VinkoBitenc Pust na razpotju Moti se, kdor misli, da je bil Pust vecfno tak, kakršnega poznamo mi: vesel, zabaven patron, poln norčij in burkastih domislic. Pretl davnimi, davnimi časi ko je šc živel, je bil Pust povsem drugačen. Še kot otrok, jedva šest iet mu je bilo, sc je tako resno držal in take modrc je govoril. da bi lahko samega svetopisemskega Salomona \ zadrego spravil. Čim bolj je doraščal, tcm mo-drejši je postajal. V svojih prvih mla-tleniških letih je bil že skoraj dozorei mož, v čelo so se mu zarezale prve gube, temno so mu gorele oei m prav nikoli se ni zasmejal. V tisti deželi jc vladal kralj Kurcnt. najveselejši. najzabavnejši kralj pod soncem. Vsi njegovi podaniki so bili takisto vcseljaki in Šaljivci, kakršnih ni bi!o nikjcr drugje, Ediria izjema jc bil rnladi modrijan Pust. Zato je njegova roditelja pričclo skrbeti, kaj bo iz tega. Njegov oče Pustež pl. fccma jc bil dvorni svetnik Njegovega Veličanstva kralja Kurenta in je bil kralju obljubil, da mu svojega prvorojenca p«JŠlje na dvor za dvorne-ga norČka. Toda kako naj njegov sin postane dvorni norčck, če pa se nikoli ne smeje, je vcdno čenieren in tako modro govor*. .Mislil je oČc in mislil, kaj naj ukre-ne, pa mu nič pametnega ni hotelo priti na um, »Bolan jc, naš Pust, bolan,« je sled-njič rekel svoji ženi in sta oba skle-nila. da pnŠljeta po zdravnika, Prišel je zdravnik Burkež. Do fermcnta natanko je preiskal do-zdevnega bolnika. potem je odmajal z glavo in se na vsa usta zasmejal. »Pust je zdrav ko riba.a je dejal, »njegov meh za smeh je v redu, treba je le počakati trenutka, da meh poči, potem pa smeha in dobre voljc ne bo konca ne kraja.« Roditclja sta se potolažila in čakala. A tistega trcnutka, ko bi naj Pustu počil meh za smeh, nista fnogia priča-kati. Oče je torej priredil veliko domačo veselico in povabil nanjo najznamcni-tejše šaljivce iz vse dežele. Ti so se zbrali okrog Pusta, zbijali šale, se kro-hotali in se na vse mogoče načine tru-dili, da bi čemerneža pripravili do smeha. Toda zaman. Pust je ostal tak ka-kor je bil; še nasmchnil se ni, temveč je modro pripomnil". »Kdor hoče, da se mu bodo drugi smejali, se sam ne sme smcjati.« Oče je bil spet ves obupan. Odšel je na dvor in stopi! pred kralja Ku-renta. »Veličanstvo,« se jc priklonil, »sina Pusta, ki sem ga vam bi! obljubil za dvornega norcka. nikakor nc morem spamctovati, da bi bil dobre volje. Kaj naj storim?« Kralj Kurent je od zadovoljstva kar poskočil s prestola. »Tako? He-he-he! No, to ti je pa dvakrat Pust! V moji deželi, pa ne dobrc volje? Rad bi ga poznal, tvo-jega Pusta. Pripelji mt ga na dvorl« Srečni oče je neutegoma izvršil po-velje. In tako je mladi Pust postal dvorni norček kralja Kurcnta. Ostal pa je slcjkoprej vedno isti. Modre izreke je kar iz rokava stresal in se je pri tem silno resno in sveČano vedei. Prav zato so se mu vsi smejali in Še nikoli ni bilo na dvoru kralja Kurenta toliko zabave in smeha kakor baž tedaj. Toda vsake reči, pa naj bo še tako imenitna, se človek scasoma naveliča. Tudi kralj Kurent se je naveličal pu-stega obraza svojega dvorncga norčka in bi bil rad videl veseli, smehljajoči se obraz. A kaj, ko pa Pustu njegov meh za smeh ni hotel počiti. Cakanja na tisti znameniti trenutek pa je bil že ves dvor s kraljem vred do grla sit. Pa se je Pust nekega dne sprehajal po kraljevskem vrtu in v mislih koval 184 ni.M i^reke, cla bi z njimi pri večerji kr.tiia razveselil. K" ^e jc ob neki košati cipresi usta-vil. ic izza nje pokukal Čudno smeŠen itnski obraz. ¦ Kifo pu si ti?« je začuden vprašal Pust, ki še nikolt ni bil videl tako za-bavncga obličja. »Pst!« je zašepetala ženska in polo-žila prst na usta. Stopila je na peščem, pot prud Pusta in snela krinko. Mlail dekliški obraz s silno žalostnimi oemi sc jc prikazal izpod krinke. Pust je ostrmel, kar vcrjeti ni mogel, da stoji pred njim živo žensko bitju. »Kdo si —?« je ponovil. »Kako $i prišJa sem?« »Na skrivaj,« je odgovorilo dekle, »prišla sem \z tistc dežeJe, kjer vlad« mrka kraljica Ncsreča. Tam sem do-ma. V naši dežcli ni A-eselja, temvet-samo žalost in tcgoba. Slišala sem t> deželi veselega kralja Kurenta, tudi o litebi sem slišala in sem ušla čez mejo |da bi -^r »Kako ti je ime?« jo je prekinil Pust. »Maska mi pravijo,« se je nasmeh-[nilo dekle. »Tebi pa jc ime Pust, kaj-ie? O, tnnogo sem že slisala o tebi, t> t\'ojih modrih šalah, ki se jim vsakd^ mora smejati. Prišla sem. da tc po-jvabim s seboj. Skupno bova hodila po iliiaši dežcli, razveseljcvala Ijudi in jili Haščuvala, naj prepodc kraljico Nesre-i4o s prestola. AH hočeš?« HPust ni takoj odgovoril, ncgo jy iraŠal: »Kaj pa je tisto, kar držiŠ v roki?* UKrinka, moj drugi obraz.« je odvr. i Maska. »Ce si nadeneš krinko, skriješ svoj pravi obraz in postanejj vesel. Toda — kaj stojiš? Odgovori mi hitro: alt greš z menoj?« Pust je neodločno upiral svoj otožni pogled v zapcljivo Masko. Ni vedel, kaj naj stori. ali naj pobegne, aii naj še nadalje ostane na dvorti. ».\o, moJrec š&ljivi, odiovi sc,« }t? pri^ovarjala Maska in ^a prijela za roko. »Ne morern se odločiti,« je dejal; »veš kaj, lepa Maska, posodi mi tisto krinko, ali kako že praviš temu, za no-coj, da še cnkrat razveselim kralja; tebc pa bom vtihotapil v grad mcd dvorne damc; nihčc te ne bo prepo-znal. Jutri zarana pa pobejjneva. Si zadovoljna?« Fot. ForA Prem« Mrtjo in Majda gresta na malkafado »Zadovoljna sem. Na, tu imaš.a jc dahnila Maska in mu porinila krinko v roko. -. Take vcsele večerje kralj Kurent $m svoj živ dan ni imel kakor takrat. V Njegov dvorni norček Pust se je b9 namreč pojavil s krinko na obrazu. 1 Ta novost jt vzbudita pri celukupM nem dvoru gromovit krohot. W Kralj Kurent šc jcsti ni mogel, takm se jc smcjal, ministri so se od smebjfl za trebuhe držali, dvorne dame in slqa žinčad so od norčavosti cvilili in ^ri^fl drugemu stopati na nogc. ¦ 135 Samo Pust se ni smejal. »Povej mi, o kralj,« je izpregovoril, »kaj mi je storiti. V dvomih sem, na razpotju. Ali naj hoclim s krinko na obrazu, ali brez njc. ali naj ostanem tu, ali naj zbežim odtod?« KraLj in vsi drugi so imeli te Pustovc bcsede seveda za golo šalo in veselost jc še narastla. »Tvoj pusti obraz mi že preseda, norček,« je mcd smehom vjrkliknil kralj Kurent. »Boljše je, da zbijaš Šale s krinko na obrazu, hc-hc-he!« »Dobro, kralj, pa naj bo po tvojem,« se je odrezal Pust, si spet nadel krinko in stopil pred zrcalo. Zdaj, ko je sa-mega sebc videl v zrcalu, svojo sloko postavo, oblečeno v pisane cane, in svoj smešen, zakrinkan obraz, se jc nc-nadno pričel — smejati. Prišel jc tisti trcnutek. Pustov meh za smeh jc počil in smch je plunil na dan. Vsa prostrana dvorana je odmcvala od smeha iti krohota, kralj, ministri in ves dvor so se od smeha valjali po tleh. Pust se je smcjfll. smejal, od bučne-ga smeha so ga prijemali krči, smeja-nja ni hotelo biti ne konca ne kraja. Smejal se je toliko časa, da je od sme-ha — umrl. »Vidite,« se je obrnil kralj proti svo-jim ministrom, »naš norček Pust jc pa vendarle imcl prav, ko je dejal, da na razpotju nc vc, ali naj ostane, ali naj gTe odtod. Zdaj je pa res odšel.« Ko so mrtvcmu Pustu sneli krinko, je bil njegov obraz prav tako rcsL-n kakor včasih. Nataknili so rau torej krinko nazaj in ga tretji dan slovesno pokopali. Vsako oblctnico Pustove smrti so v deželi kralja Kurenta slovesno prosla-vili a vcselicami, maskaradami in raz-nimi mirčijami. Lepa Maska je postala Kurentova žena in oba sta se večkrat prav po pustno našemila. Ta navada je kmalu zajela vcs svet. Še dandanes nore Ijudje v pustnem času in si nadevajo krinke. da bi za-krili žalostne, od skrbi razorane