strokovno delo UD K 598(497,12 Slovensko primor je) ČRNOGLAV I GALEB LARUS MELANOCEPHALUS iN NJEGOV STATUS NA SLOVENSKI OBALI Borut RUBINIČ ornitolog, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, 61000 Ljubljana, Žifaertova 1, SLO ornitologe, Socieiž per 1'oservazione e lo studio degli ucceli ciella Slovenia, 61000 Ljubljana, Žibertova 1, SLO IZVLEČEK Podan je prvi temeljit pregled pojavljanja in številčnosti čmoglavega galeba na slovenski obali. Pri štetju je bila poleg običajnih metod, ki upoštevajo samo prisotne osebke uporabljena tudi metoda Štetja, ki temelji na poznavanju fenologije, oz. starostne strukture določene populacije. Število galebov, ki vsako leto preietijo slovensko obalo, je med 3200 in 36000, kar znaša med 0,5 in 5% svetovne populacije te vrste. Ključne besede: črnoglavi galeb, Larus melanocephalus, status, slovenska obala Key words: Mediterranean Gull, Larus melanocephalus, status, Slovenian coast UVO D O čmoglavem galebu v Sloveniji je zelo tnalo znanega. Dosedanje objave obsegajo le nekaj podatkov iz časa preleta (Škornik etal., 1990). Le malo izmed njih pa je kvantitativnih, tako da si je težko izoblikovati pravo predstavo o pogostnosti in številčnosti te vrste pri nas. Namen prispevka je prikazati status in številčno ter starostno strukturo črnoglavega galeba na slovenski obali. Z zbranimi podatki bom podal tudi pomen regije za to vrsto v evropskem, oz. svetovnem merilu. Območje pojavljanja vrste Edino območje pri nas, kjer se črnoglavi galeb redno pojavlja, je slovenska obala. Povsod drugje po Sloveniji se vrsta pojavlja le naključno. Območje, ki sem se ga v raziskavi lotil, je območje ožjega pasu slovenske obale med Debelim Rtičem in Sečoveljskimi solinami. V času med leti 1991 in 1995 sem to območje obiskal v približno 160 dnevnih terenskih obiskih, kar znese približno 30 dnevnih terenskih obiskov na leto. Ker je črnoglavi galeb v negnezditvenem času izra­zito vezan na morske biotope, lahko med obravnavano območje štejemo območje njegovega pojavljanja, ki je zelo ozko omejeno na Sečoveljske in Strunjanske soline, Škocjanski zatok, Zaliv polje pri Ankaranu ter zgolj ne­kaj metrov širok pas ob celotni slovenski obali, ki ga vr­sta občasno uporablja kot prostor za počitek ali prenoče­vanje. Za razliko od ostalih vrst galebov (Laridae), se črnoglavi galeb le izjemoma hrani na smetiščih, kakršna so na slovenski obali npr., odlagališča Dragonja, Korte pri Izoli in Prade pri Kopru. Večinoma vrsta uporablja zgoraj našteta področja za dnevni počitek, redkeje za prenočevanje in prehranjevanje. Večji pomen prt prehra­njevanju vrste imajo predvsem velike količine solinskih rakcev in drugega v slani in brakični vodi živečega po­tencialnega plena te vrste na prej omenjenih območjih. Kljub veliki količini v plitvinah in na polojih prisotnega plena, se črnoglavi galebi v Slovenskem primorju pogos­teje hranijo na od prti morski površini. Tako je njihovo področje pojavljanja omejeno na ozki obalni pas z obrobljajočim ga morjem, ki za vrsto v preletnem in postgnezditvenem času predstavlja tako prehranjevalno območje, kot tudi območje običajnega prenočevanja. Borut RUBINIČ : ČR N OGL A VI GALE B «1-86 1,000 000 80 0 700 60 0 500 JFMAMJJASON D KI 1993 • 1034 Slika 1: Številčnost črnoglavega galeba (Larus melano­cephalus) na slovenski obali v letih 1993 in 1994. Figure 1: Abundance of Mediterranean Gull (Larus melanocephalus) on the Slovene coast in years 1993 and 1994. Splošna razširjenost in status v Evropi Gnezdenje Glavnina gnezditvenega areala črnoglavega galeba Larus melanocephalus je na ukrajinskih obalah Črnega in Azovskega morja. V Evropi gnezdi redno, vendar v manjšem številu le v Grčiji, Italiji in Franciji, občasno in z velikimi Številčnimi nihanji pa tudi v nekaterih sred­nje, severno in zahodno-evropskih deželah (Glutz von Blotzheim & Bauer, 1982; Cramp & Simmons, 1985). Na področju med Moločnijskim limanom na vzhodu in zalivom Tendra na zahodu Ukrajine gnezdi 210 do 300 tisoč parov, kar je nekaj manj kot 98,0% celotne gnezditvene populacije te vrste (Giutz von Blotzheim & Bauer 1982). Državi z večjim številom gnezdečih parov sta še Grčija, kjer gnezdi 2000 do 5000 parov (ICBP 1992) in Italija, kjer se je v zadnjih letih število gnezdečih čmoglavih galebov v Vaili di Comachio na izlivu Pada, dvignilo na 760-1220 parov. Razen v omenjenih deželah, so redna gnezdišča vr­ste še v Franciji, kjer v Camargue Bouches-du-Rhdne in v Pas-de-Calais vsako leto gnezdi približno 115 parov. Edino redno gnezdišče črnoglavega galeba na atlantski obali je v Marais d'Olonne, Vendee prav tako v Franciji. V drugih evropskih državah gnezdi vrsta le občasno: Avstrija (Neusiedler See, do 3 pari), Češka (Mlynsk^ Rybnyk, 1-5 parov), Poljska (10-20 parov), Belgija (26 parov), Danska (do 3 pari), Nizozemska (nad 200 parov), Nemčija (2-10 parov), Španija (10-20 parov), Švica (1 par), Madžarska {30-35 parov) Turčija (do 30 parov), Velika Britanija (6-15 parov) in v letu 1995 celo Irska. V večini od navedenih držav pa število gnezdečih parov narašča (1CBP, 1992). Selitev in prezimovanje V večini svojega gnezditvenega in prezimovalnega območja je črnogiavi galeb značilna morska, oz. ob­morska vrsta, ki le redko zaide globoko v notranjost. Na obalah zahodnega Sredozemlja šteje celotna prezi­mujoča populacija črnoglavega galeba približno 20-30 tisoč osebkov, od tega jih je samo v okolici reke Ebro (Španija) okoli 15000 (Glutz von Blotzheim & Bauer, 1982). To pa je le manjši del celotne prezimujoče po­pulacije, ki naj bi (glede na kvantitativne podatke o številčnosti na gnezdiščih) štela približno 600-700 tisoč ptic. Večji del populacije naj bi tako prezimoval na od­prtem morju Sredozemlja, predvsem v Tirenskem morju (Glutz von Blotzheim & Bauer 1982). Nekateri viri navajajo kot del areala prezimujoče populacije črno­glavega galeba tudi jadransko morje (jonsson 1992). Na jadranski obali severne Italije je črnogiavi galeb reden prezimovalec; na območju Maranskih, Gradeskih in Be­neških lagun prezimuje približno 1200-2000 osebkov te vrste (Rubtnič, lastna opazovanja, Acerbi, Kravos idr,, ustno). Za vzhodno obalo jadranskega morja pa doka­zov o prezirnovanju ni. OBMOČJE RAZISKAV iN METODE DELA V delu je obravnavan čas med leti 1991 in 1995, ko sem se posvetil raziskovanju pojavljanja črnoglavega galeba v Sloveniji in deloma na severnem delu hrvaške Istre. Poleg opazovanja in štetja sem določat tudi sta­rostne strukture prisotnih osebkov (Grant 1986). S tem sem, poleg natančne določitve časa prihoda določenih starostnih struktur galebov ocenil tudi velikost popula­cije na obravnavanem območju. Ker se črnogiavi galeb le na Strunjanskih in Sečoveljskih solinah pojavlja redno in v večjem številu, sem ti lokaliteti obiskal največkrat. V območje raziskav, oz. obravnavano območje pa spa­da tudi ostala slovenska obala, kjer se vrsta v dolo­čenem času ravno tako pojavlja, vendar manj redno in v manjšem številu. S tem je omenjena celotne obala med Piranom in Koprom, Škocjanski Zatok in obala med Ankaranom in Debelim Rtičem. Galebe sem predvsem v času intenzivnega preleta (jul.-nov.) spremljal redno vsak teden, večkrat pa sem jih štel, oz. določal starostno sestavo jat celo dva dni za­pored. Na ta način, torej z opazovanjem spreminjanja sestave populacije na podlagi morfoloških znakov in na podlagi spreminjanja starostnih struktur, sem špekuliral na možno zamenjavo preletne populacije. Ta naj bi bila, glede na dobljene rezultate, v enem tednu pojav­ljanja vrste na obravnavanem območju med 20% in 100%. Procent verjetnosti ima tako velik razpon zaradi nenatančnosti lastno izoblikovane metode in zaradi Borni RUBfNiČ : ČRNOG1.AV ! CALE B ..., 81-86 marec-april ad julij-avgust —msm* ^ 2y jJHBR^^i y ad september-okîober Slika 2: Povprečna starostna struktura črnoglavega ga­leba v marcu in aprilu (zgoraj), juliju in avgustu (v sre­di) ter septembru in oktobru (spodaj) na slovenski obali. Figure 2: Average age structure of Mediterranean Gull on the Slovene coast: March-April (above), July-August (center) and September-October (below). spreminjanja številčnostne strukture jat črnogiavih gale­bov v določenih obdobjih preleta (ju!.-nov.). Ker je vrsta v času preleta zelo mobilna, osebki pa so neredko zelo razpršeni po celotnem območju pojavljanja, je to naj­zanesljivejša izvedljiva metoda ocenjevanja velikosti tranzitne populacije. Na ta način dobljena ocena je sicer groba, kljub temu pa nudi vsaj osnoven vpogled v številčnost črnoglavega galeba na nekem območju, oz., konkretno, v Slovenskem primorju. REZULTATI IN DISKUSIJA Razširjenost in status na slovenski obali Opazovanja v času preleta Ukrajinska gnezdišča zasedejo črnoglavi galebi veči­noma že sredi aprila, medtem ko se gnezditev na ostalih evropskih gnezdiščih intenzivno prične proti začetku meseca maja. Na slovenski obali se črnoglavi galebi v nekoliko večjem številu prvič pojavijo v začetku marca, to je v obdobju selitve proti vzhodnoevropskim gnezdiščem (si. 1). V tem času jih je moč pogosto videti v manjših skupinah v Sečoveljskih solinah, Škocjanskem zatoku, in ob obali od Izole do Strunjana. Zanimivo je da pre­vladujejo jate v katerih so mešano prisotne vse starostne skupine (tako 1. zimski in 2. zimski, kot tudi osebki v odraslem zimskem, oz. odraslem letnem perju) (si. 2, 3, 4 in S). Osebki so večinoma vidno izčrpani in bodisi počivajo na vodi, daleč od obale bodisi stikajo za hrano na morju ali ob obali. Precej pogosto jih vidimo tudi v bližini obmorskih mest, kjer se ta, običajno sicer precej "zadržana" in v preletnih območjih zelo mirna vrsta, poganja za drobtinami kruha skupaj z številnimi rečnimi galebi Larus ridibundus. Menim pa, da so opazovani osebki le manjšina populacije, ki se zaradi utrujenosti za kratek čas ustavijo na zgoraj navedenih mestih. Ve­čina galebov verjetno naše kraje preleti na odprtem morju brez zaustavljanja in na velikih višinah, podobno, kot je bilo ugotovljeno pri septembrskem preletu preko bolgarske črnomorske obale (Robel & Konigstedt 1974). Spomladanska selitev se navadno konča proti koncu istega meseca ali pa v začetku naslednjega. Vse od takrat, pa do druge polovice meseca julija so bili nam­reč vsi opazovani galebi na slovenski obali v manjših skupinah le redko večjih od 20 primerkov, večina osebkov pa je bila spolno nezrelih klatežev. Opazovanja v postgnczditvenem času V prvi polovici julija se v Slovenskem primorju pojavijo prve večje jate črnogiavih galebov. Te jate, ki štejejo od 50 do 150 osebkov se v Slovenskem primorju pojavijo že med 3. in 8. julijem. Sestavljajo jih skoraj izključno (90%) odrasli osebki, ki so v tem času ve­ Boru l RUBINIČ: Č K NOG LAVI GALEB .... 81-86 ."Ti­ 5//Ara 5: Črnoglavi galebi (Larus melanocephalusj v Strunjanu, oktober 1994 (Foto; B. Rubinič). Figure 3: Mediterranean Gufls (Larus melanocephalus) at Strunjan in October 1994 (Photo: B. Rubinič). činoma Se v gnezditvenem perju. To so osebki, ki so končali z gnezdenjem in že zapustili gnezditvene kolo­nije. Glede na zgodnji čas pojavljanja pri nas, menim da gre za osebke s srednje in zahodnoevropskih gnezdišč, saj je višek preleta v Ukrajini gnezdečih galebov šele v drugi polovici septembra (Robe! & Konigstedt 1974). Odraslim osebkom se kasneje pridružijo še mlade ptice. Ker se pri nas zadržujejo daljši čas, ne pa tudi preko zime, njihove prisotnosti ne moremo označiti niti za prelet, niti za prezimovanje. Naša obala jim očitno predstavlja prehranjevalno točko, na kateri se med preletom zadržijo nekaj časa, da si povečajo podkožne rezerve. Jate galebov na območje slovenske obale prihajajo še cel mesec julij, avgust in september (v nekaterih letih celo do prve polovice oktobra). Število čmogiavih gale­bov na omenjenem področju doseže maksimum okoli 900 osebkov opaženih v enem dnevu med avgustom in septembrom (si. 1). Med koncem julija in koncem oktobra je velikost populacije čmogiavih galebov na slovenski obali dokaj enakomerna in se giblje med 400 in 800 osebki. Točnejšo sliko o številčnosti pa lahko do­bimo z natančnim določanjem starosti opazovane popu­lacije galebov po že omenjeni metodi. Odstopanja v enotni starostni sestavi populacije, ki očitno ni stalno prisotna, temveč je zgolj navidezno stalno prisotna (to navideznost nam vsiljuje dejstvo konstantnega števila populacije) nam potrjujejo domnevo o stalnem toku tranzitnih osebkov, ki se ves čas izmenjujejo z drugimi, že prej pri nas prisotnimi osebki. Na ta način sem ugotovil, da je v postgnezditvenem času v letih 1993 in 1994 slovensko obalo preletelo od 3200 do 36000 osebkov čmogiavih galebov. Seveda je številka zaradi ohlapnosti metode zgolj približna. Kljub temu pa je verjetno, da iz celotnega okvira lahko izlo­čimo minimum (3200 ex.), ki določa skrajno spodnjo mejo 20% zamenjave preletne populacije na teden po­javljanja, kot tudi lahko brez oklevanja izločimo skrajni maksimum (36000 ex.), ki določa skrajno zgornjo mejo 100% zamenjave preletne populacije na teden preleta te vrste v Slovenskem primorju. To pa pomeni, da poleti in jeseni slovensko obalo preleti približno 0,5-5% celotne svetovne populacije te vrste. Opazovanja v času p režim o vanj a Najmanj podatkov o črnoglavem galebu pri nas je iz obdobja prezimovanja (Sovine 1994). To je čas rned začetkom novembra in začetkom marca, ki naj bi ga večina populacije, kot že rečeno, preživela na obalah zahodnega Sredozemlja, oz. kar na odprtih površinah, predvsem T i renskega in Sredozemskega morja. Zadnje jate čmogiavih galebov zapustijo slovensko obalo v sredini, izjemoma proti koncu oktobra. V no­vembru postane ta vrsta galeba na slovenski obali redka in maloštevilna; le redko je moč v tem času opazovati jate, ki štejejo 10 ali celo več primerkov. Njihovo število se proti sredini novembra še nadalje zmanjšuje in navadno vrsta v zadnji polovici novembra s slovenske obale popolnoma izgine. Do začetka februarja, ko se črnoglavi galeb na obali zopet začne pojavljati redno, je vrsta tu prisotna zgolj naključno in v majhnem številu. Opazimo lahko le enega ali kvečjemu par čmogiavih galebov, ki se po nekaj dni ali celo tednov zadržujejo na slovenski obali. V času slovenske ornitoloske zime (od 1.12.-31.1.) sem obalo v vseh štirih zimah obiskal približno 45 krat, črnoglave galebe pa sem tam opa­zoval le ob naslednjih priložnostih (tabela 1): DATUM n LOKALfTETA 20.12.1992 2 med Koprom in Izolo 26.12.1992 2 Sečoveljske soline 30.12.1993 1 Piran 08.01.1994 2 med Piranom in Strunjanom 23.01.1994 1 Sečoveljske soline 29-01.1994 2 Sečoveljske soline 17.12.1994 1 Sečoveljske soline 02.01.1995 1 med Piranom in Strunjanom Tabela 1: Podatki o opazovanju črnoglavega galeba (Larus melanocephalus) na slovenski obali v obdobju od 1992 -1995. Table 1; Mediterranean Gull (Larus melanocephalus) records on the Slovene coast in the period from 1992 ­1995. O b različnih priložnostih so bile opazovane vse starostne skupine črnoglavega galeba, zanimivo pa je, da so se največkrat pojavljali osebki v drugem zimskem 60s ut RU8[Nič : ČRNOCLAV i GALE B .... 81-Sf> Sitka 4; Odrasli črnoglavi galeb (Larus melanocephalus) Slika 5: Črnoglavi galeb (Larus melanocephalus) med v zimskem perju septembra 1994 v Strunjanu (IFoto: B. golitvijo iz mladostnega v prvo zimsko perje (1st W) Rubinič). septembra 1994 v Strunjanu (Foto: B. Rubinič). Figure 4: Adult Mediterranean Gull (Larus melano-Figure 5: juvenile Mediterranean Gull (Larus mela­cephalus) in winter plumage at Strunjan in October nocephalus) in winter during the moult to first winter 1994 (Photo: B. Rubinič). plumage at Strunjan in October 1994 (Photo: B. Ru­ binič). perju (2nd. winter},, ki so sicer najmanj številni. Pri pojavljanju čmoglavega galeba na slovenski prezirnuje pri nas. Verjetno gre zgolj za posamezne obali je težko govoriti o rednem prezimovanju te vrste osebke iz redno prezimujočih populacij na italjanski na obravnavanem območju, saj je prezimujoča, oz. strani, ki se klatijo po okolici prezimovalnega področja populacija, ki se pojavlja na slovenski obali v času med in bi jih pri nas lahko označili kot redne, vsako zimo i .12. in 31,1. premajhna, da bi jo lahko okvalificirali za pojavljajoče se klateške zimske goste. populacijo, ki redno in v približno konstantnem številu RIASSUNTO la prima rassegna completa sulla presenza del gabhiano cora Hino sulla costa slovena e sulla sua abbondanza in quest'area. Oltre aglí usualí metodi di censimento, che si riferiscono alia determinazione dell'entita della popolazione presente nell'area censita soltanto al momento dell'osservazione, é stato usato anche il método basato sulla fenología e sulla determinazione dell'etá della popolazione. II dato ottenuto con l'ausilio di questo método, che andrebbe dai 3200 ai 36000 esempiari di gabbiano corallino, conferma che la costa slovena é attraversata annualmente dallo 0,5 ai 5% della popolazione rnondiale della specie. 8orut RUBINiČ: ČRN OCI A VI CALEB ..., 81-86 LITERATURA Anuario omitologíco - Comunidad Valenciana 1991. La rus melanocephalus: 64. Cramp, S. & Simmons, K.E.L. 1983. The Birds of the Western Palearctic, vol 3. Oxford University Press. Oxford. Clutz, von Blotzheim & Bauer, K. 1982. Handbuch der Voegel Mitteleuropas, Band 8/1:382-402. Wiesbaden. Grant, P.}. 1986. Gulls; A Guide to Identification. Poy­ser, Calton. jonsson, L. 1992. The Birds of Britain and Europe with North Africa and the Middle East. Cristopher Helm. London. Robel, D. & Koenigstedt, D. 1974 Opažanja o galebu crnoglavom (Larus melanocephalus) na bugarskoj crno­morskoj obali. Larus 31-32:369-370. Sovine, A. 1994. Zimski ornito!o