St. 13. V Gorici, dne 29, 'marca' 1895:'. Teesd XXV. „So6a ti izbaja vxak petek o poUlne in velja « priloi?o ..Goapoda; ski List vred po poSti pu'ji'imum ah \ (Joiici u.i (torn poSlj.uu. v,o leto.....«1«1. 4'-M>, pol lcta......2-20, ielrl lota.....MO. Za tu'fi (icicle toltko \eL, Lolikoi je vei'ja Ilelavcem m dm;:im manj piemo2imn noum narocnino zni7.im«», ako se opl.ise |hi iipi .uncivil „Prl«irec" iWuj.i \«.ikib li dnij \-ik iliiyi toitk m \elj.i za celo leto 80 kr. „Gospodiaiaski List" l/luj.i m -e prili^i \*.,\k inosc \ ob semi Hi slranij.Kad.u je v petek piazuik, lzidet.i li-li 2e \ Celitrk. oslnin i n.u oi'iiikom SOČA (Izdaja za Gorleo) J- Oznanila „FOSl*IIICE" placujejo sc za pelstopuo petit-vrsto: 8 kr., ce se tiskajo 1 krat, Vcekrat — po pogodbi. — 2a veije firke po prostoru, rosainiJne Stevilke dobivajo se v tobakarnali v Nunski ulici in v Solski ulici, v Trstu pri LavreneiJu nasproti velike vojaMcc in pri Pipaau v ulici Ponlo della Fabra po 8 kr. Dopisi poSitjajo naj se nrednistvu, narotnina in reklamaeije pa upruvniStvu „SoLe". — Neplacanih pisem uredniStvo no' sprejema. — Rokopisi se ne vracajo. UredniStvo in upravniStvo je v Gosposki ulici 9. 1 Izdajatelf in odgovorni urednik Andrej GabrS6ek. — „ Bog in narod! ** — Tl^ka ,,GoriLka Tiskarna A. Gabricek" (odgovoren Josip Krmpotie). Volilna rerorma. (Izv. dopis). Koalioija ima nalngo, izvrSiti volilno re-fornio. To dol/.nost jo prevzela pri svojctn ncslopu koalicijska vlada in jo mora i/.vofcti ali pa odstopili. Dosedaj >o ni »koraj niCosa slorila koalicija v torn oziru, Vsi poskusi so so ponosrofili. Sprva jo bila vlada satttn r.izvila tick a nai-ola, a noboni sliv.nki uiso iigajala. Na io so zaCela pogajanja /. vod-jami koalicijskiii si rank, a ludi ta pot ni peljala do uspeha. S prva je So Slo, dnkler so se pogajali jodino kluliovi nafclniki in mi-nislri, ali ko so se prilcgnili se drugi poliiiki, so jo pa pokazalo tako tiasprotje, da jo vlada obupala, dosoCi kak uspeh. Poh.agala si je iz zadivge s tern, da je ukazala, sklicati odsek za volilno reformo in iiai propusli'a vs> stvar. Oil todaj se ni veC hrigala za vso stvar, le toliko je rekla, da hi obfni in jednaki volilni pravioi ne pritrdila. Odsek je iniel skoro pnpoliionia prosio roko. l'osvotoval se je nekaj Casa, a je procoj videl, da ne liode imel veCjo stef-e, kakor po^a-janja tnej vlado in \odjami slrauk. Izroeil je Bvojo naloyo posobnetnu pododseku iz tle-sotih Clanov. I'/, tofja podmlseka so bili izkljn-Coni vsi clani opozieije, da bi ne motili koidi-rijskcKR mini. I'odoilsirk se z obflldovaiija vredno marljivosljo loli deia. Sklenil je. da bndo vsa iije^tiva posv;'tovanja tajna. I'ri lent je pa tudi o^alo, kajti dol^o Imli v pododseku volilna rel'omiii ie storil.i nobeiie^a ililljsi'ljZa kol'iiko. I'ododsekovi najver pleiiu-nili flaui so obiskovali razne piedpnslne ve-selire, volilna letbriiia je pa lepo inirno die-niala. Vsa kualicija se je ze veselila. da je skrbi konec, kajti v odsekib in pudodsekib je ?.e oiilezalo nestevilno pi-edlng in predlo^ov in jednaka osoda je ze bila namenjena volilni refornii. Le zal, da je tako nialo iNisa trajal la idiliien mir. SeJel se je minislerski svet, ka-tercnui jo predsedoval sum eesar MiuUtri so se razyovarjali o rasrtiii slvar. li. Moj dni^ini je bil razgovor o dvojeztCni ^inuiaziji v < '.eljii in pa o razmerali na ("'.eskeni, » Madejski sta bitro vse pridobila za neko novo naf-elo, s kalerim se je zo koiiserva-tivni Dipauli bil precej sprijaznil. Liboralei namreC boeejo jedno novo kiuijo, kalero so pa konservativui razdelili v iTvTTolilna razroda, v jednem bi volili dolavci, v drngeiu pa niuli davkop laCe valei. Oba volilna raz-reda bi volila 70 posl.imev. Tako bi bila zo jt'dna nova kurija in vendar bi se ne bilo bati, da bi delavri polinjsali male davkoplaCe-valee. Tako daleC je sla slvar po sreCi. Pri podrobnostili so ^e pokazale tezave. Liberalci bi radi videli, da veC poslanci v volijo dtluvri, drugi, da ui.di d.ivkoplaCevalei ii;i| jib imajci vef-. Libf-ralci bi radi v ra.'.red malib davko-jilarevaleev spravili sedanje pelakarje, kouser-valivci pa toga uikakor ne p'iste. V torn jo ])a slvar pri% v lisle in ze se bijo Ink boj, da se vladni lisli obupnjejo, da bi iz to moke bilo kaj knili.i. (le je ze moj koaliraut'i laka zniesiijava, kaksua so le poslano, ko bode govorila fie ojiozii'ija. Pri vsem jo pa zatiimivo poslopanjo konsorvativcov. Itadi oCiliijo liboraloein, da t'aslo lo uii:inona, volilna roforma pa sodaj dokazujo, da konsorvativci v tern oziru niso !iir boljsi. Sedauji voblui red sloni le na inte-resib, to je na promozenju ; Clovek sam niC ne velja, lemvoc le kapilal. V lorn simslii boeejo koiisorvalivei ibilje razvili volilni rod. Tisti, ki iinajo kaj pioiuozonja, naj obdrze oziroma dolio, kolikor jo moC inaiulalov, list!, ki nio uiniajo, po kolikor jo umh^ undo ali naj so pa >> uadaljo izkljncijo oil volilno pra- f 'J'aalVojeva volilna rot'onua ji loin, ker konsorvalivoi lo lisloga z vreduoga dr/avljaiiskib pravic, ki zepu; Clovek sam na sebi pa pr" pala na iiatrajo za ma kaj v toll kalo- pravu-jo pa vodjo jim likib niCosa no velja. Kakor so ka/.o, so raz-bije vsaka volilna rolorma na loin misljoiiju koiiservalivrev. To naj bi dobro premislili vsi tisli dolavri, kalerim ludi po Slovenskeiu Aiiu.-orvaliwia slranka nastavlja mreze, obo-tajor olu'no in jodnako volilno pravico, na Diuiaju pa po.-lauci isle slianke podpirajo le tiste 1110/.1', kaleri jioznajo lo oeno premo-zenja. a Cloveka samega nic w conijo. Znano nam je, da se je pokazal na Kranjskem noki razkol uit-d krsCauskmii so-cijalisli in konsorvativci, in je ,Slovemr" udaril nekaj po naCelniku katoliskega poli-tiCnoga druStva. Kakor sem izvedol, j.- vse bila le dogovorjei kumudija. Na.^i ks.toli^ki ^traiiki ne ugaja >. u.'no razsirjenjo volilno o na delavce : po i-lavskib druslvibso obelali tisti nasi aloliki, ki veljajo za ktsCansku-soeijal ega gibanja. Da se ¦lavoi ne iznovcrijo, ko bodo nasi kon-alivci ua lUinaju glasovali z nasprotuiki delivskili politiCuib jifavie, so so pa razdelili v konsorvativce in krsCanske socijalisle, da se bodo poslednji i/.govarjali, da niso odgovorni za delo prvib. Nadejamo se pa, da de-iavci ^poznnjo to komodijo in da svoje de-lovanjo po torn tudi uravnajo. Pomoc Tolminu in okraju! Iz Tolmina, 21. niarca 181(5. Zadnjic sem omenil, naj se Tolmip. in bljiznje zupanije, kolikor se liCe skupnib ko-ristij, za cnkral potegnejo: I. Da se ustanovi tu e. kr. pripravljavniea za uCiteljist-a. II. Da se ustanovi v Tolminu c. kr. pripravljavniea za srednjc Sole. HI. V Tolminu iftij se ustanovi nizja kme-tijska ali obrtiiijska sola. IV. Da se izdela cesta skozi Tolinin na le-vein bregu Soeo od Kanala do Kobarida i mostom pod Kobaridom. V. Okrajni Sol. nadzornik imej svoj sedcz pri okraj. Sol. svotu v Tolminu. Obljubil sem bil, vsako navedenib pclero toCk nekoliko pojasniti in ntemeljiti. I. Zabteva, ustatiovili c. kr. pripravljav-nico za uCiteljiSCa v Tolminu, je golovo in vsestransko opraviCena, koristna ne-le za Tol-min in okolico, nego tudi za dezelo in dr-Zavo. Z novo §olsko poslavo z due 14, niaja" ISO'), preosnavljali so ::aCeIi polagoma po sirni Avslriji uCiteljiSCa in ljudsko solslvo. Vsled obilega' pomanjkanja uciteljskih mocij izdalo jo luuCno leinisleistvo- na podlagi oiuenjene novo sol, postave o let kasuejc, t. j. due ^11. maja 187-1-., posel.en proosnoven slatul za iiCiteljisCa, v kalorem je dovolilo pod loCko 5, ustaiuivljali e, kr, pripravljav-nice zdruzeno z uCileljisci ali pa samoslalne na dezeli v vocjili krajib. S tent je botelo minislorstvo odpomoCi ponianjkanju uCitelj-skib mofeij in podelili Ijtulstvu prilozuost, svoje siuove in bfoio zdaj v torn zdaj v onoin veCjeni kraju izobia/.ili in z tiCileljskinii sluzbami preskrboti, Po loin minislerskeni dovoljonjii in zelji so tudi dela v dnizib kronovinub. V Islri u. pr. je laka e, kr. pripravljavniea v vsakem veCjeni kraju 4-.rj let. Ustanovljona jc bila lela 1874, Od toga Casa jc bila zaporcdoma na Proseku, Dolini, Ka-slvti, Kopni in baje so dvoh drugili veCjib krajib, loroj v iil lolili v ('» vecjtb krajib, Tako jo prav, poHlavno in pravicno. C. kr. priiiravljavnicii v Kobatidii je uslaiiovljoiia lela 187-1-., a od ledaj je vedno v Kobaridu. Mi nisnio zaradi loga Kobarid-roin zavidui, a prav poslavno in pravicno lii bilo, da pride pripravljavniea za nekaj lot v T'liinin, potem .norebiti v lloloe in Corkuo, kar bi bilo prav, poslavun in pra* viCno. (I. kr. pripravljavniea v Koliaiidn ima tudi od loin do lola niauj pnslnsaleov. Kotos n. pr, jib je Hi, 7 iloniaciuiov in '.I plujeov, Tolinin in najbliznja okoliea VolCe, Sv. liiii'ija, Podmoloe, Ljnbinj, Vokirjo, t'.aderg-Zadlaz, kjor so sodaj povsod uabajujo sole, dajali bi golovo vsako lolo 'Au dijakov. In to stevilo bi izdatuo odpomoglo poinaiijkaiiju uCileljskib nioCij. Oineujeni dijaki in- bi imeli posebnib stroskov. Vsi iz okolico, posobno poleli, b: laliko zveCor bodili domov in opoldue ila-jalo bi se uboznim kosilo v Tolminn. V Tolminu iinamo ludi zato primenio piustore v krasuem solskem poslopju; tu ji; sedoz gla-varstva in drugib oblaslnij, srediSCo polit. okraja ild. Za ustanovitev c. kr. piipravljav-nice v Tolminu je prod leti piosil poinno-zeni okraj. sol. svet, a dez. sol. svet v lo ni privolil, in osialo je pri tent, kajti okraj. Sol. svet, kot podrejena oblastnija, proli volji do?.. Sol. svi-'ta ni mogol pouoviti proSnje na ininUteistvo, kar obCiue labko slorijo. II. Za Tolmin, bliznjo obcine in celi okraj opiMviOeno in potrebno bi bilo, nstanovili v Tolminu kot srediSCu c. kr. pripravljavnico za srednje *ole. Ljudska sola ninia nauicna, pripravljali otroki^ za srednje Sole. Ona seznanja olroke vzgojovalno v najpotrobniSib predmetib pa za praktiCno J'.ivljonje. Ljudska Sola je po svo-jem naiiienu >aina zase neka celola. Doklcr so v veljavi danaSnji uftni naCrti na ljudskiii in srednjib solab, dok'or niinamo sred-njib Sol na pndagogiCni podslavi s slovenskirn uCiiuim jezikom, toliko Casa ni in no bode prava zveza mej naSiini slovciiskiuii ljudskimi in nemSkiini srednjimi Solami. Mej ljudskimi in srednjimi Solami je za uas velik propad, Cez katerega je treba delati most s teza-vami in slroski ze zarad razliCnega namena v obC.e in zarad neniSCino posebej.*) Nasi najboljS1 in najpridnejSi otroci ne morejo vstopili v srednje Sole, ako se niso pre] prinCili nemSCine. Kor se pa v ljudskib Solab ne more in ludi pedagogit-no no sme uCiti poleg materijalnega Se kateri drugi je-zik, morajc stariSi poslati otroke, ki so na-menjeni za nadaljno Solanje, v Gorico v IV. ali Se-le v III. razred e. kr. vadnico, kjer se priuCe nomsCino in tako usposobijo za nem-Ske srednje Sole. S lem zgube najpridnisi deCki eno leto. Ali pa niorajo stariSi doma posebnega uCitelja najeli in ga za poitk v nemSCini plafiali. Vsekako slroSki in zanmda Casa po eno ali veC let. *) To je stara resniea. Ali prav radi tega se , moramo pntegovali najpoprej za prcustrojenje go-1 riSke gimnnzge v sloVeuski in laSki oddelek.tired n. Ker gre iz tolminske Sole vsako leto ! po veC uCencev po oznaCenem naCinu v Gorico v IV. ali HI. razred e. kr. vadnico, in ker zabaja ravno tako veC uCencev v Gorico v Solo iz bliznjih obcin in Ijudskih Sol, kakor Voice, Sv. Lncijo, Ljnbinj, Podmelec, Gaderg - Zadiaz, Volarje, Kumno ild., knr uzroCa slariSom mnogo stroskov in zamudo Casa eno ali veC lei, ker se take e. kr, pripravljavnico za srednje Sole iistanavljujo zdru-JSeno s srednjimi Solami v nieslili, kakor v veejib krajib na dezeli, n. pr. na Proseku pri Tv.slu, ker bi nadalje iz Tolmina in oniu-njenib blifcnjib obcin in Ijinlskib Sol v tako e, kr, pripravljavnico za srodnjo Solo nsla-novljeiio v Tolminu, obiskovalo gotovo 4-0 uCencev, tlokazana je s lem potreba za ustanovitev omenjene Sole v Tolminu. Vlada bi nlegnila opraviCeuini ?.eljam in zabtevani Tolmincev in okoliCauov ustroCi in iistunovili v Tolminu e. kr. pripravljalnico za srednje Sole, ako se Tolinin in sosednjo oliCino zato rosno poleguejo, Omeujoiia pripravljavniea 9.i srednje Sole bi korislila ne-le Tolminu in okoliei, nego colemu okraju, in bi ho po po-trebi sCasoma preselila v Holee, Kobarld in Gerkno, HI. Nizja kinolijska Solii h sedezeni v Tolininii ji* iieoblioduo polrobna za v«s tuts polit. okraj. Veliko bi so dalo napraviti ua Tolin>u» skom s loinoliiliip podnkom v iimnoiu kmelij-slvu sploli in posoboj v ziviuoi'oji s poMobnini ozirom ua mlokarstvo in sirarstvo; v sad-jarstvu, s posebnim ozirom na vzgojevanje in razSirjanje trojib nujprimornojsili jabolctiih piemen, na jzdolovaujo inoSta in zgnnji., siiSenje in kupCijo; ludi v gozijarstvu in Co-bolarstvn ?.t-limo uapredka. Za vso to so na Tolminskem ugodui pogoji. Tu je rodovilua zeiulja, ugoduo podnebje ali klim.i in ljudstvo ima dobro voljo in zeli napredovati. /iviuoreja ua Tobiiiiiskem, dasi ni na veliki slopinji iintnega kiuelijslva, prinaSa zo sodaj obilo in lepib dobodkov. Za teleta, sir in maslo dobiva Tolminsko do 100.000 gld. na leto. Mlekarnice se vedno iniiozo in nekatere prav dobro napredtfjejo. Sedaj jib je v colom polit. okraju 10, in sicer: v CezsoCi, Bovcu, na Trnovem, v Kobaridu, Suzidu, na Svincm, v lderskem dve, v VolCab, KazarSCab, Ljublnju, Poljubinu, Zatolminu, Zadlazu, Doijab, Gabri-jab, Volarjab, Ladrib in Smaslob. Blago pro-dajajo ii;\ LaSko in po vsej Avslriji. PovprcCtio izpeCajo vse mlekarnice za sir in maslo 40.000 gld. ua leto. (VeC! Uredu.) Ilvalezno je oponmiti pri tej prilozunsti g. .1. Lebana iz Tolmina, praktiCno izurjenega mlekarja in sirarja, ki marljivo potujvi po okraju tor praktiCno ka?.e in poduCuje Ijudstvo v mle-karslvti, v izdelovanju sira in masla in sicer za podporo leluili 200 gld., katero mu daje e. kr. kmelijska dru?.ba iz doneska visokega kmet. ministerstva. Koliko veC bi se dalo v tern oziru Se naredili, ako bi bilo Ijudstvo v tej stroki teorelicno in praktiCno lemeljilo poduCeno. Ravno tako je s sadjarslvoni v naSem okraju. Zemlja, podnebje in lega je kot nalaSC osebilo za jablane, pa tudi Cegplje vspevajo dobro. Lela 1880. je Ijudstvo pio-dalo na nemSko za 20.000 gld. jabolk. In koliko prejmejo za CeSplje in bruSke? In na-redi se veliko Xganja in moSta. A koliko veC bi se dalo doseCi ludi v tej panogi kmetijstva, ako bi bilo ljudslvo po kaki kmetijski Soli podpirano in temeljito poduCeno. Res, da imajo neke ljudske Sole vrte za vzgojevanje drevesc; res, da je visoki erar zaukazal Ink. gozdarskemu oddelku, vzgojevati in med Ijudstvo Si? :ti tudi sadoncsno drovje; res, da so se zaCela ustanavljati v okraju sadjarska druStva ild. A to je vse pretnalo. Te?.enje in hrepenenje po sadjarskib druSfvih dokazuje in priCa le, kako se ljudslvo zaninia za naprcdek, kako bi si rado pomagalo in napredovalo, a primanjkuje mu umnega, slrokovncga kmetijskega poduka in gmotne podpore. Tu bi morala poseCi vines vlada s podukom in podporo. Tudi gozdarski in Cebelarski stroki, ako bi bilo Ijudstvo bolje poduCeno in podpirano, bi sc izdatno i/.boljSali. Clobelarstvo daje posamoznikom 200 do 800 gld. dobicka na 'lolo. SpIoSno pa je Cebelarstvo na Tolminskem promalo razSirjeno in znColo je celo poSali, Da no govorim tudi o obrlnijski Soli v Tolminu, kar so utogno zgoditi pri drug! priloJsnosti, p^jasnil in do-kazal som v glavnih potezali, da so na Tolminskem vsi najugodiiojsi pogoji, do umnega kmetijstva, napredka in blagostatija. Tu Jo dobra, rodovittm /.oinlju, ugodno podnebje, dobra volja in vescljo Ijudstva do nnprodku, Primaujkujo mu lo tomeljilcga poduku In podpore, kar bi mu ravno dajala niSiti kinolijska Sola v Tolminu. (Motito so pa, ako priCakujole od vhide takih Sol, Kak6 so snu-jejo to Solo, jo nalanko doloceno, Naviidno doprinaSajo v enakili dolib obclna (ali knka diu?,l)a meslo njo), doiola in dt'J'.uva. Urod-n i ft t v o.) - (Konec prill,) DOPISI. In Gorloo, — $o jodonkrut g, dopisnikn „ix hribov!" (Kounc) Vmika nova till obnovljena Idojn rodl svojo izrodke, vattka ima svoje jiinnko, a ludi svoje kiu'ikutnro, TaktS hull cocllijuiiBlvo, Illugu jo eccilijmifjku idoju, ki nel, da boilt corkvena glnsba drupcna kot KloduliflCna. Ali jo stroga pot, kutoro so ubruli coeilljanel, prava, o loin je innonjo raziieno, Da bi ho bilu tu pol. pomaknila nekoliko bolj proli „zlaU sredi", jwiirilo bi se bilo monk conl-lijanslvo bolj nego so je. Vsekako so pa pravi iicciiijnnoi vrodni spoStovanjii, Tako sodim ja/„ ki iiisem cecilijauec, HoCom pa • tudi, da ima naSe siovonsko cecilijanslvo mnogo karikatur -~ »ceciiyancev" zaradi mode — ki je razvpivajo kakor Mgigcrli* ' posvetno modo. To so ljudje, ki ne razumejo niC o glasbi, ali pa le toliko, kar se da za-jeti iz par cecilijaiiskih ma§. To so jim alfa i omenga, vse glasbe. Ne vedo torej, da je eecilijanska glasba le majhen del obCne glasbe, da ni niti vsa corkvena glasba. Po- ' lem se pa smeSijo, kakor g. dopisnik „iz hribov", z „akordi, ki vzbujajo nezaupanjo». Vrnimo se k zvonovoni! G. dopisnik' meni, da je zaluCal v ljubljanskcga zvonarja Bog vedi kako bombo, naStevaje obCine na Kranjskem, ki so si naroCiie zvonove pri Ililzer-ju. NiC novega! Jaz bi mu jib bil naStel §e veC. Bilo je pred 20 leti, ko jo kranjska duhovSCioa boycotlovala g. Samasso, a ne z a r a d i zvono v, a in pale zaradi pol i tike. Zopel jeden poiiesrcCcn naskok, g. dopisnik! Svetujem Vam, dajte se pouCili, kdo izliva zdaj zvonove na Kranjskem, kdo na dol. Stajerskem, kdo preliva Hilzerjove zvonove na gor. Stajcrskem? — G. dopisnik posredno sam potrjuje, kar sem jaz pisal: da ni znal g. H. rabiti pi-SCalke. NaSlevanje citatov bi si bil g. dopisnik lebko prihranil; kajti vidi se, da jib ni dobro prouCil. Boeckelcr in oni duhovnik sta zoper piscalko, a z o p e r p i § C a 1 k o v r o k a h neveSCega Cloveka. Ravno to som tudi jaz trdil. Tako je tudi z drugimi glasbili. NeveSCemu SkripaCu ne pomagajo niC najboljSe gosli, a pravi mojster izvablja tudi slabemu instrumentu dobre glasove. Znati, znati je treba! — * „Predrzno,grdo beganje* vraCam „uljud- ' ncmu" g. dopisniku nedotakneno. Ni doSlo na pravi naslov. Jaz ne begam ljudij, jaz jib le svarim pred „dolce si", in da in»am prav, svedoCijo najbolje najnovejSe pravde zaradi zvonov. Ako pa meni g. dopisnik, da se naSo Ijudstvo Se promalo pravda, potem naj na-daliuje s svojimi dopisi, a mene naj ne .traktuje z gorenjimi epiteti. Naposled So neko pojasnilo. G. dopisnik menda ne ve, da je v Viclmu in v Gorici poleg njegovega varovanca Se neki laSki zvonar, t. j. Poli. On je naslednik po GoriSkeni znane tordke »Poli — Broili". Ta tvrdka je dajala do novejSega Casa v naSib krajib najved zvonov. V Gorici so menda iz hjo livarne zvonovi v vseh farnih cerkvtdi. V Brdih tudi ogrtjmna ve5ipa,. Ta Broili pa ni bU dopisnikovega varovanca oce, ampak stric, ki ni bil menda nikdar v druzbi s svojim bratom. Dopisnikovega varovanca oce ni — tako mi je zairjeval Polijev delovodja -izlival #vonov v naSih fcrajih, ampak stric. Tordka „Poli — Broili" zdaj ePoli* je imela livarno na Franc-Jo2ef-ovi cesti proti kolod-voru. (Livarna je zdaj iastnina goriakega Polija, livarja zeleznine.) To livarno vzame s 1. junijem v.najem varovanec g. dopisnika „iz hribov," Zvonar Poli pa si napravi drugo. Pred mesecem dnij je izlil Poli v Gonci veC zvonov za Dalmacijo. Vidi se torej, da se zvonar Poli noCe umakniti z Goriakega. — Sklepam z upraSanjem: Zakaj molci g. dopisnik „iz hribov*, ki je zaljubljen v la§ke zvonove, tako trdovratno o tej stari laski zvonarski tvrdki? (ZatO, ker mu to ni bilo znano, kakor tudi nam ne. Uredn.)__________ It Ceporana, 25. marca. (Saroi smo krivi!) — Tak je bil naslov Clankom v ,SoCi* pcCetkom 1. 1893., v katerih je bilo nakopiccmh veliko zlatih resnic, da Slovenci smo najveC sami krivi, ako nas prezirajo v vseh uradnijah. Evo, kakoSen kriced dokaz' za one trditve se je primeril rneni. L, 1887. je imel ferjati goriSki odvetnik in tedaj Sc drzavni in dezelni pos'anec dr. Jos. Tonkli od Antona Podgornika ftl.gld. toZnih stroakov; izto2i) jih je v la ike m je-ziku in tudi uknjizba se jo izvrSila v la3kem jeziku. — Ako je lak6 delal voditelj go-riskih Slovencev, kak6 naj zahtevamo od pri-proatib \judij, da se potczajo za enakopravnost slovenskega jezika?! Y Ker sem jaz kupil oni svet, na kateri je bil dr. T. uknjizen, prisli smo 20. t. m. v Gorico innm plaCali. Dokler je bil sam v pisarni, govoril je z mano slovenski, dasi zel6 odurno; ko je pa priael njegov pisar, ni veC spregovoril slovenske besede. Ze takrat sem si mialil: lejte si no, gospod vitez se sra-muje slovenskega jezika pred svojim pisarjem. — Na to sem jaz odSel, Podgornikova 2ena je pa pocakaia na pobotnico. Ali ko sent poznoje videl pobotnico pri nolarju g. Kav-CiCti, opazil sem, da je — italijanska. Neverjctno! Dve slovenski stranki pri-dele k slovenskemu odvetniku, ki jima izda laiko pobotnico. UpraSam: Kakd naj Slovcnci pridemo do veljave v de2eli, ako taki mozjo prezirajo slovenski jezik? — In Se nekaj: Vsi Zidovski odvetniki imajo Slovence za pt-sarje, bivai voditelj slovenskega naroda na GoriSkem pa una v svoji pisarni trdega Laiia. Kak6 inliko bi bila jedna delavna moft vec v Gorki; na take .malenkosti" bi tudi bilo treba glcdati! Brez zamere! _____ P. S. Iz AJdovsclne. 9. Stev. „Soce» je paroCal nekdo o ¦' - ^* ajdovskih novostih ler jako dvomljivo hvalisa? tukajSnje blago-stanje, kar bi nam u.^iul kdo Se zavidati; a pomisli naj, da mi smo „Ajdovei." Pa v svoji, menda pepylni fantaziji je pozabil §e na marsikaj zanimivega. Tarnal je namreC -*• sicer brez potrebe — o groznl zadregi radi prenoCevanja tujih gostov, dasi je pri nas gostilen kolikor v kakem vecjem mestu. Zraven teh so na razpplagp tudi Cisto nova, yedno prazna stanovanja, NiC manj ni pro-dajalnic, kjer se dobi — za denar, seveda — kar si domisli bo2ji Clovek. Pogresali smo ediuo Se mirodilnice, a tudi s to nas je pred kratkim oskrbel g. J. Viebnetti. Le-taje „b. hvaleznosti" prevzel drugim prodajalcem vse v njegovo stroko pripadajoCe reel — No. pa kaj bi se neki vsi mazali s takim blagom! — Slisi se pa, da mu slovenski grosi premalo teknejo, ter . jo baje misb' v kratkem popihati. Srefino pot! Marsikod io2ijo o slabih ceslah ter za-htevajo za popravo ogromne svote, s cimur seveda mocno vznemirjajo laSke jako Sted-ljive poslance. Po mestih je treba pogosto tudi prah ali blato trebiti z ulic, kar tudi mnogo stane, zlasti v Gorici. Pri nas pa, hvala Bogii, tega ni treba. — Glavni trg je nabit po bozji previdnosti s precej debelim, tu pa tam visoko iz tal mokcim kamenjem, ter ni treba posebne opreznosti, da clovek padc. Sredi trga je dozdeven vodomet s kipom pokojnega Lavrica, kjer nikdar voda ne odtece. Prah z ulic porueta burja, blato pa po njih tekoca voda. — Se celo po erarni cesli iz AjdovScme proti Gorici se menda nala§C v ta namen jarki ne trebijo. Dobrih pai' stieljajev od AjdovSCine, pri pokopaliScu, se pa nahaja na imenovani cesti ob kolickaj vecjem dezju fiez po! metra globoko jezero, kar slu2i nekaterim polnikom v neizvoljenp KnajpoviSCe; drugi se pa blagobotno posla-2ujejo stranskili potij Cez njive. — ifoneCno naj ge omenim, da med AjdovSCino in Sv. Krizem je nil pred petimi leti napravljen na erarni cesti vch prejsajega zidanega mosta laser,, kakor se je takrat reklc, zacasen most. Le-ta oaje Glu« v Gorico vozecim voznikom v xiekako nrierilo: Kdor tam cez srecno pre-^polje, se mu gotovo voz do Gorice v naj-strmejsem klancu brez kake nesrece ne uslavi. Skoda zanj, ker se utegne pogrezniti vsak hip, ker so stebri ie moCno gnili. Ik Jyisbljane. (Nemskutarija na Kranjskem). — Nasi konservativci skuSajo dve slvari izkoristiti v svojo korist, namreC: da so nekateri naprednjakig na Dolenjskem volili ViSnikarja in pa to, da se je dr. Tavfiar pogajal b a j e z nemSkutarji v dezelnem zboru. Veselo znamenje ni, da so Dolenjci volili g. ViSnikarja, ki pristopi koalieiji, toda konser-vativna stranka nima nikake pravice to komu ocitati, ko vendar vsi slovenski konservativni poslanci na Dunaju hodijo s koalicijo. ViSnikar bode hodil tislo pot, za katero je iiada kon-servativna stranka dobila zaupnico pri go-renjskih volilcih. Ce je Visnikarjeva politika nemskntarska, je nemSkutarska politika go-spoda Kluna, PovSeta, Pfeiferja, GloboCnika itdi Pa saj tu ne gre^ za to, kako pot bode bodil Vilnikar na Dunaju, temvec se je za-meril naSim konservativcem samo, ker ni pri katoliskem politicnei.i druStvn v Ljubljani na-znanil kandidature. Gospod TavCar se je pa v dezelnem zboru pogajal z nemskutarji za podporo slovenskemu gledaliSCu, ker naSa konservalivna stranka ni hotela privoliti v to podpore. Na-rodna stranka je hotela, da se slovenskemu gledaliSflu dovoli dvakrai toliko podpore kakor nemakemu. Konservativci pa niso hoteli v to privoliti. Drugega ni ostajalo, kakor pogoditi se 55 Nemci. Tako dobi slovensko gledaliSCe jednako podporo, kakor nemako. Konservativci so res naposled glasovali tudi za gle-daliSko podporo, a le, ko so videli, da njih glasovi ne odloCujejo, Taka pogajanja niso veselo znamenje, ker Nemcem utrjujejo upliv, a kaj se hoce, Ce niai konservativci ne marajo za spora-zumljenje z narodnjaki. Ali niso uprav konservativci z jednakim pogajanjem dr. Pape2a spravili v deZelni zbor in neStevilnokrat so glasovali z Nemci proti narodni stranki ? Go-vori se, d.i se konser»-f tivci le zaradi tega jeze, ker se bojc». da bi jih morda nemskutarji voc ne podpirali pri bodoCi volitvi v de-2elnt odbor. Vedo namreC, da imajo mnogo svojfc veljave zahvaliti neniakutarjem in vladi. (Dost, uredniatva. — 2niostno znamenje je vsricakor, ako katerakoli slovenska stranka iace zveze z Ncmei pvoti drugi slov. stranki. Ako so pa doslej porabijaii konservativci tako zvezo proti narodnjakom, naj se ti nic ne jcae, ako se taka ost vcasih obrne proti njim. Ker konservativci notejo sporazumno hoditi z narodnjaki, zato so ti vcasih prisiljeni, v svoje nameae pdiskati drugacnih zvez. 2a-lostno, da je tak6, ali krivi tem odnoSajem so edino le kranjski konservativci!) f/j Dunaja, 21. marca. (Komers slov. akad. druatva iSlovenija* v proslavo petdesetletnice Si-mona Gregoreica.)—Komers, ki je bil napovedan na 11. t. nt., se je vrSil vsled nepriCakovanih zaprek §e le teden pozneje, t.j. 181. m.; a obn.selseje prav sijajno. Dvo-rana kat. resource je bila popolnoma natla-Cena. Mnogo odlifinih gostov nas je bilo po-Castilo s svojo navzocnostjo. Omenim naj le gg. drzavne poslance dr.» FerjanciCa, ViSnikarja hi Pfeiferja, profesorja gg. dr. Pajka in dr. PrimoziCa s soprogama, na§ pisatelj g. Navratil, g. dr. Murko in razlicni drugi dunajski Slovenci. Zastopana so bila razna slovanska aka-demicna druStva: »Zvonimiv», 9Zora% «Bal-»an» in »Tatran«. Sodelovali so gg. pevci in tamburaSi 9Zvonimira*. Kom«rs se jeotvori! s pozdravom pod-predsednika, g. iur. O.Deva, ki zahvaljuje ob enera slavne goste za tako veliko ude-lezbo. Na to zapoje pevski zbor pod vod-slvom g. iur. O. Deva: .Slovanski brod". G. Dev je Iahko ponoien na svoj zbor in na-slopa lahko z njim v najodliCnejaih druzbah. Ge nam je ze ta prva pesen jako ugajala, kaj naj recem Se le o drugih pozneje. Po koncanem petju govoril je predsednik „Slovenije", g. Rudolf Gruntar, slavnostni govor, ki je bil v vsakem oziru izboren. V kraikih potezah slikal je stanje slovenskega pesnistva pred Gregorctcem in v sedanjem Casu. Kazal nam je v jasnih podobah zasluge GregorciCeve in njegovo deiovanje kot du-hovnik in narodnjak. Obsirneje je govoril in slavil isjepove pesni, v katerih se nam zrcali vsc zlvljeiije, vsi nazcri in obCutki pesnikovi: domovinska ljubezen, filozofija, obeutljivo sree za cloveSko gorje, dol2nost rojaka in Cloveka sploh. Povdarjal je zasluge GregorciCeve, da se je povspelo na§e pesnigtvo na tako veliko stopinjo. Tako deluje na5 slavni pesnik v blagor svojemu narodu, vodijo ga najbla2ji nameni, kar zaCne prevejati neki Cuden duh, duh poznejsega BR. K." goriSka tla. Temu pisu se naS slavni pesnik ni hotel k'anjati, zato se zadira oni s tem vecj'o silo vanj ia ga zalibog koaeCno tudi podere na tla. Le zavest, da ljudje ne razumejo ali bolje nocejo razumeti njegovih najsvetejsih custev ter jih krivo tolmaCiju, je naaega difinega pevca tako utalila in mu ogrenila iivljenje, da je popustil nadaljno javno deiovanje. (Tojeraaloprenagtienftsodba. Ured.) Sodbo o svojih pesnih in zaslugu>: pa je prepusil narodu, za katerega je deloval, in ga tako presrCno ljubi. In narod ga je znal ceniti, narod ga razume; pokazal je to Ietos o njegovi petdesetletnici. Tudi mladina slovenska se hoCe pokloniti svojemu pesniku, in ,SIovenija», kateri je on Castni Clan, pri-reja mu v Cast danaSnji koncert. „Bog 2ivi Se dolgo let naSega slavnejja GregorCiCa!" Gromoviti „2ivio GregorCiC!' razlegalse je po dvorani. Gcvoru so sledile druge toCke pro-grama; krasna Sattnerjeva .Kakor nekdaj" se je jako priljubila slovanskeinu obCinstvu. Obilo pohvale in priznanja so dosegli gg. tamburaSi .Stovenije* in .Zvonimira", ki so udarjali .hrvatsko prelo*. Na neprestano ploskanje uUarili so .Naprej", pri katerem so se clvignili vsi navzoCi s sedeZev^ Naj kar tuka| omenjamr da je prav tako ugajala druga toCka tambu-ranja; .domovinski odmevi*, na kar so do-dali: „Lepa naSa domovina". Glavno ulogo je pa igralo seveda pctje, ki je bilo v resnici vse livale vredno; glasovi izurjeni, izve2bani, miiil Pele so se Stiri uglasbene GregorciCeve pesmi in sicer: „Pogled v nedolfed oko*, .Njega ni", »2a-ostali ptiC" in ..Siovo". Obcinstvo je kar str-melo pri pevanju teh zborov, posebno pri samospevu .Zaostali ptiC*, kateri je pel ba-ritonistg. med. Ivan Milavec, kakor kak operni pevec, in pri BSlovoB, kjer je pel bariton-solo g. iur. M. Dolenc. Ta zadnja pesem je morda med vsemi §e najbolj ugajala in se je morala poitoviti. S tem je bil ofictjelni del zakljuCen in predsedniStvo zpbavnega dela je prevzel v dovtipih sploSrio poznani in ^edosegljivi g. Dev. Precilajo se vazni telegrami, med temi telegram slavtieg:i akatl. druStva „Triglav" v Gradci in »Spolek Prokop« v Ljubnu; doSli so telegrami od raznih rodoljubov iz Belhka, Litije, Zagreba, Slokronoga in drugod. Le iz Ljubljane in Gorice ni priSel noben pozdrav naSemu pesniku in njegovim sluvilcem; to je jako znaCilno. Zabavni del menjaval se je z napilnicami, peijem in govori. Najprej je napil g. iur. I. Stupica v verzih navzoCenm krasnemu spolu. Verzi so tekli precej gladko, pa kaj bi ne o taki priliki ? Na to je govoril g. mod. I. Ora2cn daljai govor, navduSujoc, naj boderno odlocni, znaCajni in radikalni ne le pri CaSi vina (Tak6 je! 2al, da pade najveC fraz pri vinu, dela pa ni videti! Ur), ampak povsod v javnosti. Koncem je napil domovini nasi, ki se je spominja v tujini. Pri tem se je zapela: „Lepa naSa dompvina*. Tudi drZavni poslance g. dr. FerjanCiC je govoril dalje Casa, proslavljajoe pesnika CregorCiCa, kojegu slaviti ni le dolznost, tem-veC tudi zaslugst. Od tega polja je preSel na politiCno 2*rvljenje, slikajoC zaupno, bolj tajno deiovanje vzdramivSega se naroda in njitiovih zastopnikov. KoneCno je napil dijaStvu v tetn imenu, da se tudi ono pridru2i, ko pojde za izvrSitev poslavljenih idej. Napijalo t=f je Se sem in tja in zabava se jevrSila dalje v pozno noC, dokier se niso priCeli zbirati innlourni oblaki, ki so se pa kmalu razprsili in ko smo stopili iz dvo-rane na prosto, bila so se vremena »Kranjcem" 2e Zjasnila in jim svitle zvezde kazale pot v bli?,njo kavarno. K—ec. Domane in razne novice. Osebne vesti. — ObCinsko staraainstvo v Kobaridu je izvolilo okrajnega glavarja grofa Miroslava M a r e n z i - ja Castni m Cla-nom. Presvetli cesar je podelil g. Alojziju vitezu Bosizio, c. kr. namestniSkemu svet-niku v '«' rici, naslov dvomega svetnika. Gos^». Jos. R e i s e 1, upravnik kaznilnice v Mariboru, je imenovan vodjem kaznilnice v GradiSCu oi) SoCi. Dezeini odbor je podelil prvo dariio za uspeSno ceplji'tije koz v I. 1804. g. dr. Aleks. Zencovich - u. drugo pa g. dr. Finku v AjdovSCini. RihemberSkenlu 2upanu, rodoljtibnemu goriskemu trgovcu g. Ant. PeCenku, je umrl v soboto editii sincek Anton NaSe od-krito ^ozalje! Pokojna gospa Josipina KovaCic, ka-tere smrt smo ob kratkem naznanili zadnjic. je bila iz znane rodbine Huberjeve v Bolcu. Bolehala je 2e kakih 10 let na suSici. Umrla je v 48. letu starosti. Pisanega poro-Cila nismo dobili, ali sliSali smo, da je bil pogreb zel6 veliCasten, vreden vrle, obce priljubljene gospe. NaSe iskreno soZalje onim, ki po njej zalujejo! 0 hudem udarcu, ki je zopet dolelel odliCno rodbino g. Leop. Bo Ik a, poroCamo obsirneje nekoliko ni2e. Be2elni zbor gorlSkl bi se imel skli-cati, kakor poroeajo listi, po Veliki noCi v kratko zasedanje, da bil reSil najnujnejga opra-vi!a. V tem oziru je le toliko gotovo, da de-zelm glavar grof Franc Coronini si prizadeva, da bi prialo do tega. Ce po drugi strani mi-slimo na 2aljivo in brezozirno postopanje ita-lijanskih poslancev, oziroma njih voditelja. nasproti slovehskim poslancem v defcelni pa-laci in zunaj nje, in Ce pomislimo, da je ita-lijairski kolovodja ved6 in hole dovel dezeini zbor goriski v tak polozaj, v kakor- 5nem smo ga videli to zimo, tedaj imamo le j malo upanja, da bi se izpolnila 2elja gospoda ] dezelnega glavarja. Sedanji politiuni sistem v Primoriji zahteva prepir med de2elnima naro-doniii, in verni sluga tega sislema je tihi voditelj glasne italijan^ke stranke. V takih oko-liSCiuah je malo upanja na povoljno reSitev goriskih homatij. Sloveiiskc sole t Gorici. — Neki iist je sliSal od ilals-c zvoniti o ministerskein ,uk;'zu" zastran slovonskili Sol v Goric'i in ,;«; potem takoj .iitel v javnost s sensacijo-nuluo novico, ne da bi b\[ popraSal, kaj je resnica in ali je umesluo, razglasiti jo, Mi smo zadnjic Se molCali, dasi smo uatanCne vedeli, kuko je s ten! .uk.izom^, vendar smo molCal't, ker ni 5e kazalo, govoriti o njem. — Danes lahko guvorimo. Ni kakor pa tu ni govora o kakem novein mitiislerskem ukazu, tudi upmvnu sodisce Se ni nizsodilo, torej koneCna beseda Se ni paf"!-. a reC je taka - le: Ukaz za usiauovitcv slovensko meSane Strnrazreilnlce v Gorici je izdal 2e de2elni Soiski svet. Proli temu ukazu se je pritozil mestni zastop na ministerstvo, ki je pa po-t r d i I o ukaz de2elnega solskega sveta. Mestni zastop se je pritozil na upravno so-diSCe, ki pa niti razprave §e ni razpisalo. Ali taka prilo2ba nima odlotilrto moCi, ako temu ne privoli ministerst vo. Mestni zastop se je obrriil zategadel na ministerstvo 3 proSnjo, naj bi se Se poeakalo z izvraitvijo onega ukaza toliko cas;;, dokier ne poreCe zadnje besede upravno sodisce. ceS, da mestna obclna goriSka bi imela nopotrebne stroSke, ako upravno sodisce ugodi pritozbi in ukaz razvetjavi. Ali ministerstvo n i ugodilo tej proSnji. Na podlagi tega je naloiil dezeini soiski .svet mestni Sol. oblasti, da mora izvr^iti oni ukaz najdaljo do pri-hodnjega Solskega leta. Tak6 je! Ali nasi mestni jurist! upajo, da upravno sodisce razsodi po njihovi volji. Zat6 so napeli vse moCi, da bi upravno so-diace razsodito Se pred pocetkoin Solskega leta. jujemo, da tej zelji bo ustre2euo. Ni pa verjfetno, da bi upravno sodisto naSlo take formalne po0rrcake, vsled katerih bi razveljavilo ukaz deZelnega Solskega sveta, kajti vse se je vrSilo zel6 natanCno. — Slovenska Sola bo torej tistanovljeua najdalje do prihodnjega Solskega leta. Pri ST. Koktt r Podtut'iui je veljal. kar se tiCe pridige in polja, skozi 110 (sto in desel) let ta-le red: Pridiga je bila p o prvi maSi zjutraj. eno nedeljo (ali praznik) f u r I a n s k a, drugo slovenska. Pridigal je navadno kapelan, zupnik pa je imel popoldne k r 5 C a n s k i n a u k za od -rasle v furl a n s k e m jeziku. Pri drugi, glavni zupnijski maSi ob '.). uri u i bilo pri-dige. — Ker Car; po maSi ui prav primereii za pridigo, prelozil je zdaj vpokojoni znpnik, ,yelec. gosp. Zuccliiali, 1 a S k o pridigo m o d maSo; slovenska je bila Se uadalje po maSi. Ta prenaredba pa ni imela zazeljenega vspohii, zat6 se je vpeljal spet prejSnji rod tudi za f u r 1 a n s k i govor. — P e tj e je bilo pri j u t r a n j i maSi zmeraj slovensko in tako tudi pri zornicah v adveiitu. Pri masi ob'J. uri so peli listi pevci, kakor zjutraj, i t a I i j a n s k e pesuii; kedar je bila inaSa slovesna, pa po latinski. — Toliko po zanesljivih poizvedbah. Zdaj pa berite, kar piSe »Corriere di Gorizia* v Stev. 37. z dne 2, moslnega zupana z nekate-lorimi sUraSini, kakor tudi razne c. kr., de-zolne in mestni! ur.idnike. Islo tako so bila innogobrojno zaslopana naSa narodna druStva, citalnicni odbor v polnem Stevilu in t njim na§ odiicni pesnik Simon <5rcgorCiC. Ogromna in vsestranka udeleiba je priCaia, kako priljubljena je ta naSa rodbina v vseh krogih in kak6 vse soCulno 2aluje ob rakvi vrle narodnc gospice Leopoldince. Ob pol treh polozili so predrago raj-nico na mrlvuSki voz I. reda, poleg nje pre-krasne veuce, eden z zvezdo v narodnih barvah. V prvi vrsli z napisi: ZalujoCi sta-riSi — ucpoxiibljoni hCerki, Nepozabljeni Leopoldini — ZainjoCa sestra Ida, Nepozabljeni iieeakinji — dru2ina ZniderCic, BL'ul-limo saluto ¦— Ctulolta e Paolo", ObCina CrniCe — hCerki svo'ega 2upana, Nepozabljeni Poldinci — dru2ina Hmclak, „Lebe wohl —¦ Ernestitte Punian, Dru2ina I. P'g-natari — Svoji kumici Zadnji bcidki pozdrav — Dru2;na MahorCic, BMeiner unver-gesslichen Frcundin — Etise CauCig", »Auf Wiedersehen — Josefine Ljuba", Letzten Gross unserer lieben guten Poldi — Familie Hubert .Letzten Grass von Deiner Dich liebenden Marie Huber", Blagi gospici Poldinci — rodbinski prijalelj Franjo. Dalje dragoceni venci blagorod. ^g. Peter Aug-Wheller, Glaudine Dell'Ara, Dr. Ballaben, Dionigi Ussai; siednjic venci Castitih dru2in: Uccelli. pi. Dalla-Palla, Belsclmn, Bossi i. dr., in tako okraSen prcgibal se je sprevod z mestno godbo na Celu do stolne cerkve. Ob cesti je stalo povsod polno ljudstva, in ko, bi to veeinoma 2alujoce ljudstvo moglo po-gati, bi pomagalo, ker Poldova rodbina niu'a sovraJaikov, in Ce jih ima, niso pravicM kajti kar je ta naSa blaga rodbina prcstala v tem teku Stirih let — je odveC, je «eP°-pisno. Pri rdeCi hiSi je mestni sprevod neiial in od tu je spremil pokojnico «J- g- Zoratu do Crnic, kjer je2e Cakala pree. domaCa du-hovaeina z g. dekanom, oddelek veteranov, ioWfoski zastopi, tfudstvo in zdruZeni CrniSko-^atujski pevci, kateri so pod vodstvom gg. ViCica in Bajta tuZno-milo zapeli: „Blagor Iu ki se spoCije". Na-to se je pomikal spre-vod' proti cerkvi, v prvih vrstah sorodstvo m o$ prijatelji, celo staraSinstvo, katero je sicrbelo s svojim podZupanom in z veterani za. red, potem Solska inludina z uCnirn osob-ieni, slednjic velika mnoZica Ijudstva, odbeni, Ubine pravi prijatelji in piijatljice iz vse ffipave doline, ki so vstrnjno slopali do go-hile, dasi je neprenehoina deZevalo. Vrh pevci so se enkrnt povzdignili glasove syoje tor zapeli .Jaraico tihu". Jjudstyo p-i se je e bridkinii vzdihljaji poslov.lo: Pold.nca, z Bo-Kom! Na svidenje! Precej obsirno smo | opisah to tuZrto slovesnost, kar storimo le ob izrednih prili-kah Ali da je zadel naSo odliCno in girokoznano fcodbino v 4 letih Ze tretji tako bridek udarec, \ie moremo si kaj, da bi jej ne izrazili ime-ijoni vseh onih, katere zastopamo v jav-toosti, nasrcnejse bridko soZalje. Dal Bog, da bi raztuZena oce in mati nasla do najpoznejse (stai'osti tolaZbo in veselje v svoji jedinici g. cni I d •» d& tako loZe prebolita dosedanje udarce. Mdodarnl donaskl. — Za .SIopine* iavode i«s doSlo: llg. Anton if. Marya Lnkar iz Aj-jovSMiie l"» «ld. mesto vt'iica na pvob newozabne irfui- Leopnldiue Bolkovc. ¦ U«;t. osebje pri Sv.Lu-eiji Hi fcl'l- mcrilo'vi-ni-a nu grab vel.ki iloferotnict imske iiila«liiie (,'. Joifipini Ki.vactfevi, lieu>p. prof. V KniBeli >» !-«pr«(fa Ihrmina G k1<1. mesto venca iiokiijiii tf°«l>' Jo:-;' KovaMcvi. S. (f na U. *t gl«l. - Nekateri Slovenri mesto pivtiine natakarjem v ki.»-i vnriii 1 idd. •'«> kr. tUnik'o priiiodnji.'-]. Harovn mesto vstupiiine k v«si»l'ui zenske po-iJruinico izknzeiuo prih. tmvk v ,1'iiinonu". Tatovl. — Iz Breslovice nam porocajo U. t. m.: V noci mod ±2. in 23. t. m. so neznani uzriiovici ukradli mati zvouCck pri kapeli sv. Anastazije v gorenji Brcstoviri Zvon jo bil od t'/g do 2 centov tezok in 269 let star. Iiopovf so si pri corkovnikii isle kapele Biz-posodili* lestvo in bet, a pri drugoni zensko krilo, v koje so zavili zvon, in par streljajev od knpele razbili; v spomin so pustM Bres-tuvcem jarem in dva mala koSCoka * na nieslu, kjer'so ga razbili. Prod treini tedui pa so odnosli ijekemu poseslniku plat gpelia, drugemu srajm, iret-jemu -2 kokosi, a iiotrtemu so poli/.ah sine-tano raz mleko. Lo par lot pol)ira ta svojat po juznom Krasu slaiino in kokosi; c. kr. oroznikom jo bil do sodaj ves trud zastonj to ptiftko spraviti v senco; upati je, da se jiin to kmalu posruCi. Danes se jo dozoalo, da so pri .Brisekili* blizn Gnbrovice. enomu u/.iaovicu oteli okoli HO kg. kosov nkradonega zvona; zgrabiti ga niso mogli, ki;r jiin jo prezgodaj in liitro pokazal pete. Hodi so, da so bli trijo uzmoviei; dva strt h svojiuia dolozema srecno oilnosla pete. Poxor xlttnvM I — Iz B n d i m p e s t e smo prejoli slcdeee „svarilo* iz iainoSnje slo-venskti naselbine: .Ako kdo nagovarja naSe z'ularje in kamnoseke, naj gred6 v Budim-peSlo, svariino jib, naj jiin nikar ne gredd na limanicc. Tnkaj so gospodarji vrgli na nesto •iiii mo?., ki so brez dela. Vse dolavnice so zaprte od 2. marca. — Katnnarsko druStvo v Budapesli, 1(1. marca 1895. DruStvene vesti. K05CERT zenske podruznice sv. Cirila in Metoda. Velik gbsbeni uzitek nam je oskrbela Zenska podiuZnica sv. C. in M. v nedeljo veCcr. i.(i pred koncertom smo veckrat opo-zarjali nanj in vabili nase obcinslvo k obilni udelezb* In res je bila udelezba ogromna; vsi koti so bili natiaecni. Ustopnine je doslo okoli 275 gld„ kar jo pa^ ogromna svola pri skromnib prostorih citalnicniii. Seveda je doslo tudi veC darov in proplaCii. Za red so skrbele gospe in gospice odbornioe same s pomocjo Se nekalerih drugih gospodov. Red je bil vkljub tolikemu steviln obfinslva prav uzoren. -- Oinenimo naj 5e, da sta bili po-sebno lopo zastopani ?.enski podru?.nici v Prvaeini (s trobojnimi irakovi na prsib) in Dornbergu; tudi iz ostate okolice smo opazili nekaj gostov. Spored je bil vseskozi glasben, morebiti prvic v Gorici. Vse tocke so se pa izvrSile z najveejo toCnostjo, da je obfiinstvo postajalo Cedalje bolj razvneto in odusevljeno. Veliki Fdrsterjev meSani zbor .Ljubica" jo prisel najbrze prvic na oder v Gorici; vodil ga je poMvovalni pevovodja g. Mer-cina; uspel je izborno, dasi je silno tezek in je bilo le malo vaj. Dospev » Gorskega dekleta do-motoZje* je sam na sebi, reCenio narav-nost, malo vredna skladba, ki se ne vspnc nad neko uprav moreCo jednakoniemost (inonototnijo); vendar sta g-Cni Pavla Leban in Irma Klav2arjeva nuredili iz njega vse, kar je le mogece naredili, da ste ko-necrio 2ole viharno pohvalo. Iz tako nehva-lezne skladbe g-eni niste mogle narediti veC nego ste. Na glasovirjn ju je spremljala gospa dr. 'f u m o v a, na gosli pa je igrala Avgusta S a n 11 o v a, znana goslistinja ze iz dosedanjih enakih veselic. Veselilo nas je Vie od kraja, da srno pri tej priliki mogli prvic pozdravitt rodoljubna gospo Tumovo nied sodelovalkami. Citaleljem naMm je znano, s koiikim oduSevljcnjem je pozdravljalo lani nase obcinslvo gospico Mar. H a f n e r j e v o, ki je krasno pela dva samospeva. Tudi letos je nastopila in pela dva Forsterjeva samospeva .Pred durtni* in .Gorenjski slav-fiek"; pek je prosto brez glask, ali s po-Poluo gotovostjo in natanCnostjo ter z vsemi ^esami visje pevske Sole. 2ela je se vihar-?6i5e odlikovanje in zahvalo nego lani, da Je morala ponoviti drugi samospev, na kar Je. obcinslvo burno pozdravljalo mlado umet-nico. Njen krasni glas je postal obseZnisi in Pplfiejsi od lani, a v vseh stopnjah enako ^,s'i zvonkt moCan. Naj bi jo mogli §e vec-*raj sliSati! Prepricani smo, da bi obfiinstvo vselej 2 oduSevljenjem privrelo, kadar bi se cuto izza bulls, da btv pela tiidi g-5na Haf- 1 nerjeva. j Na to je sledila spevoigra .Snegulj-Cica". Vse obCinstvo je z radovednostjo priCakovalo to novost na nafiem odru. Spevoigra v Gorici, z diletanti! ~ to marsi-komu ni slo v glavo. In vendar smo doZiveli popolen glasbeni u?.itek, ki bi delalal Cast vecjim mesto in in izurjenemu. opernemn osebju. Delovanje se naslanja na znano prav-ijico o hudobni kraljici in krasni Snegnljcici. Ker je bila SneguljCica veliko lepSa, ukazala jo je odpeljati v temni gozd, kjer naj jo lovec uniori. Ali njenm se je usmilila in jo je pustil 2iveti. Blodila je po gozdu in priSla h prillikovcem, ki so ji izrofiili gospodarstvo; radi so jo imeli in sreCna je bila pri njih. — Ali hudobna kraljica je izvedela za pre-varo lovcevo in sklenila je, ostrupiti Sne-guIjCico. Sarna je prisla v gozd k njej in jo je res oslrupila /. jabelkom; padla je, kakor mrtva. Pritlikovci so stjno zaiovali; polo?.i!i jo v slekleno krst'j in vsak dan pri njej zdi-hovali, Ali Sneguljka je bila samo zafiarana; vedno. je bila enaka, vedno krasna. Po na-kljnebi je prisel v isti gozd neki k'aljevic s svojim spremstvom. Krasota Snegwljcice ga je tak6 omamila, da se jo spodtaknil, dotak-nil se Snegnljcice, ki se je tak6 zganila, da Lji je pudlo ono jabelko iz usl in — ozivela je. Kraljevic se je'TalJubll'T^jo in jo vzel za zeno. Vse to obsezno dejanje je bilo krasno uprizorjeno a petjem, ?.ivimi podobami in doklamacijami. Kraljico je izborno predstav-Ijala gospica Arh Marija, ki je dovrSeno pela II. sqiran; njeno spromstvo je pelo troglasne ?.enske zbore. — Glavna oseba je seveda S n e g u 1 j c i c a, katero jo prodstav-Ijala g-Cna Knittl-ova, ki jo pela I. sopran. Njen glas je ljubek, tnilozvoCon, obsezen, dovolj krepek in, kar je veliko vrednosti, vstiajen pri tako dolgih spevih. Gospica je v glasbi (loma, kajti v najtozjili prehodih je ostala trdna, a v taktu jo oslala do konca na vrlmncu tocnosti. Obcinslvo je po vsaki tofiki gromovito pozdravljalo mlado gospico in izreklo joj svojo hvaleZno priznanje. — Posobno krasen je bil duet mod kraljico in SneguljCico v gozdu prod koCo, — Kar smo rekli o Sneguljcici, skoro iato bi morali ponoviti o kraljici, ki je izbarno, dovrSeno iz-vela svojo nalogo. Tudi njo je obcinslvo viliaino pozdravljalo. Jako ljuliek je bil zbor pritlikovcev v kaj originalni no^i, /. dolgimi siviini bradami. Predslavljale so gospico: Vittori, Ozana, TovstovrSnik, Zalokar, Zierer, Mesnr in Va-lentic, ki so dovrSono izvolo svojo troglasne zbore in so so jako naravno gibalo in krotalo. Zo s prvim nastoponi so pritlikovci tnk6 ocarali obcinslvo, da je zahlovalo pouavlja-njo, kar so jo tudi zgodilo. Tudi krasen prizor, kak6 pritlikovci ?.aiujejo ob krsti SneguljCico, muruli so ponavijali. — Prav veliCaston je bil konoc, ko jo SneguljCica v sredi vsoga dvornoga spremstva podala roko in sree kraljovicu; krasno grupo so popol-njevali tudi pritlikovci. Ves prizor se je moral ponavijali. ¦- Ko je zagrinjalo padlo, zado-nela je gromovita'pohvala po dvorani. Konec je bil ob 11>/,. Dostavljamo Se, da mod posamiCnimi prizori in mod raznimi zivimi podobami je se-denikrat deklamovala gospica Ljudinila Prem-rova, katere naloga ni bila lahka. Dekla-macije, s katcrimi se je popolnil nadaljni tek dejanja ali so se pojasnile sledeCe Zive po-dobe, so bile zel6 obsirne in so obsegale resne, gaijive, 2a]ostne, itd. momenle. Hva-le?.ni moramo biti mladi gospici, da je prev-zela toliko nalogo in jo tudi Castno izvrsila. Zivih podob je bila celu vrsla; uspele so krasno; zagrinjalo so jo moralo po veCkrat dvigniti in vsakokrat je slodilo viharno plo-skanje. Vihar, gronienje in bliskanje v prvem prizoru je dobro uspelo; posebno bliskanje \si izborno uprizoril g. i e r k i C s svojim aparatom za ponoCno fotogrufovanje. — S kratka, veselica se je uspcla v vsakeui poglcdu n/id vsa priCakovanja. Tolikega glasbenega uilitka nismo so doZiveli v Gorici. « Besedilo petju je bilo tiskano v po- I sebni knjiZici. .SneguljCico" jepreloZil, Co se se ne motimo, g. prof. A. S ante 1. Gosp. j prof, se gotovo ne ukvarja s pesnikovanjem, saf.6 se kar Cudimo njegovi delavnosti ludi na to stran. Prevod, naravno, ni pesnifiki dovrsen, ali ustrezal je povsem svojemu na-menu, kar je poglavitna stvar. To delo ga je sitalo gotovo velikega truda. Hvala mu! Uprizorilev „S n e g u 1 j C i c e" je stala golovo o^romnega truda pevovodjo g. Mer-cino, redilelja g. Klav?.arja, gosp6 odbornice in koneCno tudi gg. pevko. Vsi so se po-2rtvovalno trudili veC Casa, da je slo vse v toko lepeui rcdu, da pevke niti enkrat niso pogresile, prohilele ali zakasuele; vse je slo gladl.o I Ali uprav zald, ker je bil trud ogro-men, morali bi iskreno obzalovati, ako bi ostalo le pri tej edini predstavi. SploSna Zelja ?.e istega vefiera se je sli-Sida, naj bi »S n e g u 1 j {•. i c o" ponavijali po Veiiki nofii. Tudi se je sliSala ?.elja, da bi gospica M. Hafnerjeva ponavljala vsaj drugi samospev in dodala morebiti jednega novoga, kajti "ospica je vse obcinstvo kar oCarala z dovr&enim peijem in s svojim glasbeno zeld izobva/.enim glasom. Tako bi so ogromni trud boljo izptaCal. Prav greh bi bil, ako bi za lolik bud in ogromen uspeh imeli le eno samo priliko do tolikega glasbenega uzitka. Tudi jo veliko takih Slovencov. ki niso mogli ndeleziti so prve predstave, a jiinjelo moCno 2al. Prosimo zategadei v imenu vseh , udole-?4encev, naj bi se po Veliki noci SneguljCica" ponavljala. Udelezba hi bila velika tudi drugiC. Nekoliko ni?.e prlobCujemo zahvalo ?,en-ske podruznice vsem sodelovakem pri tej veselici. Nas pa veze iskreno Custvo hvale?.-nosti, da zahvaljujemo pozrtvovalne gospe in gospico odbornice, ki so nam z velikim tru-dom oskrbele ta koncert. Kdo ne vo, koliko truda stanejo priprave za take vesclice v ve-likem obseguPS Ali nase rodoljubne dame so z obfiudovanja vredno skrbnostjo^ jrenia-gale vse ovire in oskrbele nam krasen veCer, ki ostane za vedno v spominu vsem udele-zenccm. Hvala jiin! — ObCni zbor Zenske podru?.nice sv. Cirila in Metoda v Gorici bo prihodnjo nedeljo dne 31. marca t. I. ob 3. pop. v C'italniCni dvorani po dnevnem redu, ki je odloCen u druStvenih pravilih. Obilni ude-leZbi priporofia se — naCelnigtvo. (Dost u r e d n i § tv a. — Gujemo, da nekatere gospe nameravajo zanaprej odklo-niti izvolitev v naCelni§tvo, ker jiin domaCa opravila ne dopuSCajo toliko Casa, da bi mogle volitev sprejeti. Sedanjemu naCelni-§tvu srno dolzni veliko hvaleZuosti nauzor-nem vodstvu, zato bi iskreno Zeleli, da bise' gosp6 dale pregovoriti in da bi ostale na mestu, katero izvrstno zasedajo). — „G o r i S k i S o k o 1* je prisel vsled podruzniCncga konccrta v noprijeten polozaj, da mora napovedano veselico preloziti za Cas po Veliki noci, kajti prihodnja nedelja bo Una, potom pa cvetna. PriporoCamo pa gg. pevcem in igralnemu osebju, naj se vkljub temti urijo polagoma ?.e zdaj v svo-jih nalogah, da bo pa po Veliki noCi tak6 prijetna zabava pri ,Sokolti», kakorsna jo bila 2. februarja. — J a v n a z a h v a I a. — Podpisano naCelnistvo Slejo si v prijetno dolZnost, izrazili najtoplojso zahvalo vsem p. n, sotrnd-nicam in sotnuhiikom za poMvovalno so-delovanje pri podruznicnem koncortn, pri-rojenem v korist tukajSnjim olroSkim vrtcoin in v korist propotrobnih Blovoinkih sol v Goriskem mestu. Posebna zidivala bodi ve-likodusnemu g. llafnorjn, ravualelju uCi-toljisca, ki je blagohotiio dovolil ggC. kandi-datinjam sodelovanjo in trud v dosogo le-poga namena, ki ga je imelu ta besoda; I presrCna hvala neutrudljivemu povovodju g. { M e r c i n i, kteri si je najvoC piizadol, ila se je nasa veselica tako sijajno dovrsila; hvala g. KlavZarjn, ki nam je z vese-Ijom pomagal pri vsaki priliki, najsrCnojsa zahvaia rnarljivemu g, prolagatelju bosodila; hvala gospem ki so radovoljno pomagale \r-ili raznovrslno priprave, Prosrcna zahvaia BS|o-ginima" uCitoljicama ggde, P. h o b a u in 1. K1 a v t. a r na dvospovti. gospoj dr. T n-m o v iv na spromljovanju glnsovjrja, gdc. Av-gusti S a n t o 1 na spromljovanju goslij; vrli solistinji gdC. M'. IIafnor. Nnjtoplojsu hvala ggC. kandidatinjani nu njihovcj vstrajnosti iu lopih uspchih, posoliua hvala „Sncgiilj-Cici* gdC. K n i 11 i, kraljici gdc, A v h iu njenim spromljevalkam, pa tudi prijaznim pritlikovcom ggdc, V i 11 o r i, O z u ti a, T o v-s lo v r § n i k, Z a I o k a r, Z i o r o r, M o « a r, V a I o u I i C in poZrtvovalni doklamovalki gdC, Ljud. P r o in v o n; hvala CitalniSkiiu, Snko-lovim in Soiitpolorskini pevcem. Hvala skrb-Mini gospodom sproinljevalcoin GabrsCoku, prof. llorbiiCu in jur. Fabijanu ; hvala vsom oiiini, ki so dolovali pri Zivih podobah in ki so so kakorkoli trudili, da ho. jo veselica sponosla tako dovrsono. — NaSo hvalo izrokamo tudi vodxlvu gorisko plinarno, ki nam je anpnivilo za ta sluCaj po nizki colli posobno Auorjovo razsteljavo na odru; srfino hvalo g. A. JorkiCu za priredilov bli-skanja pri predstavi „Sncgii)jLicc". Vsem p. n. gg. mlolexnikoin za blago njihovo podporo in visokoduSno darovo in vsem CC. gg., ki so nas pismono pozdravili in obdarovali — najiskrenojSo zahvalo javi: NaCelnistvo Zenske podruznice druZbe sv. Cirila in Metoda.— V Gorici, dne 2G. marcija 1895. — I z t o I m i n s k e okolice. Tol-minska „Narodna Citalnica" izdeluje nov oder, na kalereni se bo vrSila velikonoCni pone-deljek veselica z dvema igramn, petjem, do-klamacijo in z godbo na lok. Tako je prav! Gibajte se! — I z K a n a 1 a smo prijeli nCoraj ob§irno porod'lo o prvem obCncm zborn »Sadjarskoga in vinarskoga drustva v Ka-nnlu". ObSirno so govorili o raznih toCkah gg. Zega, H. Konjedic in E. Konjodic. Poro-Cilo pride prihodnjic. — Opozarjamo ude „Slovenskega bral-nega in podpornega drustva" na obCni zbor, ki bo 7. aprila po sporedu, knlori smo naz-nanili zudnjic. — Opozarjamo na bilanco „HraniIitiee in posojilnice v Cerknem", kalero smo pri-cbicili na 4. strani. Is nje se razvidi velik napredek v tako kratkem Casu. Vsesokolski shodv Pragi. — 0 priliki etnografske razstave, ki se otvori dne 20. junija I. 1. v Pragi, se bode vrSil tudi vsesokolski shod, pri kojem bodo sodelovala razna sokolska dru§tva. Hrvaski Sokol v Zagrebu je odloCil tudi sodetovati ter name-nil pri razslavi prikazali hrvaske narodnc sege (obiCajo) in igre. Da v podjcljn popol-noma uspe, naprosil je hrvaske rodoljube za podporo in sicor v tern smislu, naj^se mu posljejo natanCno opisane take igre. Vabi tudi hrvaske gospodicine, ki so pripravne obiskali razslavo, naj gredo tje v narodnih noSah, ko bode BSokol* predstavljal narodni pies Bkolo* in kmeCke svatbe (poroko). ^pjafanju ;pKi, vojaStvu je govoiil iposlarteo, i dt, llorold prav dobi;o, mirno in stvarno; ! minister pa taker, kakor vsako leto. , :''• •„¦•>.- Dne 26. t. m. je obravnaval prora-Ciinjjfe'. odsek med driigim preudnrek mini-storsfv^ za bogoCastje za leto 1895. PoroCe-valec o tej toCki je ziiani odvetnik dr. Viktor pi. Fuchs. Pri tej priliki je priporoCal nas po-slanec dr. G r e g o r C i c. naj bi c. kr, vlada podpirala prizadevanja cerkvonih oblastij in obcin v namen, da bi so sedanji vikarjati, kakor so §e na Goriskem in drugod, povzdig-nili v Zupnije. Minister. Madeyski je odgovoril, da bo rad podpiral take prosnje in prizadevanja, kjer se pokaZejo opraviCena.'ali da v ne-katerih sluCajih so celo cerkvene oblastnije 'priznale, da okoliscine ne opraviCujejo in ne zahtevajo takega povisanja. Dalje je stavil imenovani poslanec resolucijo, s katero za-hteva,naj c. kr. vlada nakaZe stolniin vikar-jem, dokler jim ne bodo doloCene primerne stalne place, vsaj doklade v taki meri, da bodo njih dohodki enaki plaCam vikarjev na deZeli, kakor je bilo to v prejfinjih Casih. Vikarijem na deZeli se je povisala plaCa najmanj za 145 gld„ med tern ko se Stejejo stolni vikariji glede place med duhovne po-moCnike. Minister je odgovoril, da je priprav-ljen nakazati v posameznih sluCajih podpore (Aushilfen) od leta do leta, ali stalnih doklad da ne more obeCati. PoroCovalec dr. Fuchs je pa toplo priporoCal predlog dr. GregorCiCa, rekoC, da vlnda Inhko izprosi do stalne urav-nave duhovskih plaft vsako leto potreben kredil za osobno doklade stolniin vikarijem. Slednjic je 'bila resolucija sprejeta skoro z vsemi glasovi nnvzoCih poslancov, Kanonik KI u n je vprasnl vlado, ali misli v kratkem predloZiti naCrt znkoim, po kalerein bi se slalno uredile duhovske plaCe. Minister je odgovoril, dn nacrt znkonn je ?.e popolnoma izgotovljon, ali da iz llnanCnih razlogov sije vlada pridrZala doloCiti Cas, kedaj naj so naCrl priuese v zbornico. Na Ogerskcui ima ncugodno poloZcnje sedanja Bnnffyjeva vlnda. Pri razpravi raznih cerkvono-pravnih uprasanj v gosposki zbor-nici jo bila poraZenn, kajti pri glasovanju ni §lo vse gladko. Nacrti raznih postav, odno-Siijofih so na corkvono zadeve. so bili doloina gprojoli le s piClo veCino, dulonia tudi odklo-njoni ali spromenjeni. — V Nitri izvoljon kandidat libernlno stranko proti oneinu ljudske, je baje oilloZil mandnt, ker ni Imel obraza, prili v zbornico zaradi nosliSanih nopostav-nostij pri volitvah, vsloil kojih jo zinagnl. --K o s ii t o v sin bode kandidovnl v topol* Canskom okrajn in sicer na moslo proiiiinolcga vladnegn prislasn, Kakor m poroCa, vlada mil no bodo iiasprolnvnla; Ijndskn stranka pa vendar poshivi protikandidatn. upraSaoje zopet zdraiiiiHz-^psttja, prinesfel- je zagrebSki ,Obzor" ftlanek, zagovarjajoC idejo in zelec". da se vresniCi. — Poleg to-likih lepih narodnih zavodov v Zagrebu, bi gotovo Cast delal tudi sveCeniCki dom, v kojem bi preZivIjali svoje stare dni razni duhovniki. Vse je mogoCe, ako se le hoCe storili. Na delo torej! Slavnomu Toinasen postavijo spome-nik v Sibeniku, kajti dalmatinska vlada je po-delila Ze dovoljenje. Spomenik izdela italijanki kipar Ximens. Kot da ni domaCinov!? „Narodna dlonWka banka" v Sara-jevu je imela dne 5 t. m. svoj obtni zbor. Iz bilance je posneti, da je banka imela v leku lela 1894. nic manjkotgld.Ga.^-lGVj Cislega dobicka. Banka posluje le §est let in ima Ze fezervni zalog od gld. 120.000, a skupno premoZenje znaSa gld. 320.000; pro-meta je bilo gld. 37,981.800-84, Banka ima podruZnico v Mostaru, ki je imeja tudi gld, 10.058*70 cistega dobicka, prometa pa gld, 4,115.208'06. — In potem naj se poreCe, da Bosna-Hercegovina ne napredujeta? Kaj jo bilo tamkaj pred 20 let! ? Za ves svet je bila ta deZela kakor s sedmimi peCati znpo-CaCena knjiga! Marsikaj je Se pomankljivega, kajti doslej so se vrsill rnzni poskusi, Ces, ali bi no bilo mogoCe ukloniti nnroda pod Svabski jarem, todn vsi poskusi so se izjalo- , vili I Narod postaja Cedalje bolj zaveden in hrepeni po naprndku, a pri torn hoCo ostatl zvest svojemu rojstvu. In tak6 je prav I 0 poljski .Omludliii", ki je stala pred tamopoljskim sodisCom rarii voleizdujo, nam je pristaviti dane-s le to, da je sodiSCe oprostilo vse obdolZonce In jih precej Izpu-stilo. „Mnogo vike, a da bi zaSlol*, veil hr-vaska prislovica. Nil CoSkom sniijojo novo strnnko v prospeh boljliih gospodarskih odnoSajov, — Ako na CeAkem ni so dobro urejono gospo. darslvo, todnj gotovo no more bit! mil pri nas, ttuskl J)r*avnl vostnlk" jo prlnesol uknz carja Nikoluju 1I„ s kutorim se usla-navlja novi odsek v mlnistorstvu cosnrhko hi§e za spiojoumiijo in rosovnnjo rasnovntnih prosenj, ki so predlogajo Njog, VolleatislVH. Ta odsek bode Imel naslov; ^Plsarim Njog. Velicanstva za sprojom profionj" In go bodo poCul izkljufino lo s loin opmvkom. Razgled po svetu. DrJavni zbor razpravlja Ze tretji te-den davCno reformo. Seje ima pogosto, tako da razni odseki morejo lo malo delovati. V budgottiein odseku seje razpravljal dne 22. t. m. proraCun domobranskoga ministerstva. Z veCino glasov jo bil sprcjet predlog roao-lucije, da naj so opusli drugo sluStbeno. leto za enolottie prostovoljce, Pri tej»priliki so poudarjali poslanci Kozlovski, baron Morsoy in Klun potrebo, da se pri vojakih goji verska Cut. Dr. Greg ore iC je omcnil trpinCenje vojakov, o katerem se poloZujejo Ze kmeCki ljudje. ToZil je, da se proSnje za oproSCenje vojakov od prezenCne sluZbe ali za premes-Cenje v namestno reservo prevcC zavlafinjejo. Slednjic je priporoCal, naj bi vlada pohitela z ustanovitvijo Zendarmorijske postaje na Slapu v okraju tolminskem. 0 jezikovnem Razgled po sbYai\sHem snk, God NJei?ove prcuzvlStiiiostl Jos!pa Jurlja Strossiimj'wvjrt. — Duo 19. I. m. prcslavil je imS promili vladiko svoj 80-lotni rojslni dan. Ilrvaski Casopisi so so zopet spomnili MPuler Patriae" (oCota domovine), proslavljajoc ga z dolgimi Clanki in posmimi. ,Posavska Urvatska" je i/.sla v narodnih barvah, BIIrvatski Branik" mu je posvolil kratek ali. lop ClunCck, a tudi oslali niso po-zabili hrvaskega dobrotnika. Bodoljubi iz raznih strauij Hrvaske in Slovenije so br/.o-javno in pismeno pozdravili slavljencat kojim se vnovic pridruZujemo tudi mi, ZeleC Njegovi preuzvisenosti, naj ga VsemogoCi ohrani §e mnogo let na blagor naS in naSo veselje! Strossmayevjeva zalmila. — Njeg. prevzv. vladika Strosmajer je objuvil v za-grebSkem »Obzoru" sledoCo zahvalo: B0 priliki mojoga <«godu prejel sem od raznih slranij obilo pismenih in brzojavnih Cestitk, da mi ni n ogoCe, z ozirom na mojo visoko slarost. vsom in vsakemu poseboj se zahvaliti. Zato prodiin vse p. n. gospode in gospe, kakor vsa slavna drustva, ki so se me dobroholno spomnili, naj biagovole sprejeti mojo najtoplejo zahvalo zagotavljaje jih o svoji Ukroni ljubozni in pravem spoStovanju ter si', priporoeam tudi za naduljo spominu in njih molilvi". Romanjc v Loreto. V hrvaskem Pri-morju in na olokih se pripravljajo za ro-inanje v Loreto, romarje bode vodil krski skof premil. g. Andrej Slrk. Poscbni odbor doluje Ze marljivo v ta namen in Ze due 7. niaja so suidejo v cerkvi na Trsalu (pri Reki) od kjer se odpeljelo s posebnim par-nikoni v Jakin. Tain stopijo v pc-^bni Ze-leziiiSki vlak, ki jih popelje v Loreto, kamor prispejo 8. maja ob 9. uri zjulraj. VoZne cent so 7. Roko v Lorelo: I. razrod gld 10; II. gld 8; HI. gld. 6. — VeC se wv* pri franciskanih na Trsalu. HrvaSke starlnc. PiSejo .Narodnoiuu Listu" iz Knina (Dalmacija), da je tamosnje starinarsko (muzojsko) drustvo dobilo odlo-mek (kos) spomonika hrvaSkega vladarja MVNCIMlR.a (Mulimira). To je do sedaj prvi spominek, ki so oduaSa na tega hrvas-kega vladarja. — „IIrvatsko starinarsko. drustvo v Kninu" je priCelo izdajali a novim lotom svoj strokovni Casopis .Starohrvatska prosvjeta*, Ta list izhaja v Zagrebu v „Di-onicki liskarni* in se ga je liskalo v 3000 izlisov, ki so bili razposlani na ogled. Od lob 3000 le okolo 500 jih je bilo povrnjenih in sedaj upajo, da ostane casopisu naklada do 2500 iztisov. Ta gtevilka je lep dokaz o spoznanju polrebnega glasila. „Svc&mlski dom v Zagrebu". Zopet se je ponovilo staro upraSanje o sveCeniSkem domu v Zagrebu, o kojemu so pred leli sklenili, nabirati milodare, Nekaj se je ludi nabralo, no koliko, to se §e ne ve. Da se Knjiievnost in umeinost. ,K»J12nIoa ssa mladi no". — Te dni zaCnemo razpoSiljatl 3, snopie, ki prinoso nasi mladinl iz poresa g. prof. A. FurttkafiO proved, basnij v verzih in 29 izvirnlh posmic. Pcsnik, velc. g. S. GregorCiC, je vidcl par pol teh- pesmij, ki so mu zeld ugajale, ali veliko bolj Funtkove izvirne pesmi nego prevodi, kar znaCi, da je g. F. nadkrilil nemskega pesnika. In zares se njegove pesmi berd jako prijetno, da jih bodo z zanimanjem brali tudi odrasli ljudje, in ne le otroci. „Ka2ipot" bo letos veliko obseZnisi nego lani, kajti raztegnili smo ga tudi na stiri sosedna glavarstva na Kranjskem. Raz posiljnti ga bomo okoli Veltke noCi. Koledar bo obsegal Cas do Veliko noCi I. 1896. — Radi "dbSiriiosli gradiva je delo ackashelo bolj nego smo mislili. — Cena s poStnino vred 1 gld. 30 kr. Wolfov slovar. — Prejeli smo 18. sesitek tega velikega slovarja; prinaSa bogato besednogradivo od sedmiC do spisnica. Bcsedno gradivo med tema besedoma obsega lorej 80 velikih, tesno tiskanih strani j I Vabilo na narofcbo. — S tern injudno vabim na naroCbo knjige: .Navod o sno-vanju in poslovanju sloveiiskih posojilnic", ki bode obsegala 150 stranij in stala 1 gld., vezana gld. 1.20 kr. Ivan Lapajno v Krskem (Kranjsko). Gledist'iia uprava v Zagrebu razpi-sujc nateCaj do 31. maja t. I: Za 1. vecjo izvirno tragedijo ali dramo iz doma-Cega Zivljenja 500 gld.; 2. Za izvirno kome-dijo ali glumo iz sedanjega hrvaSkega Zivljenja 300 gld. 3. Za izvirno opero v res-nem ali Saljivem zlogu 500 gld. brez ozira na slevilo dejanj. Pri slednjem razpisu morejo lekmovati tudi dmgi slovanski glasbe-niki. Slavjatiskega zbor t Itallji. — Kakor povsod, tako je Zel slavo tudi v Rimu in drugod po Italiji Slavjanskega zbor. Pri konuertu, ki se je vrSil v «Teatro Nazionalc* v Rimu je bila navzoCa ludi kraijica. Itali-janski Casopisi so polni hvale o ruski narodni glasbeni umetnosti. _______ SeJm v StnrUah. — Letni in iivinski sejm v Slurijah, ki je imel biti 1 februarja, bo 4. aprila I. 1., kar s temv naznanfnmo si. obeinstvu. — Zupanstvo v Slurijah pri Aj-dovSCini, 28. marca 1895. Zupan Defran-ceschi.__________________________«._. Hennebcrg-Seidc ' — nur ftcbt, wenn direkt ab meinon Fabiiken hcwigen, — sclwarz, weiss und flicbig. von 35 kr. W» fl. 1*.G5. p. Meter — glatt, gestieift, karriert, gemuaUirU Damnste-etc. (ca. 240 versoh. Qual. und 2000 vorsch. Farben. Dessins etc.), porta- und atauarfral In* Haua^. Muster umgehtmd. Doppeltes Briefpoito u. d. Scbwciz.. Selden-Fiibrlk G. Honneborg^k. u. k.Hoil.) Zttrlcl. Javna gahirala.' Vsem tideleznikom pri'pogrebu nepozabne nas~e, htierke presrdno.rljubljene Leopot&ute, predragim sorodnikmn, prrjateljein in znancem. darovalwn vencev, gg. zastopnikom c. kr. okrujnega glavarstva, c. kr. voja§kegu po-veljniMva, gg. c. in kr. tastnikov, c. kr. poite, c. kr. sodiiti, c. kr. udnih zavodov, deielhegajn mestnega zastopa. slov. dru&wnn, fast, zavodu „De Notre Dame", preblagim govern in gospodom iz mesta, okolice in soSke doline, precastiti duhovscini, cmMemHveteranskenm oddelkil, staraSinstvu crniske zupanije, gg. pevcem iz Cmid in Batuj, udnemu osobju, gospodi iz AjdovMine in Vipave, v obce dragim do-madinom tz vipmwke doline, ter sphh vsem, ki so nam kakorkoti izkazali svoje odkritosrtiio solalje oh tah'i bridkem udamt, ki ua* je zadel, izrekamo najiskrenej$» zahnalo. Ob eneni pa proximo svoje prijutelje in znance naj nam dohrojiotno oproste, ako smo v tern pretnznem slmUiju po pumoti kaj opustili all pozabili. V tiorici, *M mami 1SU5. Rodblna Leopold Bolkn. Javna zahvala. Podpisana rodbina izreka najtoplejso >:a-hvalo vsem prijaleljem in znancem v Gorici, kakor hull v Rihembersu, ki so pismeno alt ustmeno o prebridki zgubi izrazili svoje so-cutje in se udeloZili pogreba ljubljenega in edinega sinka, oziroma brata in vnuka Antona I. Mar. Pefianka. Posebno pa zahvaljuje pree. duhovfieino in gg. prvake nasihobcin, kalerisopri vsem dezevju do temne noCi pocakali dohoil iz Oorice in lako povzdignili tuzno svecanost. Bog jim slotero povrni! Zaliijo&i rodbiiui. V Ousu hrip* so se izbomo izknziilo MQratlwive Steyerske s! ^6ice kot iiiijlHiljso omehJovalno Hrodslvo zlez pioli haillu in hrlpavottl (dani je znstarcla); ?..•-lodcu nifi no SkoU'yo in col6 pospeSujejo Ick. Uospodu lekarju Tend. MOrath, v (inidcu. Poslane mi Stnjerske slaSike sem uporabijal pri kaJlju, hripavosti, kroniCnem unetju v jtrlu in v sapnikovih boleznih pri otrocih in odrastih z najboljSiin uspehom. Celti pri napredujoi'-i suSici sem dosesel olajSanjc. Prosim toiej, posljite mi Se 3 dvanajYi nice Skatljie. Trofaiacli, 2.' feb. 1895. S spoStovanjein Dr. Vitj. Ehrlieh Posamitne Skalljiee stanejo 10 kr. v vseh lekarnah in inirodilnicah in trgovcih itd., kjt-r takili ni, jib. poSuja zdravslveni niirodilnitar Th. Morath v Gradou po "» Skalljic proti upu-siljatvi 1 krone. lScejo se zalo2nikL Glavna zaloga za Ljubljano v lekarni ,pri orlu* i. Swoboda dedici. Putute natanko na ^<>>'^JP^aP:^ Ker se pribliznje C-as za nakupovanje bakrenega zvepla ponuja podpisani isto uprav takoSne kako-vosti, kot je ona tukajsne kmetijske druzbe, in sicer ako se vzame sod 250 kg. Cistih za ceno gld. 22%, pri posamifnih kilogramih raCuna pa po gld. 23. — pri gotovem pla-Ciiti brez odbitka. 2elezna galica prv-3 kakovosli po gld. 3"50 p. 100 kg. Ima tudi izkljuCno zdogo p'riznanega kufsteinskega portlanskega cementa, kojega marka ima prednost pred vsemi drugirni kolikor se dostaja gotovosti in solidnosti pri izvrsevanju dela. Jeden sod tehta 200 kg. Hidravli&no apno v sodih 250 kg. po gld. 5.20 sod. — Zgornje cene je razumeti za blago v zalogi odvzelo. Anton Mazzoli — Qorlca. Vozni list! in toTorni listi v A m e r i k o, Kraljevski belgijski postni parobrob „Red Steam Linie" iz Antyerpena direkino v New Jork & Philadelfijo koncesijonovana Crta, od c. kr. avstrijske vlade Na uprasanja odgovarja toCno: konces.jovan zastop „Red Star Lime" na DT3NAJU, iV Weyringergasse 17 ali pri JOS1P-U STRASSERJ-U . Statbnreau & commercieller Correspondent l der k. k. Staatsbahnen in Innsbruck I Vabilo k ohenemu zbom wGoriSke ljudske posojihiiee" ki bo due 10. aprila t. 1. oh 11. vri dop\ v drnitvenih prostonh. Dnevni red; J-) Tajnikovo poro^tlu. 2.) Potrjenjc letnega racuna. 3.) P.azdelitev cistega dobicka. 4.) Volitev ravnateljstva. 5.) Volitev nadzorstva. Opomba. Letni racun in bil.mca za leto 1894. sta razpolozena v drustveni pisarnici, kjer ju dru&tveniki lahko pregledajo v uradnih dne-vih in urah. V Gorki, due 11. ntarea IHQ't. Ravnateljstvo in nadzorstvo. Razglas dra^be. D..«- 2-2. aprila t. 1. ob 10. uri zjutraj oddu se na drazbi zidmsko delo za nizsir-jonjc mirorlvom v Balujaii pri Crni«ali in napwo mrlv.i3ko kapele. lelo je Gcnjeiio 1209 gld. N.ieit in prevdaiek se nnlmju pri pod-pisaneiu. IMjfiiiskl zastop v Hatiijah •Ine 26. marcii 1895. SIMON VETRIH, podznpan. Gostilna Antona Vodopivca v Trstu ulica Solitario St. 12 priporoca se i-ojakom iz GoiiSfce in drugini Sloveneem v Trstu, kajli v islej se loCijo le pristna vipayska drna in beia VIn a iz pryagke pbcJne in s Krasa. Priporoca se posebno Sloveneem, ki pridejo po opravkili v Trst. Kuhinja prav dobra in po conL Jaima zahvala, Dokuzi vsestranskega prijaznepa soCutja ob bolcziii in smrti nase nt>pozal)ne soprogc oziroma srCno ljub|jene malere Josipine Kovacic, roj. Huber so nam bili v nnjbridkejsih trenotkth hladilno tolagilo naSili kipeCih srCnih boledn. §tejemo si zategadel v dolznost, zahvaliti iz dna svojih zalost-nih in potrlih sre vse svoje ljube sorodnike, castite prijatelje in znance, ki so nam na kakorsen koli naCin izrazili svoje sozalje. Posebno pa zahvaljujemo se.Castito duhovsfiino, gg. uradnike, obe. starasinstvo, daiovalce vencev, sploli v^e udole/nike domaCe in iz sosednjih obrin, in vse one, ki so na kakorsen koli naC'in povelieali tuzno slovesnost in so nam s tern olajsali srciie boleCiue v najbridkejAiU lienotkih nase globoke ^alosti. Bog povrni I Pri Sv. Lueiji, ifi. marea 1895. ssssssBsssssssBsssssssssmaBss; Ribje oljc| Iekarne ^ Cristoffoletti ** AS*' v Goriei. }\ To pristno alje je iziorn sreistvi onti prsnim Mmim in proti sptosni obiicmoglostt ~mM J j Cena orighialni steklenic^i naravne vrsle rmene 70 kr„ bole 1 gld. BJ i mm. I: * ^;Ribi8 oljezieleznini okisom. ^;r H -™*, ...lu, 0Tr„k„,„. - ^\^Z^fZS!!lXZ^^Z $ steklanici 70 kr. j splosnu obnemoglost. C'ciui stekl. 70 kr. H Opomln. Olje, kntcro dobivarn naravnost z NorveSkega, prcdnoga nalivaiii v sleklr- H nicc.vselpjkcniUkipreiSCcm, da morem svojim odjemnikoin garanlovati prislnost in H zdravilnost. || Elizir iz kine-Meza Ciistorolottf. {j najbolje sodelujoCe sicdstvo z ribjim oljora, }e liajboljc proti |Ml- |j niiiiijkaiiju krvi || Cena stekleniei 60 kr. M e 7M kmetijstvc) vinske stfskalnice vseh vest, S Peronosporne ikropilnioe sl!6ne S Vermorelu, fistUnice za iita, | trijerip stroji za robkanje koruzeF 5 mlatilnicBy stiskalnice za scno, S orodja za kleterstvo, vinske cevi, { vinske sesalke, orala in vse * stroje za obdelovanje zemlje, J mlini za iito, prodaja po zelo • zniianih cenah pod zagctovi S lom in na poskus $ II/2, Praterstrasse Nr. 49. ObSirne katalogc gratis in franko. RazproJajalci se igdojo. Posebno svarimo pred ponarejalei iNMMNMNNM Hranilnica in posojilnica y Csrknem na Gori§kem reg. zadruga z neomejeno zavezo. A K T I V A. Bilanca za 1. 1804, l* X S I V A. Racun inventarja 31. grudna 1894..... R.-cun posojil 31. grudna 1894......, Racun nalozenega denarja v raznih zavodih . Nevzdignjene obresti denarja v raznih zavodih Zaostale obresti od posojil........ Zaostala najemnina od zemljisca...... Vrednost zemljisca........... Gotovina koncem leta 1894........ 347 97 m.J 34; 73 51.475' 07 1.587 | 76 941 93 I 82 420' 6.532 gld. 4520 Racun delezev dne 31. grudna 1894.: glavnih 22G a 20 gld..... upravnih 146 „ 2..... Racun hranilnih vlog 31. grudna 1894. . . . gld. 112 991 19 Racun kapitalizovanih.obresti......... 2 52S63 Za leto 1895. predplacane obresti od posojil....... Nevzdigujena dividends od delezev............ Stanje reserve za zgube koncem leta lh94. .'.!". '. ". '. Vplacana vstopnina................. Obresti od delezev........'.'.'.'.'.'.'.'.'.'. Upravni stroski: pisarniski stioski ....'.,'. 'gW '4505 davek od zemljisca in prustojDine ', 37 02 postnina.........., 11 23 za stranke.......... loot donesek „Zvezi"........ 5._ Cisti dobicek leta 1894. , Anton Kosmaft sf. 1. r. tajnik. Peter Bevk 1. r. tajn. nam. Ivan Murovac, dekan, I. .., Kr. Blai Rink podp. Tawdar I V CerkllClll, due 24. sveCana 1895. 106 U2 207 W* 31 1.161- l:{ 123.602 43 Anton KosmaL i. r. blatrajnik. Andrej Kobal 1. r. Wag. nam. Ivan Obod i. r.: Janaz Mlakar l.r; Andraj Gantar! Franc Lahajnar 1. r.; Ivan Mocnik 1. r. — vsi posestniki, odborniki. Rafcnne pregledala ter nasla s knjigami v popolnem soglasju. V Cerknem, dne 24. svecana 1895. Franftlftek Razpet, vikarij, 1. r. — Anton Mavri, c. kr. davkar, I. r. — preglednika. Vekoslav C. Ravnikarl. i na^eloik. Anton Sedej 1. r. nac. nam. Franc Tavcar 1. r.; I Podpisana naznanjatn &istitim sv* jim odjenmikom, da sem obskrbela svo zalogo, razun najelegantnejgili parteki dunajslrih in milamkih modelov c gld. 3 do 25 tutli z veiiko izbero ze, eleguntnih klobnkov za deklice ra, nik let. Naziianjam ob enem, da izvr§i join v svoji delavnici razun navadni narocil tudi raznovrstne popravke p nujnizi ceui. Nadejaje se, da bom tudi v pr hodnjie poeaSeena lako kot v preteklosl belezim so s spoStovuujeni " u(iana Klotilda Tommasini inodislka v Gosposkl ulici »t. 8. i V pisarni Stillz-ov*1 tiskanio nasprot scnicni^cn v (lorlci prndaja se po znlztui will — 1 glii. 30 kr. Veliki teden ill VELIKA NOC. »pmd prof. Andi'iJ Muntslr. Klijiga hi' |Mtftilj;i Imli po jioMi na pov-zi'lje. Kdor p.i dciiar zi> z iiameiloni vn.l pnslji', iiiij pritlt'iu' Si' 10 kr. /a \ozni liit. *' Za VMiko f.irt), za VMlkl poMim iiiMilui » « okraj in /-.» vsako okolieo, kjer koli je « If Ijudska ^ola, he I'.iziimiia, spo.slov.ui.i in $ * kie|io.s|iia iiseba kot » * opnivnik in posiuMlnik ¦ 4 proli iiviliiem pii-.lr.m-4.rm z.r.lu>.ku ml * J nrk.-.i avstrljski'ira lin.inriii-ga /.j.vod.i J * prve vr,!r i.a.t.-.Ut:i. l'umulbr pod * * ,1U.S9.V (.'rsnlrc p..>U> ic-tant. * Za Irgovcc in krosnjarjc! Najlu.l.M- in iiaj-coiiL-jftc kupuv.diSce za vse \in|r: niuzke i;i /«"iiskr iiogavice, J a g e rj r v u j)f-nio, iobce ild. v lovar-ni^ki zalogi Jos. Manili, Dunaj I. S.-liMciliras'.i'.'lib.M Wi|ipliiipo«s|,n^,. 18.) Xttjtocni&ti rttzpo- .iiljtitcv po zeltcnirf in ix>sti na vs>' lit rani. „Kupuj pri kovoCu in he pri kovaLetu!" pi.lU silll pi.V'ilVl.l. To M'lji pn v-ej pinui /a m..j /.nod, k ijti li- tiki» u-iU kupiij.i, k ikoisiu ju moj.i, una -clmk j.'<>touv-« i»l.n"ei.«ij.i \t lik iu-.kili n,ii()/.n bl.i.M. in iliio-ii, pme siroiko, kar iimr.i tin «Il>iI'iji \ U»\-l kiipoi.ilPtt <.amcmu. Knwnl ii/on-l zaxt-biilni odjcnnh-oin b'rutiH In fr.mko. H<>j.Mt(. r, k.ikm ^i- niknli. /a Lrojtti-e iu>fiMiiko\ .uu>. Snovij za obleke. IVrmU'ii uj dosktni; /a >elcC.i-nio ilu-liotSpiuo, intdpi-niit' miom z,i uulfurnm p. k. urailnikot. tiuli za vetoranp, ira»llr(>, telo-M«d«', lUrt-jf, bikini z.i biljunl m iurulue mlze, piTprogt* xa vo/ovp. lodeu. W.ifca za-U.K.I il.ijfi-ki'i.M iiiro^ki-ci iiKil-kcM loilna z.i jjo-poili- in t.'o pe po lzvoiriib tniariiisiih ceu.ih v Mko \chki izben. k.doi t.»kili no mu.e iuicti mil ih.ij-eleiA kowkurem-ija N.ij\oui izber le fineiM tr.»jiit'}.M ^ukni v juyinmleniejbiii barv.ili za »:ubpe. Siiknn, ki stMlnjo prut I, potni oiyr-taei ml {.'Ul + do U >tit, potem tudi potreb-Mine /.a krojafr (kakor poiUt^e z.t rokave, j;umbi. «i\auk.e, sukanec ild ) Ceno, prlmerno, po^tono, trojuo, LMo volncno suknouo blago v\ ne dober kup ennje, kn»er.> velj.yo kom.ij udJki.dnino z.i krojafa, pi iporoui 1^. Stikarofskyj| BRNO (avst. ManchcKler). Najvci'a zalopi lovarniSkcjra sukna v vrcilnosti *', milijona poldiuarjcv. — Voitljfi ^ ?0 P° poStneui povzetju! Svarilo: Apentjc i» kroSnjatji pnnij-jajo nedostatno svoje blajjo I1*"1 w>»mk.° »8»-karofekega bl-.nr«»*. Da zabiaiiim taraiyc p. n. oujemalcev, naztianjam. J« tiiklm ljudeiu ne prodajam blaga pod nobenim pogojeai. (U)