Pobožni otrok.
Kadar se dan stori, vže kleči Tonček poleg svoje dobre matere ter moli svojo jutranjo molitvico. Moli tako živo, tako pobožno, da ga je veselje gle-dati. Ves zamaknen v nebo, hvali Boga, da ga je obvaroval čez noč vsake ne-sreče, ter ga prosi, da bi ga varoval tudi čez dan in mu ogreval srce v pravej eistej ljubezni do Njega, ki je oče vseh stvari. S povzdignjenima ro-čicama moli tudi za svoje stariše, uči-teije in dobrotnike. Njegova podoba v gorečej, jutranjej molitevci se mi zdi kakor podoba angela, podoba čiste, ne-oskrunjene nedolžnosti. Njegova rudeča, okiogia lica lzrazujejo njegovo dušno in telesno zdravje; njegova nedolžna očesca kažejo, da je prijatelj nebeškemu Očetu, ter da ftjti vže na vse zgodaj pravo srčno veselje.                                                              '   ,
Otroci, posnemajte Tončka, da bodete tudi vi prijatelji -ftožji, ter da vas ne zapusti angel varuh, kateremu vas je Bog izročil, da vas vodi iu čuva. In kadar mine dan in se spravljate k sladkemu počitku, pokleknite zopet k materi in molite, kakor so vas mati učili, večerno molitevco, da bi vas ljubi Bog tudi 5ez noč obvaroval vsega hudega na duši in telesu. Molite in recite, kakor Tonček:
0 Bog, večna luč in moč!                                             ;"•.
Vdruj me nocojšno noč.                                                   • ¦
In ti, zvesti angel moj,                     .                             • .¦¦
čuj po noči nad menoj.                                                 ; •    '
¦ _.   ¦   ,.       Jožef, Jezusbv rednik,
Bodi zvest mi pomofinik,
Še Mariji se zroČim,
Pa brez skrbi sladko spim.