višjih ponudb, in je vsak ponudnik za svojo ponudbo vezan do 6. aprila tega leta. Ponudbe naj se blagovolijo izročiti konkurznemu upravitelju gospodu dr. Franu Tominšeku, odvetniku v Ljubljani, Sodnijske ulice 8, najpozneje do 1. aprila 1.1. dopoldne ob IZ. uri. Vsak ponudnik mora ob izročitvi ponudbe položiti vadij 10% inventurne vrednosti t j. K 1269 32. Ponudbe se odpro 1. aprila popoldne ob 4. uri; čigar ponudba se sprejme, mora takoj, ko se mu to naznani, položiti celo skupilo, odračunši položeni vadij, in mora tekom 3 dni prevzeti celotno zalogo in inventar. Inventurni zapisnik je na vpogled pri konkurznem upravitelju dr. Franu Tominšeku odnosno pri deželnem kot konkurznem sodišču v Ljubljani. Zaloga se na vsakočasno zahtevo izkaže po konkurznem upravitelju. Za popolnost zaloge ter inventurnega zapisnika ter za kakovost blaga ne prevzame konkurzna masa nobene odgovornosti 758 1-1 Dr. Fran Tominšek konkurzni upravitelj. Podružnice Spljet, Celovec In Trst - Delniška glavnica -K 3.000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 sprejema vloge na knfižlce in na tekoči račun ter je obrestuje po čistih * '/2% Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. Podružnice Spljet, Celovec InTrst_- Rezervni ton«! K 300.000. B—|—