Abbonamento postale gruppo 2/50% - Tednik / settimanale - Poste Italiane Spa - Spedizione in abb. postale - 45% - art.2 comma 20/b Legge 562/95 Filiale di Udine - TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA - 33100 Udine - ITALY - cena 1,20 € www.facebook. i/novi.matajur Vojak Bruno, proti-junak, 90 let nazat so odkrili Slovenec in Tržačan to novo Zavarško jamo STRAN 5 STRAN 8 naš časopis tudi na spletni strani www.novimatajur.it imata j ur v/ vi tlpticlip nnWsaiinp ^ tednik Slovencev videnske pokrajine št. 19 (1896) Čedad, sreda, 13. maja 2015 Per paura di discutere perdiamo tutti Ciò che è successo a Vernasso la settimana scorsa, con una cittadina zittita e aggredita verbalmente da un gruppo di compaesani terrorizzati all'idea che una via del paese potesse essere intitolata a un grande architetto della Benečija (Valentino Zaccaria Simonitti) durante un'assemblea pubbhca, è di per sé un fatto in-commentabile. Che si spiega solo con l'acredine che alcuni, che poi sono i soliti noti, nutrono verso tutto ciò che può anche lontanamente essere accostato all'aggettivo ‘sloveno’. Una fobia che credevamo anacronistica o tutt'al più confinata tra Ponte San Quirino, Za-varh, Prato di Resia ed il confine di Stato. Purtroppo ultimamente ci sentiamo un po' meno soli: le reazioni scomposte alle bandiere jugoslave al corteo del primo maggio a Trieste, gli attacchi al-l'Anpi di Gorizia, la marcia nazionale di Casapound (i fascisti del terzo millennio, alleati ufficiali della Lega Nord) il prossimo 24 maggio, sempre a Gorizia, per celebrare l'entrata dell'Italia nella ‘vittoriosa’ Grande guerra, sono spie di un clima che pare sempre più oscurato da una cappa di piombo. Tra le varie ‘argomentazioni’ usate per zittire la cittadina di Vernasso, una ci ha particolarmente colpito: “In democrazia si vota, non si chiacchiera”. È una considerazione molto di moda in questi anni e si spiega, certo, con una stagione di stagnante immobilismo della politica, incapace di elaborare risposte adeguate a una società triturata da trasformazioni sempre più rapide. In realtà votare senza discutere è proprio tipico dei regimi autoritari e totalitari, dove si dà il consenso al più potente ma è vietato esprimere (e votare) opinioni diverse. Questo sì, citando la cittadina di cui sopra, è uno slogan incivile che conduce alla barbarie. Una cosa è certa: l'ignoranza di princìpi fondamentali che consentono il dialogo, la mancanza di un'educazione al rispetto e alla capacità di confronto fra opinioni diverse non si possono colmare con una ruspa. La stragrande maggioranza delle persone infatti, di qualsiasi nazionalità, non ha alcun interesse a combattere l'ennesima guerra fra poveri. Opozicija na Občini predstavla dokument Nediško, sadà Appunto “Le ragioni della Specialità concessa al Friuli Venezia Giulia ruotano essenzialmente attorno alla presenza della minoranza slovena presente soprattutto nell’arca che guarda verso la ex Jugoslavia e che va sotto il nome di Bcnecia, detta anche Slavia veneta.” Messaggero Veneto, domenica io maggio L Na sosednji so zapaiii usta vasnjanki, v Bamasu na bo ulice ‘Simonitti’ V Barnasu na bojo imiel ulice “Simonitti”. Družina znanega beneškega arhitekta, kije umru lieta 1989, je bla napisala županu, de se je počutila užaljeno, kar je občinska uprava ponudila, naj vasjani volijo med imenom Simonittija an “del Mulino”. Kar je Adriana Scrignaro tu ole tiela poviedat - an razložit zaki je po njenem mnenju imiela pru družina - na sosiednji, kije bla v vasi špietarske občine 7. maja, so jo kajšni huduo zamučal an je nieso pru pustil začet guorit. “Ratalo je kiek, glih ku kar so bla te narbuj temna lieta naše zgodovine,” nam je poviedala Adriana Scrignaro. “An pa Simonitti je nardiu puno za našo vas, nenazadnje je tud postroju našo cierku”. beri na 2. strani II > stran .pagina 9 je na varsti Dreka Regione, Shaurli entra nella giunta Cristiano Shaurli, ex sindaco di Faedis, fino ad ora capogruppo PD in consiglio regionale, entra a far parte della giunta Serracchiani. A lui è attribuito il referato alle Politiche agricole, che erano a carico del vicepresidente Bolzonello, a cui vengono assegnate le Politiche europee, sin qui di pertinenza dell'assessore Peroni. “Una riassegnazione delle deleghe per rafforzare l’azione di governo della Giunta regionale e la maggioranza che la appoggia’ ha affermato Debora Serracchiani annunciando le novità alle quali manca solo l'ufficialità formale. Sadà je na varsti Dreka. Opozicija v dre-ški občini je pred kratkim predstavla dokument, ki ga bojo obravnaval v prihodnjem občinskem svetu. Dokument je zelo podoben tistemu, ki so ga odobril marca v Podboniescu an tud tistemu, ki gaje soglasno sprejeu dičember-ja lanskega lieta občinski svet v Reziji. Lista ‘Insieme per Drenchia’ zahteva, da Občina sprejme ‘nediško’ ku avtohtoni jezik an mu da valenco maternega jezika. V dokumentu, ki ga je podpisu občinski svetovalec Claudio Crainich, sta citirana dva zakona (daržavni 38/2001 an deželni 26/2007) za sloviensko jezikovno manjšino tudi v naši pokrajini. beri na 4. strani Sedemdesetletnica Primorskega dnevnika Prva številka izšla 13. maja 1945 - Obletnico proslavili tudi v Rimu in Ljubljani Slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc (drugi z desne) je gostil sprejem ob 70-letnici prve izdaje Primorskega dnevnika Primorski dnevnik, edini slovenski dnevnik v Italiji (in tudi edini dnevnik, ki izhaja izven meja Slovenije) je prejšnje dni slavil pomemben jubilej. Kot naslednik Partizanskega dnevnika je namreč prvič izšel 13. maja 1945, torej ne dolgo po koncu druge svetovne vojne in osvoboditvi. Pomembno obletnico Primorskega dnevnika so slovesno obeležili tudi v Ljubljani in v Rimu, saj slovenskemu časopisu tako slovenske kot italijanske oblasti priznavajo nezamenljivo vlogo v življenju slovenske skupnosti v Italiji. “Primorski dnevnik je v vseh pogledih največji projekt Slovencev v Italiji,” poudarja njegov odgovorni urednik Dušan Udovič. beri ita 3. strani segue a pagina 2 “È stato un episodio degno dei tempi più bui della nostra storia. Di inciviltà e barbarie: è incivile tappare la bocca a un cittadino durante un'assemblea pubblica; è una barbarie contrapporre in questo modo la figura dell'architetto Simonitti a un toponimo del tutto insignificante”. Questo il commento di Adriana Scrigna-ro, cittadina di Vernasso (San Pietro al Natisone) a margine dell'assemblea della frazione, convocata dal sindaco Mariano Zufferli lo scorso 7 maggio, in cui si sarebbe dovuto decidere (ma, per qualcuno, non discutere) dell'intitolazione di alcune vie della borgata. Tensione all’assemblea dei cittadini sull’intitolazione delle vie Urla, insulti e niente discussione, a Vernasso non c’è spazio per Simonitti Durante l'assemblea - dopo l'introduzione del sindaco - Scrignaro avrebbe voluto spiegare le ragioni del gruppo di cittadini che, più di anno fa, aveva proposto l'intitolazione di una via di Vernasso all'architetto Valentino Zaccaria Simonitti (1918- Riassegnate le deleghe, Shaurli alle politiche agrìcole Un momento della conferenza stampa in Regione dalla prima pagina “A due quinti della legislatura, dopo un lavoro corale, collettivo e molto impegnativo che ha contraddistinto il primo biennio di legislatura, c’è ora l'impegno di proseguire nell'attuazione delle riforme sin qui varate e con l'intenzione - ha dichiarato la presidente - di governare a lungo questa Regione.” Revisione della Finanza locale, Comparto unico, riassegnazione di competenze al Sistema delle Autonomie locali, e in più "fare le scelte per i prossimi dieci anni: un pensiero lungo, dunque, oltre lo spazio dell'attuale legislatura" ha indicato Serracchiani, che non esclude una sua ricandidatura nel 2018. Il rimpasto è stata insomma l’occasione per fare il punto della situazione su quanto svolto e quanto ancora va fatto. Tra le cose realizzate dalla Regione sono stati citati lo strumento di legge per il sostegno alle attività industriali del Friuli Venezia Giulia, l’attuazione del Piano strategico del Turismo, la gestione di tantissimi Tavoli di crisi, mentre si sta arrivando alla nuova legge sul mondo cooperativo ed alla chiusura con le autorità di Bruxelles del Programma di Sviluppo Rurale del FVG (dotato di 296 milioni di euro) e del Programma Operativo Regionale del Fondo Europeo di Sviluppo Regionale. Shaurli, che ha ringraziato per la fiducia, ha affermato che per quanto riguarda il suo referato il percorso avverrà “nel solco del cammino tracciato dal vicepresidente Bolzonello, a iniziare dalla gestione del PSR, con i quasi 300 milioni di euro da mettere in circolo in Friuli Venezia Giulia". 1989), nato proprio nella frazione di San Pietro (nell'ex mulino) e uno degli intellettuali più importanti della Slavia. Non appena Scrignaro ha tentato di prendere la parola però è iniziata la contestazione, con urla e insulti, di un gruppo dei presenti. Tra cui spiccano i classici “pagliaccio” e “basta chiacchiere”, o il più originale “in democrazia si vota non si chiacchiera”, e il ridonante “basta! Siamo in Italia”. L'assalto verbale è durato alcuni minuti con il sindaco Zufferli che è rimasto in silenzio. Questo l'epilogo di una vicenda che, nata da una proposta senza nessun intento strumentale, ha invece progressivamente inasprito gli animi. Non le fosse stato impedito di parlare, Scrignaro - ci ha detto - avrebbe voluto semplicemente ripercorrere le tappe della vicenda e, in particolare, precisare alcune affermazioni del sindaco che aveva in precedenza annunciato la “rinuncia” della famiglia Simonitti all'intitolazione della via. Precisazioni che Scrignaro riteneva necessarie visto che nella circolare con cui il sindaco aveva convocato l'assemblea, si annunciava che i residenti di Vernasso sarebbero stati chiamati a decidere sui nomi da dare a diverse vie. Per ciascuna si proponevano due possibilità (Dolegnis o Vernasso, Ferrovia o Mocorins, San Bertolomeo o Goregnis) e l'ipotesi “arch. Simonitti” risultava contrapposta a “via del Mulino”. Di qui la presa di posizione della famiglia (condivisa dai cittadini che avevano proposto l'intitolazione) che in una lettera inviata all'amministrazione comunale giudicava gravemente offensivo per la memoria dell'architetto chiamare al voto (su una decisione che in ogni caso spetta so- lo alla Giunta comunale) i cittadini nei termini di cui sopra. “A me è sembrato giusto lasciar decidere i cittadini”, commenta il sindaco di San Pietro. Che però non nasconde il rammarico per la tensione che ha caratterizzato l'assemblea: “Sono rimasto male per quanto accaduto prima del voto, non ho davvero parole. Con una partecipazione così alta non è facile gestire questo tipo di situazioni.” Quanti si sono impegnati a favore dell'intitolazione denunciano invece un'escalation nelle ostilità alla proposta. Inizialmente infatti - dicono -sembrava non ci fossero problemi. Simonitti - unanimemente riconosciuto ben oltre i confini della Slavia per le sue opere - ha fatto molto anche per la frazione, ristrutturando, ad esempio, la chiesa di San Bartolomeo dopo che in seguito al terremoto del 1976 ne era stato decretato l'abbattimento. Evidentemente però, il suo impegno a favore del riconoscimento dei diritti linguistici della comunità, ancora oggi risulta inaccettabile per una parte politica ben precisa. Così, il voto è stato preceduto da una capillare campagna porta a porta e a precettare persone che da tempo non vivono più nel paese. Kaj se dogaja v Sloveniji Milan Kučan: “Sprava s preteklostjo je potrebna zaradi mladih” Na Trgu republike v Ljubljani so se 9. maja spomnili 70-letnice konca druge svetovne vojne. Na slovesnosti, ki jo je v sodelovanju z ljubljansko mestno občino pripravila zveza združenj borcev za vrednote NOB, se je zbralo več kot 5000 udeležencev. Med njimi sta bila tudi predsednik Slovenije Borut Pahor in predsednik državnega zbora Milan Brglez. Slavnostni govornik pa je bil prvi predsednik neodvisne Slovenije Milan Kučan, ki je poudaril, da seje zaradi mladih treba spraviti s preteklostjo. "Ne moremo si privoščiti, da bi nas delitve iz minulih časov delile še za danes in jutri. Pieteta do žrtev zahteva, da ne bijemo političnih in ideoloških bitk prek njihovih grobov. Nasprotno. Teija voljo in sposobnost za preudarne in odgovorne besede in dejanja," je v nagovoru izpostavil Kučan, poroča STA. "Upor je bil zgodovinsko, politično daljnovidno in državotvorno dejanje. Za vselej nam je določil mesto med narodi, ki so s svojo medvojno opredelitvijo ustvarili temelje sodobnega sveta," je še opozoril. Dodal je, da odločitev za boj proti barbarstvu v Evropi danes ni le sestavina naše demokracije, je tudi temelj naše suverenosti. Odpor je po njegovih besedah temeljil na globokem prepričanju, daje za narodovo osvoboditev potrebno skupno delovanje političnih in narodovih silnic: "Da ne more biti ideološko pogojen in izključujoč. Zato so se politične sku- pine znotraj OF tudi uspele zediniti o sodelovanju za osvoboditev." "Programska točka, da se vprašanja, ki presegajo okvir osvoboditve, rešujejo po vojni, ko naj bi bila vpeljana demokracija, pa ni bila uresničena. To je ena usodnih napak takratne slovenske politike, ki so vodile do mnogih nesrečnih dejanj med vojno in po njej," je spomnil. Po Kučanovih besedah pa je imelo tragične posledice tudi dejstvo, da del takratne slovenske politike ni zmogel moči za odpor okupatoijem in je sprejel njegovo oblast in orožje. Dodal je, da so zločin povojnega nasilja izrecno in večkrat obsodili predstavniki države, obsoditi so ga nekdanji partizani. "Zato ne zdaj in ne pred prihodnostjo z ničemer ni mogoče opravičiti novega netenja sovraštva. Toliko manj z zamolčevanjem ati opravičevanjem zločinov, povzročenih v sodelovanju z okupatorji, ati s poskusi, da bi zgodovinske spore dedov postaviti za cilje mladih rodov Slovencev," je opomnil. Bivši predsednik republike Kučan pa se je v nagovora na kratko dotaknil tudi aktualnega političnega dogajanja. Po njegovih besedah je zaupanje v politiko majhno, vlada pa mora pokazati, da si žeti razumevanja in podpore ljudi ter mora preveriti svoje načrte skozi javni dialog, vsaj kar zadeva prodajo državnega premoženja in nacionalni reformni program. Slovesnost je sovpadla z zadnjim dnevom pohoda po Poti ob žici (beri na 12. strani), skoraj 35 kilometrov dolgi poti okoli Ljubljane, kjer je med vojno stala žičnata ograja italijanskih in pozneje nemških okupatorjev. kratke.si La Slovenia riduce i gas serra, ma resta lontana dagli obiettivi di Kyoto Le emissioni di gas serra in Slovenia ammontavano nel 2012 a 18.911 giga-grammi di diossido di carbonio. Rispetto al 1986, anno di riferimento per la serie storica indicato nel protocollo di Kyoto (sottoscritto anche dalla Slovenia), la quantità di gas serra è diminuita del 6,4 per cento. Un risultato sensibilmente inferiore all’obiettivo del meno 8 per cento da raggiungere nel periodo 2008-2012, fissato proprio a Kyoto. La maggior parte delle emissioni di diossido di carbonio (l’81,8 per cento) è prodotta dal settore energetico. Cerar e Mustafa, per una maggiore collaborazione fra Slovenia e Kosovo Il primo ministro del Kosovo Isa Mustafa, in visita ufficiale in Slovenia, ha incontrato il premier Miro Cerar. Durante la conferenza stampa congiunta, tenutasi a margine dell’incontro, i due hanno ribadito l’intenzione di intensificare la collaborazione fra i due stati soprattutto nel settore economico. Dopo Germania, Austria e Italia, la Slovenia è il quarto investitore estero in Kosovo. Nel 2013 il volume degli scambi commerciali fra i due paesi ha raggiunto gli 82 milioni di euro. Trend in netto aumento visto che nello scorso anno sono stati raggiunti gli 84 milioni. In Slovenia lavoratori precari al 40%, per Cerar bisogna aumentare le tutele I contratti atipci in Slovenia, le varie forme di precariato, riguardano ormai il 40 per cento della popolazione attiva. Durante il convegno sul precariato delle forme di lavoro, il presidente del Consiglio Miro Cerar ha sottolineato come la flessibilità sia oggi un fattore inevitabile. Ma ha anche ribadito come per mitigare i rischi dovuti all’abbassamento dei salari e alla crescente impossibilità per una nuova classe sociale di mantenersi con il proprio lavoro, sia necessario oggi potenziare i diritti e gli ammortizzatori sociali per i lavoratori. L’invecchiamento della popolazione uno dei problemi della Slovenia Lo ha dichiarato il ministro delle finanze Dušan Mramor a Bruxelles. L’aumento dell’indice di anzianità sta comportando maggiori spese ed una loro maggiore incidenza sul Pii. Secondo le previsioni il costo di questo andamento demografico passerà dal 24,7% per cento del Pii nel 2013 al 31,5% nel 2060. In base a questi parametri la Slovenia si trova al vertice tra i paesi dell’Unione Europea. Per Mramor il problema potrebbe essere contrastato con un più facile accesso al mercato del lavoro ed un più rapido raggiungimento del titolo di studio. f primorJki Dnevnik GLASILO O S V O P O D I L N E FR O' NT E ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 1. - Stev. 1_!_ TRST, nedeljaT3. maju 1945 _•_ Cena 1.— liro Osvoboditev Trsta Maribor je osvobojen Cete Jugoslovanske Armado prodrle do trto Ena najsijajnejših zmag po svojem sfra- iporiiC v inenlu, » no nam Jih puinCJH fracblvalc! Tinta aMOl. Pvc-trtvolntso Trata vjdl, dn jc njegovo Kranjska gora - Celovec • št. ll| - Popolnoma unlfenlh 6 nemikih in 11 ustaiklh divizij feši} pretepel Mirai delce pn- FiiciJi JuzosJovnonbo Armade, dokler sc to vprašanje kontno no reli na rokovni konlcrenei., Mihailovič bo sejen nKrne n In^l?» IW.. r^jca’ Ivo, Veliko Ilovi!« ujrtnlkov Ul voj-neka materiala Jc ptvllo v roknli Sclrjev! zaplcojcmh iskWili! Avstriji «"nsh/tcle duopelF na Ssnt lij. To pomeni, da Mvk!e«ah •Za emvobortllev Trs!», Ilir« ta T-.lo Jc morta OoloCIl JV. annido. Ocrknlc! In SncJnlku In n lent po-kro trnu varoval, severni bok are eitdnjrepu Ta oportvia je oaSr topništvo popolnoma UlUjllo.i se “%ASaifjigc1čio>?M,kl ‘STp Krnnj, Trlic. Rndovljlčn. ^Uled, Jo’ formacije ki dnigl tejajalcl. ki 40 Juli» «1 te črte. olturuio ao zciilavjjal« rdlnliv IV. nrfratiji. medlem X» jo MvraiMk •jfobo Jo prabltolervo Trem epre. V borbah In ópcrócljoh ClWenJa Pogodba med SZ In Poljsko ratificirana iivokU noiosrcdno znMl‘\ltjco 20 litre. Tret in SlOTennko Primorje. Olla EiluiC, CrojrtO, Ofc-uKn, Cceskl |§Jsff£5Ì v okolici pt proteina idoverok« jc alo jiriurCno ttrcvjrlo nulo rallr.lec Ijpti." lUlmjkreld Je Izdajalce. Sojen zaplenjeno 2t0 topov, ji tankov, EOO avtomatskih oroilj. 12M «troj* nlo In & letal. (Beograd, IX mnjal Vrhovne-z» Sovjcla Stšišlt Je mil. hclral Poseilba o ^.cljateljotvu, .ScIMtrtU'Mh"RepUbhk’^Wljikà Proka silnih težav nji odpor. V lem čn»u m cdlnlro Italijansko-slovenski protifašistični Izvršni odbor vanje pravic vseh meščanov, katerikoli narodnosti pripadajo. Samo tako sc odpirajo Trstu Ši- področje nomjn KeSpn-rtelt*, Jo VII, kivpj. Klili n mil Jo ki bok o« črti Nov0 mesTo-KoCevje, mederai T^i^o’da^raUlllu^^ovo ru 1 orali ran Jv m \ ritiojltr nlroLvke - predstavnik tržaškega ljudstva na poti Ir oblasti roka obzorja kulturnega preevi-tanja. V nasprotju z mračno fašistično prateklotitjo. kjer so sc razvijali živinski nagoni, mora Trst postati r.osllclj človečanske riočro rovzafolksco * reakcijo • te /nreta. pri Črnomlju no Vinico, le proti Jugu v urici nfcuka Blat ri calle ka In dajalo no la oačen insidino»! praSvart! operaciji. menic, bi ata Jih fcemCBjaU llalljoD-akoralovcnitkl protlfalUWtì Izvr«-ni odbor (CEA1S) m Krenaedo ene. KlKgo lega »veta »0 «lcdcCo tic mcn1a_Trevl, vso civilno oblast l*rvl£ v svoji zgodovini pre- idejo in delavnosti. V loj obliki Inbko postane most med vzhod- Tržačani! Cul«* no IVlnUm |n Iz Trata Str Istro trot! lir». Svojo alante alio at Nerad vrgli no pvlrorjo OiKO»-Roka-Klam, fekortlčajre: ustroju- Zagrizene borbe po tržnikih ulicah So vratnik jo branil vanka ulico In raako oportiče. I*o"Cbno mola n >i nianso' ra. pre-i korak teza politične«!» picdctfivnUlvei.ldialboeaJIud-rakvidni» *Sob*kh^ damokraUMo b.) Omogočiti ki xasolovttl Cim-lovilno demokratizacijo ljudske dnir.«!! OdrtreviUlaZ.obM^' ““ «»-UMKod in prolabatICno «lomento. 2ii Mobilizirati tue delovno In KCdpodaisko sile Treta za inkojt- kraUčoo^ Ijijdzkl in^naprcdal trubde .okolnobti in: •loKVr ra1 Zavcdapo se velik« odgovornosti. kj bi jo oadcvblnp, 2«ve-(jatod »o OOločra^Rti pvmvna tega dogodka zs bólocaost Tinta. Zavedamo sa naloge, k! jo Ima Molskih ulrd m Dornikih vojom ladij. Artilerijo» nrenj z ladij Jo dovauko vojekc-o>vobodKcljloc.B lUilljonakreaSovoMkl proUfalloUJ- njo gospedaroko obnovo anmega Ì.) Kropiti In poblobljall brat- dnlo SoviniaUJnn sovrajtvo, pod-neteno po mračni lailstičnl pni' in. ki jo bo Imel Trat v okviru vseh demokratičnih in mlroljuV £fS£,SS,|S iF^uVčrTro lMČ* ' ' Komandantu K renando irretita Trst tov. generalmajorju DuUnu stvo In eaotaoet Italijanov In Slovencev, ki jo zrasla It .ednnjs teklosti. Dani so pogoji, ki nam omogočujajo učvrstitev In po-globilcv bratstva In enotnosti itnlijnnštva ia sJovccintvn, knkor Prevzemamo to odgovornost, ker imamo rešitev trinjkega problema s tem, da^bo Trat av- Opločll jc drzen manever ko. Napadati^ v -Oj ^r.c.-t frontalno mento, kjer »0 jiri.YIC n tk>JL K-> je 40 lo Taxbojsillkr. nemško ladjo strialo Ifi oe v Benetkah prednjo - ItMljnnnkoalovcnakl protllnlleUO-štelopolkl sledečih poutttnlh ore Cjii bo poliflnj to dopustil, vzpostavitev Osvobodilnega nvo.ta Troia tudi drugih narodnosti v mestu Trot, To bratstvo Jn enotnost sta nujna ra demokratični ljudski. gospodarski in kulturni raz- 2.) Omogočitcv in zagotovi. fcdcratlvnl Jugoslaviji za najboljšo io mislimo, da daje Trstu najboljše izglcde. Prevzemamo to odgovornost, tržaškega problema odobronjo niti štab Jx>lvre! sledeči anUrt: Po-nr> traiti OfnUJo-Ittin-KSutaTV prinpdo 2. maja •/ Tra!, da U njo-mbfto pristanišče ut aOtrkovanjo io dve mnjjinl" pójiotnonia obkoljen! UnlU Ojraola (U. 0.1, Osvobodilna »Titola (OPR. Tarli lo Corac- norraicki oavobodllal borb!. Poillja- tev resnične dcmokratlsacljo na-Se oblaafl v n»Jkraj!,cm času in odstranitev vseh fašističnih -in fašistom naklonjenih elementov. 3.) Posvetiti se je treba nujni gospodarski obnovi, ureditvi odgovornih krogov demokratične Jugoslavije. S le strani smo dobili vsa jamstva za kar.oaj-večjo pomoč n a; im nujiorom, da bi vzcvetelo' avtonomno mesto Trot v okviru demokratično fe- «J»Jo^D^°^vno JA vos priznanje za zgodovinsko nalogo to Armado mod to vojno In rooebno pa limiamo globoko bvo- varjeno^predpozojo ea Izvrlllev ob- In ranitvi težkih vpraAanj, ki nam jih je zapustila vojna. Ta problem je danes najbolj pereč-4.) Po^tck^n^zvrlUcv pri- derativne Jugoslavije. ^ Prevzemamo to odgovornost. Blntrlcn, redke.lor M r-: poronfcollo v Trat. Prenota*,.manovriti ki 01. delkl 00 oc x otokov izkrcali v polollle v bitki za le" cialo kritje Smrt latlzmu.— ovobrajo anrodul Predsednik: Dr. V. 2oraltl volitev. ki mi tiodo Izvršile, čim dvoma jc to eden izmed najvai- ne. demokratične in protifašistične silo mesta, tako slovenske kakor Italijanske.' IM-0^»/“'na najjuneja1 ičuM do kroni »vojn politično linijo. .Jeo Jc uspel predati Kcmondl menta na vinc in predstavlja gačetek novo demokratično dobo našega menavo .demokratične bodočnosti. jim zaledjem. Sama v obliki, ki smo jo mi prikazali, je možno zagotoviti to povezanost z ralcd- Rltiolca-LJuhlJiuia vnroje <1conl nl- Sovražnih atrt - plen ogromen nemška skupino. » jc Stelo preko področja Reke probljj« prati Tre tu. rrirt? uTlì? Koraùra %wij*a àc uipchcjn iirlpomoglo k zmasl vrten z ozimni ni gornjo ugolovilve daje prav poseben značaj in nalogo Trstu bodočnosti. Bivša fašistična oblast se Jo proti vzhodu za svojo imperia- ga rešitev tržaškega problema neumestna. Posebno pa odbijamo rešitev tržaške avtonomije izven demokratične in federativ. no Jugoslavije. Takšna rešitev ni in ne more bili v interesu obkolile to itemiko okunlnŽ po na- joepeilia rad oovrair.c obramlio in litcCocr.o preprečila oovrainlksi, da r č.roin m v T' L GG',ČL. listično politiko snovanja vojn prati Slovanom in vshodu sploh. Iskreno demokratičnih sil. Po-vdarjumo, du je vsaka druga rc- manj poznana. Primorski dnevnik je s tega vidika neke vrste servis za našo skupnost, saj skuša povezati vse njene dele in prav zato objavljamo članke iz videnske pokrajine. Številni naši naročniki prejemajo na dom tudi Novi Matajur. Tudi kratka napoved kakega dogodka lahko namreč privabi v Benečijo Tržačane in Goričane in tako dejansko ‘zmanjša razdaljo’ med njimi. To pa je tudi edina pot. Sam sem imel to srečo, da sem nekaj let lahko delal v Benečiji kot novinar Novega Matajurja in zame je bil to velik privilegij, saj mi je vsakodnevno delo na terenu omogočilo, da spoznam in razumem to realnost in obenem tudi samo Furlanijo in furlansko skupnost. Tudi to moramo poznati, saj so Furlani sestavni del teritorija, kjer živimo.” V zadnjih letih je veliko govora o sodelovanju in združevanju med slovenskimi mediji. Kako vi gledate na to? “To bi lahko bilo mogoče smiselno na Videnskem, da bi imeli tu nek bolj močen tednik, kar je nekoč predlagal tudi Novi Matajur. Na splošno pa se mi zdi, da bi morali predvsem okrepiti sinergijo med mediji v našem prostoru. Nesmiselno se mi zdi, da na nek način ‘tekmujemo’ med sabo. Na tem področju je po mojem potenciala še veliko. Prav tako kot sem prepričan, a je to marsikdaj pogojevala finančna kriza, da moramo stopnjevati sodelovanje s Primorskimi novicami, s katerimi smo nekaj skupnih projketov že izvedli.” (T.G.) “Primorski dnevnik največji projekt Slovencev v Italiji” Pogovor z Dušanom Udovičem ob 70-letnici časopisa Primorski dnevnik, edini slovenski dnevnik v Italiji (in tudi edini dnevnik, ki izhaja izven meja Slovenije) je prejšnje dni slavil pomemben jubilej. Kot naslednik Partizanskega dnevnika je namreč prvič izšel 13. maja 1945, torej ne dolgo po koncu druge svetovne vojne in osvoboditvi. Pomembno obletnico Primorskega dnevnika so slovesno obeležili tudi v Ljubljani in v Rimu, saj slovenskemu časopisu tako slovenske kot italijanske oblasti priznavajo nezamenljivo vlogo v življenju slovenske skupnosti v Italiji. Ob tem jubileju smo se pogovorili z odgovornim urednikom Dušanom Udovičem. “Ta obletnica je za nas zelo pomembna in je zato tudi močno občutena. Nudi nam namreč priložnost, da pomislimo, koliko energije so in smo vložili, da smo še danes tu, saj časopis vsakodnevno ustvarja že tretja povojna generacija. Primorski dnevnik je v vseh pogledih največji projekt Slovencev v Italiji. Je izraz želje naših ljudi, da dobijo nazaj svoj jezik, da se rekonstruira vse to, kar je uničil fašizem. Slovenci v Italiji smo že pod Avstrijo imeli svoj tiskani medij, to je bila Edinost, nato je v okupirani Evropi izhajal Partizanski dnevnik, Primorski dnevnik pa je njegov naslednik. Ponosni smo na svojo zgodovino, obenem pa tudi na to, da smo se vedno znali prilagoditi času, sodobnim razmeram in tehnološkim novostim. Prav zato skrbimo tudi za spletno izdajo časopisa in novice objavljamo tudi na naši spletni strani, pripravili smo tudi aplikacije za tablice, ‘pametne’ telefone in tako naprej. Naši bralci so sicer zelo zvesti, na tak način pa se skušamo čim bolj približati tudi mlajšim.” Kaj pomeni Primorski dnevnik za našo skupnost in za ves prostor, v katerem živimo? “Kdor vzame v roke Primorski dnevnik, se takoj zave, da se razlikuje od drugih časopisov. Seveda imamo tako kot vsi ostali strani posvečene kroniki, kulturi, športu in tako naprej, pa vendar je takoj očitno, da je dnevnik namenjen bralcem, ki živijo v tem obmejnem prostoru. Skušamo pa biti tudi čim bolj čezmejni, kar nam uspeva predvsem na Goriškem, saj verjamemo, da gre za skupen prostor in prav zato mislim, da bi morali čezmejne oblike sodelovanja še nadgraditi. Smo tudi edini časopis, ki redno objavlja tudi novice, ki zadevajo Slovence na avstrijskem Koroškem, Štajerskem in delno v Porabju. Za nas je seveda pomembna manjšinska problematika in smo do te teme zelo pozorni, saj se ji drugi zelo malo (ali sploh nič) posvečajo. Za samo slovensko skupnost pa je seveda pomembno ne samo to, da lahko bere novice, ki jo neposredno zadevajo, a da jih bere v slovenskem jeziku. Šola in časopis sta za naš obstoj ključna dejavnika.” Primorski dnevnik je tradicionalno razširjen na Tržaškem in Goriškem. Kako pa je na Videnskem? “Dokler ni začela delovati dvojezična šola, je bil knjižni jezik v Benečiji manj prisoten. Kljub temu pa smo vedno imeli tudi tu svoje Zgoraj odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič, desno pa prva stran prve številke, ki je izšla 13. maja 1945 bralce, na začetku so bili to aktivisti, ki so bili tudi jezikovno bolj pripravljeni. Zanimivo pa je, da smo bili vedno prisotni tudi v Kanalski dolini. Gre vsekakor za območje, kjer moramo svoj krog bralcev še razširiti in o njem tudi čim več poročati. S tega vidika je za nas zelo pomembno prav sodelovanje z Novim Matajurjem, kateremu se moramo zahvaliti, ker že dolgo deluje kot naše dopisništvo iz teh krajev. Brez te pomoči bi Primorski dnevnik in njegovi bralci ostali brez enega dela naše skupnosti.” Ali dejansko obstaja med bralci zanimanje za stvarnost videnske pokrajine? “Na podlagi informacij, ki jih imamo, je to zanimanje veliko. Gre za stvarnost, ki je dejansko naj- Ruttar predsednik SSO za Vidensko Svet slovenskih organizacij je prejšnji teden v Čedadu izvolil novega deželnega predsednika in podpredsednike oziroma pokrajinske predsednike. Krovno organizacijo bo odslej namesto Draga Štoke vodil 45-letni Walter Bandelj iz Podgore na Goriškem, kije bil pred tem že gorički predsednik SSO, aktiven pa je tudi v politiki in je občinski svetnik Slovenske skupnosti v Gorici. Novega predsednika ima SSO tudi na Videnskem, Iger je Giorgia Bankiča nadomestil Riccardo Ruttar. Ostali predstavniki videnske pokrajine v izvršnem odboru Sveta slovenskih organizacij pa so Sandro Quaglia, Ezio Gosgnach, Luciano Li-ster in Anna Wedam. Predstavnik Slovencev videnske pokrajine v nadzornem odboru je Michele Coren, v razsodišču pa Giuseppe Qualizza. Kar zadeva tržaško pokrajino je predsednik SSO Igor Švab (sicer tudi občinski svetnik Ssk), vodenje SSO na Goriškem pa je prevzela županja Števerjana Franca Padovan, ki se je nekaj časa omenjala tudi kot morebitna naslednica Draga Štoke na čelu deželnega vodstva. Il mio cammino verso Santiago di Compostela Mislemo, de vsi, al malomanj vsi, vesta kaj je ‘Cammino di Santiago’: se gre po starih stazah an potieh, po katerih so hodili vierniki že stuojke lieta nazaj, za prit do cierkve v Composteli, potle, ki si prehodu 800 an še vič kilometru iz Francije do Španje. Pruzapru je vič poti, tela pa je tista buj poznana an buj prehojena. Kar se preživi na tisti dugi hoji, sam človek ki gre, vie kaj je, an na bo mu ankul dopoviedat drugemu. Marco iz Černeč je vsak dan napisu kiek na fa-cebook, an jih je bluo zaries puno, ki so pre-bieral njega besiede. Vič ku kajšan nas je vprašu za jih diet na Novi Matajur, an mi vam jih zvestuo prepišemo. 28 settembre 2014 • Dopo una buona nottata, risveglio tardivo ma alle 7,20 già pronti e via. Sono con Marco ed evitiamo il bar aperto a Sahagun. Sbagliato, il prossimo si trova a 10 km, a Bercianos. Dopo aver piovuto tutta la notte all'apparenza si prospetta una tregua, ma siamo ancora in città che inizia a piovere. Giusto il tempo di modificare l'assetto da asciutto a pioggia, che smette di piovere. Usciamo da Sahagun attraverso il Puente de Canto proseguendo per un viale pedonale che costeggia la strada principale che ci porta appunto a Bercianos. Colazione super, un cappuccino... coi baffi, finalmente, fino ad ora il so- elburcq rsnerl CAMINO DE SANTIAGO BEFUBID 0F. PEREGRINO-^ lito ‘cafe con leche’. Fino a qui il cielo è pieno di nuvoloni grigi in attesa di scaricare il loro carico di pioggia. Fortunatamente non su di noi. Dopo Bercianos, il mio fisico mi rimprovera dicendomi che ho più di 30 anni e le due giornate precedenti hanno fatto dei danni. In effetti inizio ad avere un fastidio al collo del piede sinistro, probabilmente un'infiammazione alla base del tibiale anteriore. Prendo un antin-fiammatore e rallento l'andatura, utilizzando i bastoncini. Restando solo: anche in questo caso riesco ad ottenere quello che volevo. Grazie al dolore al piede. Dopo una breve sosta a E1 Burgo Ranero, Marco Cernetig sempre con la calma, si continua verso Reliegos. Intanto i nuvoloni gradualmente hanno virato al chiaro e non sono più così minacciosi. Questo tratto costeggia una strada asfaltata, poco frequentata e molto monotona, ma, a mio parere, molto bella, perché con un'andatura tranquilla e in solitudine ti dà modo di assaporare tutto lo spirito del ‘camino’. Dopo 10 km claudicanti, trovo un canale, con un facile approdo, tolgo lo scarponcino e immergo il piede sinistro nell'acqua fredda. Dopo circa 15 minuti di ammollo, riprendo il ‘camino’ e ne sento i benefici. Dopo 3 km circa arrivo all'albergue municipale di Reliegos, meta odierna. Da qui domani ne mancheranno solo 25 km per Leon. A Reliegos hanno girato alcune scene del film con Martin Sheen. L'hospitalero mi prende in simpatia e mi dà indicazioni su dove andare a cenare, mi da due bustine di Ibuprofeno per l'infiammazione, fa stendere il bucato solo a me nella sala caldaia e mi dà indicazioni e suggerimenti sul resto del ‘camino’. Grande e grazie Laudelino. Oggi ulteriore riprova che qualcuno fa il ‘camino’ con l'ausilio di taxi o furgoni, per accorciare il percorso. Dopo le case in pietra, in particolare nella Navarra, qui troviamo le case in fango e paglia. (9 - continua) Il primo maggio in una cerimonia a Trieste è stato insignito della Stella al merito del lavoro Nicolino Prapotnich maestro del lavoro Nicolino Prapotnich con le figlie, Marta e la piccola Gaia, e la compagna Aurelie qui accanto, sopra un drone in azione Smo nimar veseli, kar lahko napišemo, kuo naši ljudje s sojim dielam an znanjem gredo lepuo napri v življenju. Telekrat liepa novica parhaja dol z Laškega, veseli so zanjo pa še posebno v dreškem kamunu. Nicolino Prapotnich je 1. maja parjeu od Predsednika republike, na iniciativo ministra za dielo, zvezdo diela an je ratu mojster diela. Rodiu se je na Praponci v dreškem kamu- nu, kjer je preživeu parve lieta svojega življenja. Njega tata je biu Dario Štengarjou, mama pa Alma Šjorova iz Laz. Potle so šli v Corno di Rosazzo, kjer so imiel blizu dielo an šuolo s skarbjo, de njih otroc, Nicolino an Marina, na bojo parsiljeni biti emigranti ko tata Dario, ki je muoru iti v Kanado. Nicolino pa je zbrau tako dielo, ki ga je peljalo po cie-lem svietu kot vesoko kvalificiran tehnik an manager v strateškem sektorju an ki mu daje velike sodisfacjone. Zda pa še lepo onori-fičenco italijanske republike. “Nič ni šenkano v življenju an vse je trie-ba zaslužit,” pravi Nicolino, ki ima dvie hcje-ri an živi z družino v Palmanovi. Žlahta, parjatelji an vsi tisti, ki poznajo njega an njega družino, so ponosni, orgol-jožasti nanj. C'è anche Nicolino Prapotnich tra gh uomini e le donne che lo scorso primo maggio, con una cerimonia solenne presso il Palazzo del Governo di Trieste, sono stati insigniti con la Stella al merito del lavoro ed hanno acquisito il titolo di Maestri del lavoro. Il titolo è conferito dal Presidente della Repubblica su proposta del Ministro del Lavoro e delle politiche sociali e va a cittadini italiani, lavoratori dipendenti, distintisi per singolari meriti di perizia, laboriosità e buona condotta morale. Come rivela il suo cognome è originario delle Valli del Natisone e precisamente di Drenchia dove sono nati il papà Dario (Štengarjou di Prapotnizza) e la mamma Alma (Šjorova di Lase). La famiglia si è poi trasferita a Corno di Rosazzo. Ora abita a Palmanova ed ha due figlie. 56 anni, Nicolino Prapotnich si è diplomato al Malignani come perito industriale in costruzioni aeronautiche. Dopo le prime esperienze lavorative, a 23 anni a seguito di una selezione (1981) è entrato alla Meteor di Ronchi dei Legionari, società che è oggi incorporata nella Selex Es. Assunto come addetto alle operazione UAV (Unmanned Ae-rial Vehicle, comunemente detti droni) e formato come pilota di drone, ha lavorato molto fuori sede, moltissimo all'estero, presso il cliente finale, in centri di sperimentazione molto evoluti tecnologicamente ed in poligoni militari. Spesso è stato anche imbarcato a bordo di navi militari ed ha navigato dal mare del Nord all'Oceano Atlantico, dal Mediterraneo all'Oceano Indiano. Queste esperienze gli hanno consentito anche di contribuire al miglioramento delle capacità di prestazioni, logistiche ed operative dei velivoli collaborando con l'ufficio tecnico dell'azienda nella realizzazione di diversi progetti. Da tecnico operativo, negli anni '90 ha assunto la funzione di responsabile di missione presso i clienti. Dal 1999 al 2005 è stato Program manager di alcuni progetti dell'azienda, dal 2004 è stato vicedirettore di una joint venture, la DMC, Dornier Meteor Cooperation. Nel 2008 è diventato UAV Ope-ration leader per i sistemi Mirach 100/5, vale a dire che da lui dipen- de la flotta di velivoli Mirach 100/5 e una ventina di addetti altamente qualificati. Tutt'ora continua a partecipare alle missioni operative più s prve strani Pa po mnenju tistih, ki so napisal (al prepisal) dokument, “na teritoriju videnske pokrajine so skupnosti, ki imajo zgodok, ki se razlikuje od tistega od slo-vienske nacionalne manjšine”. Buj napri pa piše tud, da so Občine, Gorska skupnost Ter, Nadiža an Brda, Pokrajina Videm an Dežela podparle an podpirajo iniciative, ki služijo za zaščito ‘nediškega’. importanti, tutte all’estero sia in Europa che in altre parti del mondo, in queste attività è spesso accompagnato anche dalla sua com- O telem dokumentu so razpravljal te drug tiedan člani slovien-ske deželne posvetovalne komisije. Michele Coren, kije tudi svetovalec večine v Dreki, je poviedu, de “tisto, kar je pisano niema nobed-ne povezave z Ustavo an tudi z daržavnim an deželnim zakonom za Slovence ne, saj ščitijo slovensko jezikovno manjšino. Vse tuole -je dodau - pru ko se vsi trudimo, da se zakoni za sloviensko manjšino uveljavijo. Zakoni, ki med pagna Aurelie Schved, anche lei pilota di drone. Ad integrazione dell’attività operativa si è aggiunto negli ultimi tempi anche il compito di drugim ne predvidevajo nobed-ne obveznosti an ki predvidevajo tudi valorizacijo slovien-skih narečij, ki so v Nediških an Terskih dolinah an v Kanalski dolini”. Deželni odbornik Gianni Torrenti, kije predsednik komisije, je sprejeu predlog nekaterih članu, da bo prihodnja seja, verjetno že pred koncem maja, posvečena pru problematiki Benečije. Ne gre sevieda samuo za problem ‘nediškega’, čepru je zelo resen, pa tudi o problemih demografskega padca an težke ekonomske situacije v Benečiji. redigere offerte tecniche e commerciali e negoziare i futuri contratti con i clienti. “Ho avuto l’opportunità di venire in contatto con culture e modi di pensare molto diversi dai nostri, ho dovuto adattarmi a vivere in realtà ed ambienti non sempre confor-tevoli, ma sono diventato amico di persone di nazioni diverse che spesso erano in conflitto fra di loro”, dice. “Un'esperienza umana non da poco, tutte le persone se prese singolarmente possono essere buoni amici, è la realtà in cui vivono che spesso le fa rendere nemiche”. A Nicolino Prapotnich, neo Maestro del lavoro, complimenti per la sua brillante carriera che, come ama dire, si è svolta tutta all'insegna della convinzione che “nulla è dovuto e tutto deve essere guadagnato”. Posebna seja slovienske deželne posvetovalne komisije o Benečiji IL MATAJUR E LA SUA GENTE | Giuseppe Osgnach Joško Essendo privo del permesso necessario, sembra che il segretario comunale incaricasse qualche paesano di chiudere il buco con il cemento ogni qualvolta esso apparisse. Evidentemente arcistufo di tutto quanto era successo, Cadorna mise da parte l’idea della croce. Tuttavia, sul muretto lungo la salita di Scrutto si può ancora vedere il segno del buco di Cadorna. Il giorno dopo tornai da Cadorna e lo trovai di buon umore. Mi invitò a fare merenda con lui: davvero una buona merendina. Poi uscimmo insieme in cortile. Egli indossava calzoni corti ed aveva in testa il suo solito copricapo. Attaccò la mucca alla slitta. Meravigliato, gli chiesi che intendeva fare con una slitta in luglio. Mi rispose che, a causa dell’alluvione, buona parte del prato, dietro la casa, era stata portata via dalle acque ed era necessario, quindi, trasportare dei grossi sassi dalla riva opposta del fiume per rifare l’argine. Mi chiese di aiutarlo e ci recammo insieme al lavoro. Dapprima la mucca aveva paura di entrare in acqua, ma Cadorna riuscì a convincerla un po’ con le parole e un po’ con la frusta, facendola passare sull’altra spon- da del fiume. Così, dalla sponda sinistra, trasportavamo grossi massi sulla sponda destra, caricandoli sulla slitta. C’erano molti tafani che molestavano l’animale che diventò talmente irrequieto che si avventurò nel ‘verin’ (acqua profonda). Cadorna, non potendolo trattenere, venne trascinato pure lui nel verin. Ed ecco affiorare dall’acqua l’alto cappello a cono, un paio di corna ed il muso della mucca. Cadorna e l’animale ce la mettevano tutta per liberarsi. Nello sforzo, la mucca fece in modo che l’estremità del giogo le uscisse dal collo. Cadorna allora cominciò a gridare rivolto a me: - Aiuto, aiuto! -. Come poteva un adolescente come me dargli una mano in mezzo all’acqua troppo profonda? Egli dovette perciò mettere a posto da solo la parte spostata del giogo. La mucca, tuttavia, continuava a sentirsi inquieta, nonostante Cadorna cercasse di calmarla e trattenerla per la cavezza. A nulla servivano le parole ‘čejs’ (indietro) e ‘uol-taman’ (gira da sinistra a destra): Viola non voleva saperne. Con uno scatto violento si liberò di lui e si mise a correre pazzamente lungo il fiume in direzione di Scrutto. Il suo padrone, leggermente ferito dalle sue cornate, risalì con difficoltà all’asciutto. Nonostante le ferite, si mise a rincorrere la mucca gridando: - Addio Viola, tu ti ammazzerai e non ci rivedremo mai più! -. Mentre inseguiva l’animale, trovò nel letto del fiume pezzi di slitta, più avanti il giogo, poi i tiranti e le altri parti delTattacco. Ritrovò la sua Viola vicino a Scrutto, mentre stava pascolando pacificamente in un campo d’erba medica. Più tardi ritornammo a casa con i resti danneggiati dell’attacco. Cadorna non condusse a termine il lavoro iniziato, perché la sua Mjuta cominciò a scaricare su di lui velenosi improperi, insulti ed accuse di pazzia. (41 - continua) GIUSEPPE OSGNACH-JOŠKO 'imajur a dente kultura Bil je Slovenec in Tržačan. Naj- W-y 1 1 ® rTl V V Vojak Bruno, proti-junak, Slovenec in Tržačan na koncu pa se je kot partizan bo- ^ X ir / ni v osvobodilni fronti. Tako je Mdrtd Verginelld j e predstdvild svojo zddnjo knjigo nd festivdlu Vicino-Lontdno Bruno Trampuž doživel drugo sve- 0 J ir j j j o j tovno vojno in o tem vsakodnevno pisal v svojem dnevniku in pismih ženi ter kasneje hčerki. Njegovo zgodbo je povzela v knjigi ‘Bruno-va vojna - obmejna identiteta pro-ti-junaka Tržačana in Slovenca’ (La Guerra di Bruno, L'identità di confine di un antieroe triestino e sloveno) profesorica sodobne zgodovine na Univerzi v Ljubljani Marta Verginella. Skupaj z zgodovinarjem in kolumnistom italijanskega dnevnika La Repubblica Guidom Crainzom je avtorica predstavila svoje delo v nedeljo v Vidmu v sklopu festivala Vicino-Lontano. “Kar me je v življenju Bruna Trampuža presenetilo in prepričalo, da je to dober vir za boljše razumevanje tega zgodovinskega obdobja, je ta izredna mešanica dilem, med izjemnim in navadnim, kije zaznamovala njegovo zgodbo: bilje Slovenec in Tržačan, liberalec po izobrazbi, kije postal partizan, nacionalist in je bil zato kritičen do internacionalizma mlajše generacije (rojen je bil leta 1909 op. a.) Osvobodilne fronte,” je povedala Marta Verginella. Zapletenost Trampuževega lika, je nato povedala avtorica med pogovorom s Crainzom, prihaja do izraza tudi pri jeziku, ki ga je uporabljal. Ko je bil vojak italijanske vojske je namreč Trampuž pisal pisma v italijanščini in večkrat poudaril, da je bil prepričan, da bo- V torak, 5. maja, so v Beneški galeriji v Špietre odparli razstavo fotografij skupine Planinskega društva Tolmin. S suojimi deli so se predstavli Milena Brešan, Marjan Černigoj, Ljubo Čibej, Hugo Drago, Martin Gerlič, Darja Gruntar, Borut Klanjšček, Miran Klinkon, Karla Kofol, Danilo Lesjak, Miljko Lesjak, Goran Lipušček, Vlado Podgornik an Mario Simaz - Dario. Predstavu jih je njih mentor, Rafael Podobnik. Razstava bo na ogled do 20. maja. Slediu je liep koncert v prostorih muzeja SMO, godli so kitarist Jan Sturiale, kontrabasist Alessandro Turchet an bobnar Luca Colussi. Koncert sta priredila Glasbena matica an Inštitut za slovensko kulturo. v V Spietre na ogled fotografije skupine Planinskega društva iz Tolmina V soboto, 16. maja, tudi iz Benečije na ‘Dan folklore’ v Tolminu Slovenija se s Tednom ljubitelj- državam, ki se vsako leto pokloniške kulture pridružuje evropskim jo kulturnim ustvarjalcem ter opo- r IŠČEMO osebo z znanjem slovenskega dialekta in jezika, ki je spretna v uporabi računalnika, sposobna organizacijskega in ustvarjalnega dela. Kurikulum pošljite na KD Ivan Trinko, Ul. Ivan Trinko 8 33043 Čedad- Cividale del Friuli e-mail: kdivantrinko@libero.it 1 zorijo na pomen, visoko kakovost, dostopnost in množičnost ljubiteljske kulture. V okviru te prireditve bo v soboto, 16. maja v Tolminu ‘Dan folklore’. Organizira ga Kulturno društvo Folklorna skupina Razor Tolmin, ki ta dan praznuje 30-letnico delovanja. V dopoldanskem času bodo na štirih prizoriščih v mestu (Mercator, Hofer, Kmetijska zadruga, Avtobusna postaja) nastopale folklorne skupine iz Tolmina, Dolenje Trebuše, Šentviške planote, Bovca, Drežnice, Kala nad Kanalom, Nove Gorice in iz Benečije. Osrednja prireditev z naslovom Naši ta stari pravjo tako pa bo zvečer ob 20. uri v Šolskem centru Tol- ‘Mendrànze n poeija’, toma il concorso per lingue minoritarie Scade il 31 maggio il termine per la presentazione dei testi per il concorso ‘Mendrànze n poejia’ istituito dal Comune di Livinallongo del Col di Lana (Belluno) e dalTIstitut Cultural Ladin Cesa de Jan e riservato alle opere nelle lingue minoritarie d’Italia tutelate dalla legge 482/99. Ogni partecipante può concorrere con un massimo di tre poesie in lingua minoritaria. Ogni opera dovrà essere accompagnata dalla traduzione, letterale e non interpretativa, in italiano. Solo per la categoria scuole si possono presentare anche opere in prosa, in questo caso queste devono avere per tema ‘Tra storia, leggenda e realtà... personaggi della mia terra’. L’argomento mira ad incentivare la ricerca linguistica, la ricerca documentale o semplice-mente l’approfondimento delle conoscenze rispetto al proprio territorio. Gli elaborati vanno inviati a: Istitut Cultural Ladin Cesa de Jan -Concorso per Lingue Minoritarie -‘Mendrànze n poejia’ - Via Villagrande, 54 - 32020, Colle S. Lucia (BL). Indirizzo e-mail: info@istitu-toladino.org mo “mi” zmagali vojno. Čeprav je gotovo takrat delovala tudi cenzura (in na nek način tudi avto-cen-zura) režima, je vsekakor presenetljivo, kako seje takoj potem, ko so ga Angleži ujeli, spet pokazal kot Slovenec in je na dan prišlo tudi neko močno sovraštvo do Italijanov. Vezna nit je bil ta njegov “nagon po preživetju” v hudem konfliktu, ki je takrat nastal ob meji. Verginellova je še poudarila, da predstavlja Trampuž tisto generacijo tržaških Slovencev, ki so zgradili svojo “politično” zavest v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja in ki so se razlikovali od mlajših, ki so potem zaznamovali partizansko gibanje. Na nek način se torej Trampuž po vojni ni imel povsem za zmagovalca in se ni vključil v tisti del Slovencev, ki so po vojni tudi v Trstu razvili neko “svoje” gospodarstvo. Avtorica se je tudi zahvalila Trampuževi hčerki Heleni, kije bila tudi sama prisotna na predstavitvi v Vidmu, ker je ponudila avtorici očetov dnevnik in pisma. Helena ja med debato poudarila, kako je po vojni oče pozabil na sovraštvo do Italijanov in vzgojil svoje otroke v spoštovanju do Italijanov in italijanskega jezika, (a.b.) Guido Crainz in Marta Verginella Marta Verginella, professore ordinario di Storia del XIX secolo presso il dipartimento di Storia dell’università di Lubiana, in ‘La guerra di Piero’ (Donzelli editore) racconta le vicende umane di Bruno Trampuž, sloveno di Trieste. Detenuto e internato dal regime di Mussolini, viene spedito in Africa a combattere proprio per il Duce. Fatto prigioniero dagli inglesi, passa nell’esercito regio jugoslavo e poi nelle file dei partigiani al comando della Raf. Dopo aver girovagato attraverso Egitto, Palestina e Dalmazia, torna finalmente a casa. I continui cambi di appartenenza, l’identità rinegoziata a seconda degli interlocutori non nascono solo da uno scaltro calcolo di costi e vantaggi; ogni volta Bruno spera di concretizzare il suo ideale: dare dignità e diritti a un popolo da tempo discriminato come quello sloveno. Marta Verginella, ripercorrendo le vicende di un uomo come tanti, restituisce uno spessore finalmente completo alla storia di un territorio che ha visto addensarsi su di sé l’enorme, drammatica fatica dei conflitti di appartenenza. intervju “Serbo e italiano, questa la mia vita migliore” Lo scrittore Nikola Savič intervistato da studenti liceali di Cividale e Belgrado II progetto di scambio studentesco fra il III Liceo di Belgrado e i Licei annessi al Convitto Paolo Diacono di Cividale è arrivato al terzo anno. Nelle scorse settimane sono giunti a Cividale, ospiti delle famiglie degli studenti partner, dieci ragazzi serbi. Nel corso del soggiorno italiano hanno avuto modo di visitare i più importanti siti storici e artistici regionali e di perfezionare la conoscenza dell'italiano, lingua che studiano in modo approfondito frequentando la sezione bilingue (serbo-ita- liano) del loro liceo. Fra i tanti appuntamenti programmati durante la permanenza a Cividale anche l'incontro presso il Liceo Classico cittadino con Io scrittore Nikola Savič. Un appuntamento che ha visto i ragazzi italiani e serbi parlare con lui della sua esperienza di scrittore (con ‘Vita migliore’ ha vinto la prima edizione del talent letterario Masterpiece), del suo essere cittadino a cavallo di due mondi, del suo rapporto con la letteratura. Il risultato è questa intervista. Sei nato a Belgrado e dall'età di 12 anni vivi in ima piccola città del Veneto. Ti senti un immigrato? “La tragedia della barca di migranti che è affondata nel Mediterraneo portando con sé centinaia di persone è accaduta proprio mentre sto portando nelle scuole l'esperienza di una ragazza palestinese che, profuga in Siria, è arrivata in Italia con una barca partita dalle coste del sud del Mediterraneo. Un modo per far capire chi sono i migranti, per far capire cosa c'è dietro questo movimento di persone. Anch'io ho una storia di immigrato, ma la mia storia non ha gli aspetti drammatici di chi è scappato da una guerra. Sono arrivato in Italia con la mia famiglia per seguire mio padre che era venuto qui per dirigere una fabbrica. Con mio padre ingegnere e mia madre dentista, il tenore di vita della mia famiglia è cresciuto abbastanza rapidamente. In poco tempo siamo passati dalla Yugo (piccola auto costruita nella Jugoslavia socialista) alla molto meno socialista Mercedes. Tredicenne, ad anno scolastico inoltrato, mi sono ritrovato catapultato in una scuola media italiana. Ho frequentato poi il liceo scientifico a Mestre seguendo l'indirizzo sperimentale di matematica e fisica. Nel corso degli studi superiori ho trascorso un anno negli USA. Sono poi riuscito a iscrivermi al corso di laurea di Scienze della Comunicazione nella quota di posti riservata agli studenti stranieri. Nel frattempo avevo anche superato bene il test di ammissione a Ingegneria Gestionale a Padova, ma ho preferito studiare a Bologna dove ho vissuto 5 anni e dove mi sono laureato. Ho una figlia e sono sposato. Ora faccio lo scrittore.” Cosa c'è di autobiografico nel tuo libro ‘Vita migliore’? “Ho scritto il libro per ricordare gli anni giovanili. Inizialmente il progetto doveva essere articolato in tre parti: una dedicata alla Belgrado in cui sono nato e ho vissuto da giovane, una dedicata al trasferimento in Italia e una alla Belgrado in cui sono tornato, molti anni dopo, a guer- ra terminata. Alla fine gran parte del libro in realtà è dedicata al quartiere ‘62 Nord’ in cui ho passato i miei anni da bambino, e l'Italia è vista solo allo specchio. Il protagonista ritorna in Serbia dopo la fine della guerra quando si è abituato al modo di vivere italiano e, dopo la lunga assenza, trova un quartiere cambiato. Questa è la parte più autobiografica del libro.” Perché hai cominciato a scrivere? “Ho cominciato per necessità ‘scolastiche’ quando ho scoperto che all'università molti docenti richiedevano per l'esame un lavoro scritto. Mentre facevo la tesi in Scienze cognitive ho cominciato a scrivere un romanzo noir/giallo che voleva essere il seguito di ‘Pulp’ di Bukowski. Un libro orrendo sia perché non sapevo scrivere, sia perché il mio italiano risentiva/risente del fatto che ho imparato questa lingua in Veneto, le doppie sono in disuso e quando le adoperi passi subito per ‘terrone’. Ho cominciato a scrivere per una specie di atto di rivalsa adolescenziale, per far vedere al mondo che scrivevo perché ne sapevo più degli altri ed ero molto bravo. Naturalmente non era vero. Dopo l'università ho lavorato in vari settori, lavori che mi servivano per vivere, ma che non mi piacevano. Ho ripreso a scrivere e, per imparare a farlo, ho tradotto in italiano un libro di un giovane autore serbo, Marko Vidojkovič, di cui mi piaceva lo stile ed il modo di scrivere. Poi ho cominciato a scrivere per conto mio. Su sollecitazione di Giovanni, un mio amico che lavora alla casa editrice Fandango, ho raccolto molte storie sui quartieri di Belgrado e da questo lavoro sono nati alcune parti che si trovano nel libro ‘Vita migliore’.” È facile scrivere un libro? “Ricordo sempre due cose che Giovanni mi ha detto fin da subito: che per scrivere un libro ci vogliono almeno due anni e che il lavoro di scrittore fa guadagnare poco o niente. Scrivere un racconto breve è relativamente facile, quasi un gioco, scrivere un romanzo richiede tempo e concentrazione. Lo si scrive una prima volta, ma poi bisogna riscriverlo, aggiustando la trama. La seconda scrittura, pur se faticosa, ha ancora qualcosa di creativo e, entro certi limiti, è piacevole. Poi bisogna affidare il testo a un amico che però deve essere libero di criticare il tuo lavoro evidenziando ciò che non è comprensibile nella trama e nei personaggi. Sentiti i rilievi, si riscrive il romanzo un'altra volta e vi garantisco che questa è la scrittura più faticosa. Naturalmente non è per tutti gli scrittori così, alcuni autori, ma sono ve- ramente pochi, sono in grado di scrivere di getto senza necessità di molte correzioni.” Che differenze hai trovato fra la Novi Beograd della tua infanzia e quella attuale? “I palazzi in cui vivevamo erano in parte destinati ad impiegati pubblici ed in parte venduti a privati. C'era molta gente che era venuta a Belgrado da fuori per lavoro e molti miei amici erano di altre nazionalità o figli di matrimoni misti. Noi ci sentivamo ragazzi del quartiere ed i nostri avversari erano i ragazzi del quartiere 42, non si badava molto alla nazionalità. Avevo amici croati, rom... e le rivalità riguardavano le squadre di calcio. Molti cittadini si sentivano jugoslavi piuttosto che serbi, croati. Oggi il mio quartiere non ha l'aspetto di 25 anni fa, è diventato un ‘paradiso’ perché molto ben servito. C'è stato anche un ricambio generazionale, le case sono state vendute a privati. Anche la Serbia è cambiata e il livello di intolleranza è più alto anche perché molte famiglie sono state colpite dalla guerra e dalle sue con- seguenze. E l'intolleranza alimenta la divisione: io parlo e parlavo il serbocroato, oggi scopro di sapere il serbo, il croato, il bosniaco, il montenegrino. Lingue ufficiali che non sono altro che varianti di una lingua sola. Ma se andiamo nei Balcani tutti possono vedere che non siamo poi molto diversi l'uno dall'altro anche in tante altre cose: il modo di vivere, l'aspetto... a dire il vero, le ragazze di Belgrado sono le più belle in assoluto (ride). Molte delle differenze storiche non sono nemmeno tali: non è vero che tutti i croati sono cattolici, così come non tutti i serbi sono ortodossi. Per di più in Serbia è praticata una variante particolare della religione ortodossa in cui si possono anche individuare alcuni riti e usanze derivate da antichi culti pagani.” Quando sei tornato a Belgrado co- me è stato l’impatto con la città? “Sono tornato a Belgrado dopo aver lasciato i lavori che avevo intrapreso in Italia dopo la laurea. Grazie all'aiuto di un amico ho cominciato a lavorare presso un piccolo McDonald’s con il ruolo di direttore. Il primo impatto con Belgrado è stato difficile anche perché non ero abituato alla grande città e alla folla. Ma ho trovato Belgrado molto bella e divertente, è una città viva, i serbi sono vivi e vitali, è una loro caratteristica. È anche una città sopra le righe in cui non è sempre facile vivere.” Quanto ti senti serbo e quanto ti senti italiano? È possibile essere più cose contemporaneamente? “Sono molto italiano ma sono molto serbo. A volte mi definisco anche veneto. I veneti sono gente strana a cui interessa molto che il marciapiede di fronte a casa sia fatto bene. Non riesco ad identificarmi con una nazionalità, mi sento ricco di più culture.” È stato facile inserirti al tuo arrivo in Italia nella città in cui vivi? “Non è stato facile anche perché at- torno a noi stranieri dell'Est Europa non mancavano, e non mancano, i pregiudizi. Un mio amico scappato dalla Serbia nel 1991 mi ha raccontato di aver per caso sorpreso un'anziana, che lui aiutava sempre quando c'era da portare la spesa su per le scale di casa, parlare di lui con i vicini come di spacciatore di droga slavo. Quando si deve rimarcare la violenza di un delitto si sottolinea l'origine balcanica degli autori. Devo anche dire che qualche volta, quando ero ragazzo, ho approfittato anch'io della nomea che si erano fatti i serbi. Se qualcuno voleva attaccare briga con me, mi presentavo come serbo di Belgrado e, per chiarire meglio il concetto, ribadivo la tendenza dei serbi a usare con facilità il coltello. Funzionava e, forse anche perché ero alto e grosso, mi lasciavano in pace. Con le ragazze italiane non ho invece avuto problemi.” Tua moglie è italiana? “È bulgara! Non è cosa da poco per un serbo sposare una bulgara. E quasi una collusione con il nemico perché fra Serbia e Bulgaria ci sono conflitti che risalgono alle guerre balcaniche ed alla Prima guerra mondiale. Qualche volta, fra noi, ci pizzichiamo richiamando i precedenti storici.” Scrivi in serbo o in italiano? “Scrivo in italiano, ma ho scritto anche in serbo e alcuni lavori sono stati pubblicati in Serbia. Ho scritto anche in inglese, ma con risultati che non mi hanno soddisfatto. Riesco a pensare sia in serbo che in italiano, dipende molto dall'argomento oggetto dei miei pensieri.” Il prossimo libro? “H libro che sto scrivendo è ambientato a Venezia, la trama si svolge di notte e i protagonisti sono dei giovani di culture diverse che vivono situazioni violente e marginali. Vorrei riuscire a trasporre nei nostri tempi alcuni aspetti della vicenda di Giacomo Casanova.” Oltre a scrivere, ti occupi molto di accoglienza e integrazione. “Lavoro a un progetto che nelle scuole fa parlare di diritti dell'uomo, di immigrazione e di integrazione. Parto da concetti quali eguaglianza, fraternità e libertà che da noi sono abbastanza consolidati, ma che altrove non esistono. Cerco di spiegare le ragioni che spingono molte persone a correre grandi rischi per arrivare da noi ed i pericoli delle politiche di chiusura nei confronti delle loro aspirazioni a una vita diversa. L'Europa non può e non deve essere una fortezza inaccessibile perché l'inacessi-bilità, con centinaia di migliaia di persone che chiedono di entrare, spinti dalla guerra e dalla miseria, è un’illusione.” Nikola Savič, sopra un’immagine di Belgrado novi matajur 7 naše šole Angela Trogarjova je parpejala za sabo krivapete v vartac Tičaci so šele mineni, kar splu-jejo od njih gniezda za odkrit, kajšan je sviet okuole njih, pa vedo, kan se uarnit, zak njih mame so jih navadle spoznat te pravo njih gniezdo, te domače. Takuo an naši otroc, če že od otroških liet bojo spoznal po jeziku, duhu, navadah, kulturi.., ker je njih rojstni duom, če an dan splu-jejo deleč, se na bojo bal se zgubit, zak bojo nimar lepuo viedli, od kod parhajajo, ker je njih rojstni duom, njih pravo gniezdo. Tuole je zastopilo puno družin iz naše Benečije, zastopili so tudi na dvojezični šuoli v Špietre, kjer učiteljce že od parvega razreda vartaca do zadnjega lieta v sriednji šuoli učjo otroke an mlade, ki se gor hodejo šuo-lat, kaj pride reč se rodit na teli naši zemlji, spoznat an ljubit, vse, kar je našega, kar so nam naši te stari pustil, našo kulturo, navade, jezik... Vičkrat jim na pomuoč par-skočejo tudi družine, društva, ki dielajo na terenu an parjatelji, ki znajo puno reči, ki so že malomanj al po-punoma v pozabi, pa so ble an part naše be- neške bogatije. Angela Tomasetig - Trogarjova iz Saržente je med telimi an puno krat pride v vartac an pomaga otrokam dielat v varte, ki ga imajo ta za šuolo. Telekrat jim je paršla pravit pravce o Krivapetah. So tiste čudne žene, ki so živiele skrite po jamah an so imiele noge narobe. Znale so puno reči, an če vasnjani so jim bli naklonjeni, so jih tudi navadle puno pametnih stvari (pra-vejo tudi gubanco peč). Pravce jih je lieta nazaj zbrala an prepisala sestra od Angele, Ada. Poslušala je vsako vičer pravce, ki so jim jih pravli mama an tata. Potle jih je šla odkrivat an po drugih hišah, po drugih vaseh... Vse tuole je zbrano an hranjeno v bukvah, pa je tudi pru, de naši otročjih čujejo pravt. Potle, ki Angela jim je povieda-lo puno o telih čudnih ženah, otroc špietarskega dvojezičnega vartaca sojih narisali (tisti buj mikani), te sriednji an te veliki pa so jih narisali an jim nardil tudi oblieke, lase... An tle na teli strani bota mogli videt, kakuo seda lepuo vedo, kaj so Krivapete. Mladi šahisti iz Špetra na deželnemu prvenstvu Konec marca smo se mladi šahisti špetrske dvojezične šole udeležili deželnega prvenstva v šahu v Vidnu. Dekleta osnovne dvojezične šole smo dosegla sedmo mesto, nižješolci pa smo dosegli drugo mesto skupaj z Opčinami. Oni so imeli dve individualni točki več in so se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo letos v Assisiju. Po težkih igrah smo Federico, Stefano, Alessandro, Roberto in Malika dosegli uradno tretje mesto. Pred koncem sezone smo se vpisali še na turnir v Cento, ki bo v nedeljo, 24. maja. S tem turnirjem se bosta poslovila od nas Federico, ki je postal že pravi šahovski mojster in se je tudi uvrstil kot posameznik na državno prvenstvo, ki bo meseca julija, in tudi Ma-rika, ki je bila v zadnjih letih vedno osamljena kot punca, saj so šahovski turnirji s strani punc precej pozabljeni, ona pa je vztrajala, zmagovala in pridobivala točke za ekipo. Učitelj Matjaž se jima zahvaljuje za ves vložen trud in vse pridobljene zmage ter jima vošči čim več šahovskih matov na življenjski poti. TEFJKA DOLINA/VALLE DELIORAE 90 liet nazat so odkrili to novo Zavarško jamo Dan doug program iniciativ se bo tou Zavarhu začnel soboto 16. maja za naordati, ke 90. liet nazat ne-kejdné kopani zavaršani so odkrili nove varhe Zavarških jam. Zavaršani so žej viedali, ke njih zemi-ja je skrivala dan drue sviet, a jedan do lieta 1925 ni smieu tako na lobo oledati te tornaste nu nevarne pod-kope. Miesca marca taà beta Pietro Negro je vidou, ke dan kup dervi blizu hiše fameje Fadin je močno ka-dou, tej bal dan onj bi ejtu oróu. Pietro seje parbližou, za uasniti te onj, a je vidu ke derva so ble ciele mokré od vodne pare, ki je parhajala von z ne jame. Dni poten so zmiereli zno uarjd, ke ta jama je bla loba 30 metrov. 17. maja, s pomočjo »Circolo Speleologico - Udine« Pietro Negro, Bobbera Giusto Bet nu Lendaro Eugenio, so se za te prvi bot spustih tou to tesno jamo an počasi začneli odkrivat nove galerije. Na skupina vaščaneu seje miesca junija organizala za napraviti dan buj varen uhod tou jamo. Spravili so no malo denarja za material an sami storli diela, ki so jih končali 27. avgusta 1925. Poten, so lažje začne-h se spuščat pod zemijo an počasi oledali še buj skrite in ostre jame. Takole lietos bojo Zavaršani praznovali ta dogodek an naordali te ju- de, ki so s koragon souse tuole naredili. 31. maja Komun Bardo bo protagonist odpertja nove turistične poti, ki bo dala možnost vidati najlepši del jame. Ta dan bojo organizirali eno ekskursijo, ki bo trajala parbližno dve uri do dvorane »Margherita«. Ves program se morate oledati na spletni strani www.grottedivihano-va.it Ricorre quest’anno il 90. anniversario della scoperta della nuova grotta di Villanova che verrrà ricordato con un ricco programma di eventi. Per informazioni visitare il sito internet: www.grottedivillanova.it KEZIJA/RjESIA Čirkolo Rozajanski Dum: Sandro Quaglia nòvi prešident W saboto, 25 dnuw avrila, tu-w ti rozajonski kul-tiirski hiši tu-w Varkoti so se spravih wkop soci čirko-la ‘Rozajanski Dum’ za vidèt dèlo, ki jè bilo norèd lani anu ito ka so misli naredit htos. Čirkolo wsakè leto nareja več rači: kolindri, šwoj Naš Glas / La nostra voce, kazanja, koncerte, prežentacjuni noše kulture po svèto ano pa šče driii wridni rači. Litos so bile pa vo-tacjuni; jè den nòvi diretivo ano pa den nòvi prešident. Te nòvi prešident to j è Sandro Quaglia Guket. An j è pòèèl pomoet čirkolo ko an ni mèl šče dwisti lit ano an jè bil pa tu-w diretivo čirkola več čas. ★ ★ ★ Sabato 25 aprile nel pomeriggio al centro culturale Rozajanska kulturška hiša in Varcota a Prato di Resia si è tenuta l’annuale assemblea dei soci del circolo culturale resiano ‘Rozajanski Dum’ per la discussione e deliberazione sulle attività dell’anno passato e deh’anno in corso. Il circolo opera in vahe dal 1983 e la sua attività è rivolta soprattutto ah’aspetto hnguistico. Ogni anno stampa il calendario resiano ‘Naš kohndrin’ - che partecipa anche alla rassegna itinerante ‘Il lunari fat in Cjargne e no dome’ - pubbhca, dal 2005, il periodico culturale ‘Naš Glas - La nostra voce’, organizza eventi culturah, promuove la cultura resiana anche fuori Resia, da ultima con la presentazione presso la bibhoteca civica Joppi di Udine degli atti del convegno organizzato nel 2008 a Resia sul tema ‘Lingue e Turismo. Le varianti locali delle hngue minoritarie come elementi di richiamo turistico”. Durante l’assemblea si è svolto anche il rinnovo dehe cariche sociali. A presiedere il sodahzio è stato chiamato Sandro Quaglia Guket che è attivo nel circolo già da una ventina d’anni ed è stato per più mandati componente del direttivo. (LN) KANALSKA DOLINA/VALCANALE Razstava bo v Beneški palači v Naborjetu na ogled do 7. junija Kulturna in naravna dediščina Gornjesavske doline V soboto, 9. maja, so v Beneški Palači v Naborjetu otvorili razstavo z naslovom »Kulturna in naravna dediščina Gornjesavske doline«. Organizatorje Slovensko kulturno središče Planika ob sodelovanju Gornjesavskega muzeja Jesenice, ki je razstavo tudi pripravil, in Etnografskega muzeja pri Beneški palači v Naborjetu. Pokrovitelja sta Gorska skupnost za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino ter Občina Naborjet-Ovčja vas. Zdenka Torkar Tahir iz Gornjesavskega muzeja je na otvoritvenem večeru predstavila kulturno in naravno dediščino v občini Kranjska Gora, in to po posamičnih krajih in naseljih, direktorica muzeja Irena Lačen Benedičič pa dediščino Rateč. Poudarila je značilnosti alpske vasice, ki ohranja tako svoje narečje, značilnosti in navade še dandanes. Veliko etnografskega materiala hranijo tudi v Kajžnikovi hiši, kije hkrati tudi vaški muzej v Ratečah. Prav v Rate- čah in v Ukvah, na sedežu Slovenskega kulturnega središča Planika, je povedala direkorica muzeja, se nahajata najsevernejši in-fotočki, ki sta nastali v okviru projekta Zborzbirk. Na koncu so predstavili še krajši film »Oblečene po ratešk«. Skupina rateških žena iz Sekcije za ročna dela pri TD Rateče-Planica pa je na otvoritvi v živo prikazala ročno delo. Gojenki Glasbene matice glasbene šole Tomaž Holmar v Kanalski dolini, Jessica Kanduth s harmoniko, in Glasbene šole Jesenice Leto Žorž Križanič s harfo, sta večer popestrila z glasbenim nastopom. V samo razstavo pa je uvedel podpredsednik Sks Planika, Rudi Barta-loth, ki je dogodek utemeljil z željo, da bi bil to trenutek srečanja in druženja ter spodbuda za nadaljnje delo in sodelovanje med sosedi. Direktorica Gornjesavskega muzeja Irana Lačen Benedičič ni skrivala zadovoljstva, da se delo mu- zeja lahko predstavi pri sosedih v Kanalski dolini in izrazila željo po nadaljnem sodelovanju pri ohranjanju dediščine Kanalske in Gornjesavske doline, saj gre za podobni in primerljivi stvarnosti. Na otvoritvi so pozdravih še župan Naborjeta Boris Preschern, ki je pohvalil delo Sks Planika ter poudaril, da je to samo kamenček v raznolikem mozaiku Kanalske doline. Obenem si je zaželel še tesnejšega sodelovanja, ki naj bi prispevalo k uresničitvi trojezičnega šolskega sistema v dolini. Z njim se je strinjal kranjskogorski župan Janez Hrovat, ki je poleg pohvalnih besed glede sodelovanja med Planiko in Gornjesavskim muzejem izrazil željo, da bi se čez trideset let morda nove generacije ob tromeji pogovarjale brez jezikovnih omejitev. Pozdravila je tudi podžupanja Jesenic Vera Pinter in prav tako zaželela, da bi se sodelovanje še nadaljevalo in da bi predvsem obrodilo veliko uspehov. Razstavo, ki časovno sovpada tudi z mednarodnim Glasbenim tekmovanjem Tomaža Holmarja, ki bo konec maja v Beneški Palači, si je mogoče ogledati do nedelje, 7. junija, vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.30 do 13.30 in od 15. do 18. ure. Razstavljeni so tudi izdelki domače obrti iz Rateč. FšfZIJA/KjESlA “Io amo Resia con i fatti” Il movimento “Io amo Resia con i fatti”, una straordinaria e partecipata esperienza che ha dato risultati insperati e che, in questi anni, ha fatto bene all'ambiente montano tutto e non solo, dopo aver bonificato gli spazi degh impianti sportivi, propone una serie di giornate di lavoro in tutte le frazioni della Valle. Dopo il primo appuntamento “di pulizia” a San Giorgio di sabato 9 maggio, il programma prevede i seguenti appuntamenti tutti finalizzati al miglioramento ambientale: sabato 23 maggio ad Oseacco; sabato 6 giugno a Uccea; sabato 13 giugno a Stolvizza; sabato 20 giugno a Gni-va Lischiazze; sabato 27 giugno a Prato-Calvario; sabato 25 lugho a Coritis. Il movimento, guidato e coordinato da Beppino Beltrame, ma che unisce numerose associazioni locali di volontariato, invita i cittadini ad "armarsi" degh strumenti necessari per riportare i propri paesi ad una condizione ambientale più vivibile e più a misura d'uomo. Si tratta di un programma ambizioso che ha necessità di essere supportato da tutta la popolazione con un intervento diretto, la fornitura di servizi o un sostegno finanziario. Per informazioni contattare: Beppino Beltrame (cell. 328/8290122) o Giuhano Fiorini (ceh. 360/960179, e-mail giulianofiorini@ahce.it) dogodki Kultura, Izleti &... Tečaj ikonografije v petek, 15. maja V Beneški galeriji v Slovenskem kulturnem domu bo ob 17. uri zaključno predavanje Paola Orlanda. Nato bodo blagoslovili vse ikone. Tečaj sta priredila Društvo beneških umetnikov in Inštitut za slovensko kulturo. Crea la t-shirt di Liwkstock 2015 entro domenica 17 maggio Quest’estate torna il festival musicale senza confini Liwkstock. Gli organizzatori invitano a partecipare al concorso "Crea la t-shirt di Liwkstock 2015". Il disegno, che verrà stampato sulle magliette di questa edizione, deve essere semplice e monocolore ed avere come tema Liwkstock. Il vincitore verrà premiato il giorno del festival (11 luglio). I disegni devono essere recapitati entro il 17 maggio presso l’Istituto per la cultura slovena a San Pietro al Na-tisone oppure inviati in forma digitale alTindirizzo di posta elettronica: festival.liwkstock@gmail.com. Bovški tek v torek, 26. maja Na Bovškem letališču prirejajo Bovški tek za otroke in odrasle. Otroci bodo startali ob 10. uri. Start teka za odrasle (9 km) pa bo ob 13. uri. Možnost prijave je na licu mesta! Gita a Gardaland iscrizioni entro il 31 maggio La Pro Loco Ponteacco organizza sabato 13 giugno una gita a Gardaland. Ritrovo a Ponteacco alle 6, a Ci-vidale alle 6.15 ed alle 6.40 in P.le XXVI Luglio a Udine. Arrivo previsto a Gardaland alle 10. Partenza alle 18, ritorno a casa dopo le 21. Quota individuale (ingresso, trasporto ed assicurazione): 45 euro per i soci, 50 euro per i non soci. Informazioni e prenotazioni: Simona (333/6830369) e Patrizia (333/2331288). Memorial Ado Cont in Mednarodni pohod prijateljstva vpisovanje do 7. junija Letošnji dan prijateljstva, športa, kulture in glasbe s pohodom od Če-nebole do Podbele bo 14. junija. Zbirališče na trgu v Čeneboli ob 9.30 ah ob 8. uri v Kampu Nadiža, kjer bo poskrbljeno za prevoz udeležencev na startno točko. Začetek pohoda ob 10. uri v Čeneboli (14-kilometrska proga) ah Robidišču (7 km). Ob prihodu v Podbelo bo paštašuta za vse. Nato bo nagrajevanje, dan pa se bo zaključil s kulturnim programom in plesom. Vpisnina znaša 8 evrov (vključuje spominsko majico in kosilo), prijave pa zbirajo do 7. junija Bar la Taverna v Čeneboli (0432 728709), družina Cont v Fojdi (0432 728545), gostišče Bristol v Fojdi (0432 728828), trafika Mattea Guiona v Fojdi (0432 728828), Trgovina in gostilna v Pod-beli (+386 5 3849011), Kamp Nadiža v Podbeli (+386 5 3849110), Bar Kuzma v Boijani (+386 41 289286), Kobariški muzej (+386 5 3890000). Mostra fotografica Alpi Giulie fino a domenica 7 giugno Presso il Centro visite del Parco naturale delle Prealpi Giube a Prato di Resia è visitabile la mostra fotografica “ALPI GIULIE” di Roberto Valenti, alpinista accademico del Club Alpino Italiano, Istruttore Nazionale di Sci Alpinismo, ambientalista e fotografo naturalista. Si tratta di una serie di scatti che immortalano le principali vette, tanto italiane quanto slovene, di questa straordinaria porzione delle Alpi. L’autore ha ripercorso queste montagne nelle varie stagioni e con rispetto ed emozione ha cercato di coglierne gli scorci più spettacolari, rincorrendo luci, situazioni ed atmosfere particolari, non sempre prevedibili. La mostra resterà aperta ogni giorno fino a domenica 7 giugno con orario 9.00 - 13.00 e 14.00 -17.00 (lunedì esclusi). Srečanje s pisateljem Nejcem Gazvodo na Univerzi v Vidnu V četrtek, 14. maja, bo ob 17. uri na Univerzi v Vidnu (Ul. Zanon 6) srečanje z mladim slovenskim pisateljem, režiserjem in scenaristom Nejcem Gazvodo, ki se v svoji literaturi, zaznamovani z vprašanji lastnega smisla in obstoja, na prvooseben način ukvarja z vsakdanjo bivanjsko problematiko svojih vrstnikov. Njegova zbirka kratkih zgodb Vevericam nič ne uide je bila leta 2004 nominirana za najboljši literarni prvenec, za katerega je leta 2005 prejel nagrado zlata ptica liberalne akademije, leta 2006 pa nagrado za najboljšo zbirko kratke proze, Dnevnikovo fabulo. Gazvodov roman Camera obscura iz leta 2006 je bil nominiran za nagrado kresnik za najboljši roman. Njegov drugi roman z naslovom Sanjajo tisti, ki preveč spijo je izšel leta 2008, za njim, leta 2009, pa še roman V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta. Dejaven in uspešen je tudi na filmskem področju. Za diplomsko TV dramo Merica sreče iz leta 2008 je prejel Prešernovo nagrado, za scenarij za kratek film z naslovom Čisto lahko pa Grossmanovo nagrado. Leta 2011 je doživel premiero njegov celovečerni prvenec Izlet, nazadnje pa se je leta 2013 predstavil z ljubezensko dramo Dvojina. Approfondimenti Srečanje v sodelovanju s Študentsko založbo prirejata lektorat in katedra za slovenski jezik Univerze v Vidmu. V uvodnem delu bo kratka predstavitev avtorj a in njegovih del, besedo bo nato prevzel Gazvoda in povedal nekaj več o sebi, svojih delih in od kod je črpal navdih za ustvarjanje, za tem pa bodo študenti slovenskega jezika Univerze v Vidnu prebrali nekaj krajših odlomkov njegovih del in prevode, ki sojih pripravili za to priložnost. Zaključni del srečanja pa bo namenjen vprašanjem publike in študentov. Vabljeni vsi radovedni bralci! Eva Srebrnič V okviru letošnjega Mittelteatra 20. maja pohod za mir na Kolovratu in koncert v spomin na Marjana Bevka Včeraj, 12. maja, se je začel letošnji, že dvajseti, Mittelteatro, gledališki festival mladih za mlade. V okviru te prireditve bodo v sredo, 20. maja, obeležili tudi stoletnico prve svetovne vojne s pohodom za mir in spominskim koncertom, ki bo posvečen pokojne- mu režiserju Marjanu Bevku, ki je bil lani med drugim pobudnik Amfiteatra za mir za mlade prav na Kolovratu. Petkilometrskega pohoda, ki se bo začel ob 10.30, se bo udeležilo približno 500 otrok in mladih iz naše dežele, Avstrije in Slovenije. Na pohodu in koncertu, ki bo po pozdravih oblasti ob 14. uri, bodo med drugim sodelovali tudi dvojezična šola iz Špetra, nižja srednja šola iz Špetra, čedajska šola Piccoli in osnovni šoli iz Kobarida in Podbrda. Posamezni zbori bodo zapeli nekaj pesmi, nato pa bodo vsi skupaj zapeli še evropsko himno. Pri organizaciji tega dogodka oziroma pri koordinaciji udeležencev iz Posočja je sodelovala Fundacija poti miru v Posočju, ki upravlja številne muzeje na prostem. V ponedeljek, 18. maja, pa bo ob 17. uri srečanje s senatorjem Luigijem Berlinguerjem na temo šole in glasbene vzgoje. Predstavili bodo tudi njegovo knjigo Ri- creazione. V četrtek, 21. maja, pa bo od 15. ure dalje, vedno v gledališču Ristori, Mednarodni posvet o osnovni glasbeni vzgoji. Podroben program festivala je na spletni strani: www.mittelteatro.it. tSlovenska prestolnica je mesto z mnogimi različnimi platmi: najbolj glasna je gotovo študenstka Ljubljana, najbolj poznana turistična Ljubljana, najlepša je umetniška Ljubljana, potem je tu še športna Ljubljana, fina Ljubljana, bogata Ljubljana, delovna Ljubljana, nesramna Ljubljana, kulturna Ljubljana in še bi lahko naštevali. Ni vsaka Ljubljana za vsakogar, gotovo pa je, da bo vsakdo našel vsaj eno Ljubljano, ki mu odgovarja. Ena izmed najbolj priljubljenih plati mesta je zadnje čase odgovorna Ljubljana, ki svojo odgovornost kaže v mnogih različnih aspektih mestnega življenja. Poleg tega, da bo mesto leta 2016 ponosno nosilo naslov Zelene prestolnice Evrope, so skrb za okolje, za ranljive dmžbene skupine, pravično trgovino in sorodne problematike postale glavne točke marsikaterega lokalnega projekta in pobude. Pojem družbeno odgovornega turizma je postal za mesto, ki se srečuje z vse večjim številom obiskovalcev, skoraj nujno potreben, če smo popolnoma iskreni pa tudi dovolj moderen, da se je v Ljubljani rodila vrsta prav posebnih trgovin in lokalov. V prvi vrsti so tu bolšji sejmi, ki i“]fU Odgovorna Ljubljana rismo iz slovenske prestolnice nih in očiščenih smeti, ki jih lahko kupimo v njihovi trgovini v Šiški zraven Stare cerkve. V stari Ljubljani, na Starem trgu, deluje trgovina 3MUHE, prva pravična trgovina v Sloveniji, ki ponuja izključno izdelke, ki so bili proizvedeni, pridelani ali narejeni v sistemu pravične trgovine. Prav nasproti trgovine stoji posebna gostilna, Druga violina, v kateri tradicionalne slovenske jedi strežejo osebe s posebnimi potrebami. Podobno v restavraciji Gostilna dela na Poljanski ulici pod vodstvom izkušenih kuharjev delajo mladi iz ranljivih ciljnih skupin in invalidi. Ti projekti se razen v odgovorno Ljubljano krasno vključujejo tudi v priljubljeno spomladansko Ljubljano, ki je znana predvsem po lenobnem posedanju v kavarnah, okusnih kosilih pod senčniki in sprehajanju po mestu. In kaj je boljšega kot to, da lenobno posedanje, sprehajanje in klepet od kosilu postanejo družbeno odgovorne dejavnosti. Teja Pahor sicer za mesto niso nobena novost, so pa še vedno izredno priljubljeni med meščani in občasnimi obiskovalci. Sejmom lahko prištejemo še mnoge antikvariate, bukvame in trgovine z rabljenimi oblekami, ki s svojimi prašnimi izložbami krasijo mestne ulice. Tudi tiste, ki ne bi nikoli nosili rabljenih oblek ali zapravili polovico mesečne plače za starinsko sve- tilko, kdaj pa kdaj zamikajo porumenele knjige za evro ali popisane razglednice stare Ljubljane. Nekaj trgovin pa še posebno izstopa iz običajne ponudbe rabljenih predmetov. Ena takih je Center ponovne uporabe na Povšetovi ulici, kjer za simbolično ceno prodajajo prenovljene predmete, kijih stari lastniki ne potrebujejo več. Posebno zanimivo je, da center deluje tudi kot so- cialno podjetje, ki zaposluje težje zaposljive osebe, poleg tega pa z zmanjševanjem količine odpadkov skrbi za varstvo okolja. Podoben projekt, Posredovalnico rabljenih predmetov Stara roba, nova raba, najdemo na Poljanski 14, kjer pod okriljem društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice po simboličnih cenah prodajajo različne predmete, ki jih društvu darujejo posamezniki. Sredstva odprodaje nato namenijo za zaposlovanje brezdo/nnih ljudi in za nadaljni razvoj projekta socialne ekonomije. Tudi kulturno in ekološko društvo Sme-tumetse ukvarja s problematiko odpadkov in odnosa družbe do okolja. Njihov glavni cilj je ustvariti uporabne in domiselne izdelke iz zbra- šport novi matajur Con la rete siglata da Predan Juventina avanti nei play-off Coppa Friuli di Calcio a 5: i Merenderos in semifinale Sono iniziati domenica 10 maggio i play-off di Promozione che hanno visto il successo della Juventina sulla Trieste Calcio con una rete realizzata di testa da Predan al 43' della ripresa. Ora la formazione di Štandrež/S. Andrea proseguirà la sua strada incontrando il S. Luigi. Le ulteriori due retrocessioni sono state decise con i successi dell'Aurora sul Muggia e del Ronchi sulla Torreanese. I Giovanissimi Sperimentali della Forum Julii hanno imposto il pari al Monfalcone, chiudendo positivamente le fatiche stagionali. Buona prova a S. Vito al Torre degli Esordienti B guidati da Carlo Cazzino. Tre gare in settimana per i Pulcini A e B della Valnatisone che hanno gareggiato alla grande con la Virtus a Corno, con l'Aurora a S. Pietro e infine nel derby con la Torreanese, giocate a buon ritmo. Nei quarti di finale dei play-off per il titolo amatoriale del Friuli Collinare la Savognese ha chiuso in parità la gara giocata a Manzano con la Drag Store. A decidere il passaggio alle semifinali i calci di rigore che hanno registrato il successo 5:3 per i padroni di casa. La Savognese ha trasformato tre rigori con Denis Gosgnach, Nicola Za- brieszach e Filippo Qualizza. L'Alta Val Torre ha iniziato con un pareggio la Coppa Collinare ospitando l'Armata Brovada. I valligiani passano in vantaggio con Pascolo e successivamente mancano numerose occasioni per il raddoppio. Gli avversari riescono a segnare la rete del pareggio a 10 minuti dalla fine. Nei quarti di finale della Coppa Friuli di calcio a 5 i Merenderos hanno passato il turno superando la PSE Palmanova con le reti di Maurizio Medves, Federico Cedermas e la doppietta di Almedin Tiro. Paolo Caffi risultati classifiche Giovanissimi Forum Julii - Monfalcone 1:1 Amatori (play-off) Drag Store - Savognese 0:0 Amatori (Coppa Collinare) AltaValTorre-Brigata Brovada 1:1 Calcio a 5 (Coppa Friuli) Merenderos - PSE Palmanova 4:3 Pallavolo U13 misto Pol. S. Leonardo - Sangiorgina 0:3 Giovanissimi Sperimentali (finale) Sacilese 35; Monfalcone, Pordenone 26; San Giovanni Trieste 21 ; Forum Julii, Bujese 20; Falchi 11 ; Pro Romans 0, Amatori (Coppa Collinare) Dignano, Pappagallo in cella 3; Blues 2; Alta Val Torre*, Brigata Brovada 1 ; Il Savio* 0. Pallavolo U13 misto Fiumicello 21 ; Sangiorgina, Tricesimo 17; Mo-ruzzo 11 ; Dlf Udine 6; Polisportiva S. Leonardo 0. Nr calendario Esordienti Ancona/B - Valnatisone/A Valnatisone/B - Tavagnacco Valnatisone/A - Cussignacco Valnatisone/B - Futsal Udinese Piccoli Amici A Manzano Amatori (Coppa collinare) 14/5 Pappagallo in cella - Alta Val Torre 15/5 ]q,1 Calcio a 5 (Coppa Friuli) 16/5 Torriana - Paradiso dei golosi 13/5 Pallavolo U13 misto 17/5 Fiumicello - Pol. S. Leonardo 23/5 Coppa Friuli di podismo, successo della prova a Cividale Guido Costaperaria, il migliore dei podisti valligiani; a destra una fase della manifestazione con gii atleti sul Ponte del diavolo (Foto: Stefano S.) Dopo l’annullamento della gara di Primulacco prosegue la stagione dei miniciclisti biancorossi Domenica 10 maggio si è disputata la 4. prova della Coppa Friuli, manifestazione podistica organizzata dal Gruppo Sportivo Natisone alla quale hanno preso parte oltre quattrocento appassionati. A tagliare per primo il traguardo Alessio Milani in 30’55”, mentre Erika Bagatin con 35'18 è stata la prima della categoria femminile a sfrecciare sotto lo striscione dell'arrivo presso il Convitto Paolo Diacono. Questi i piazzamenti ed i tempi realizzati dagli atleti del Gs Natisone e del Gsa Pulfero: 16. Guido Costaperaria 33‘23"; 23. Tiziano Rorato 34'03"; 45. Alberto Novelli 35'08"; 92. Simone Codromaz 37'19; 55. Federica Qualizza 39'08"; 198. Mattia Cendou (Gsa Pulfero) 41'33”; 254. Nicola Bri-gnone 43'48”; 283. Stefano Paus-sa (Gsa Pulfero) 45'51; 287. Rino Fantini 46'05"; 318. Stefano Cot-terli 47'32; 35. Laura Nobile 47'32; 61. Beatrice Blasutig Prossimo appuntamento a Gorgo di Latisana domenica 24 48'41". maggio dove si svolgerà la quinta prova della Coppa Friuli. Buone pedalate e tanto divertimento a S. Canzian d’Isonzo La gara su strada di domenica 3 maggio, 4° Trofeo Festa dei Fiori per la categoria Giovanissimi, prevista a Primulacco, e organizzata dal Velo Club Cividale Valnatisone Kolesarski klub Benečija, è stata annullata a causa del maltempo, in quanto i miniciclisti non possono correre con la pioggia e/o su strade bagnate. Il prossimo appuntamento in zona sarà dunque la gara su strada di Grupignano, domenica 14 giugno, il cui allestimento sarà, come ormai da anni, a cura della società ciclistica locale. Dopo il riposo forzato di domenica 3 però i miniciclisti biancorossi hanno partecipato domenica 10 maggio al Memorial Adriano Fontana ‘Griso’ a San Canzian d’Isonzo: circuito cittadino di 1100 metri da ripetersi più volte, a seconda della categoria. Cinque i piccoli ciclisti del Velo Da sinistra: Lorenzo Iannone, Tommaso Dinoni, Nicola Bramuzzi e Filippo Lauretig Club che hanno partecipato alla gara di San Canzian d’Isonzo. Tommaso Dinoni (G2) ha ottenuto un buon 8° posto. Tra i G3 Nicola Bramuzzi è arrivato 9° al traguardo. Dopo metà gara con il gruppo di testa ha dovuto cedere, mantenendo comunque la posizione fra i numerosi partecipanti 28. Lorenzo Iannone (G4) ha terminato onorevolmente la gara, mentre Davide Manca (G5) e Filippo Lauretig (G6), che hanno affrontato un percorso con un chilometraggio più lungo, hanno cercato di difendere il più possibile i colori biancorossi, e, anche se doppiati, si sono divertiti a pedalare. Sabato 16 maggio a Lucinico è in programma una gara del trofeo Junior Bike FVG su un circuito prevalentemente pianeggiante, comprendente strade sterrate e boschetto, cross-country. La competizione, aperta anche ai non tesserati, è denominata Trofeo Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia e vedrà 1’ organizzazione a cura dell’ASD Unione Ciclisti Capri-vesi. Domenica 24 si ritorna a gareggiare su strada a Flaibano nel 31° Trofeo Del Degan, gara organizzata dall’ASD Pedale Flaibanese. kronaka Miedihi v Benečiji Dreka doh. Stefano Qualizza Dreka: v sriedo od 11.30 do 12. ure Gaspuod famoštar lieške fare (Topoluove - Liesa - Kosca), Federico Saracino seje vešuolu v “diritto canonico” an tela je bla prava parložnost za zbrat okuole sebe vse tiste, ki mu pomagajo v njega pastoralnem trudu: te mladi, ki piejejo v cierkvi, an farni pastoralni svet. Po sveti maši, ki je bla za počastit sveto Mati dobrega sve- Famoštar Saracino se je vešuolu Studieru je kanonsko pravo - Z njim se veseljo farani lieške fare ta, kije varuh lieške cierkve, so se pobral za iti na Most na Soči an se pejal z barkico po jezeru. Le atu so vsi kupe pokosil. Na poti pruoti domu so se ustavli še v Tolminu (po- lietni sedež oglejskega Patriarhata - Patriarcato di Aquileia). Biu je an liep dan za vse: za gaspuoda nun-ca, ki je lepuo praznovau soje končane študje, za farane pa, zak so še ankrat imiel parložnost videt an spoznat nove kraje. Seda se spet zberejo vsi kupe 2. junija, kar puo-dejo na romanje na Barbano, v Re-dipugljo, kjer počastijo stuoletnico začetka parve svetovne uiske an v Tarst v koncentracijsko taborišče (campo di concentramento) v Rižarno (Risiera di San Sabba). Don Federico Saracino ha festeggiato la sua Licenza di Diritto canonico con i suoi più stretti collaboratori: il consiglio parrocchiale ed il coro giovanile dalla parrocchia con le felicitazioni di tutti i suoi parrocchiani Zadnjo saboto maja puodemo lietat za žene v težavah V saboto, 30. maja, bo v parku Tivoli v Ljubljani deseti DM tek žensk za žene. Hodejo an lietajo samuo žene, an kar potegnejo z vpisnino (iscrizione), pomagajo Čečam an ženam, ki imajo velike težave zavojo zdravja. Že vič liet hodejo za telo parložnost v glavno miesto Slovenije, tudi čeče an žene od Planinske. Puodejo an lietos. Programje tel: odhod iz Saržente ob 5.30. Ob 6.00 pa iz Kobarida (z avtobusom). Ko se pride v Ljubljano (okuole 9.00), se začnemo napravjat za tekmo, ki starta ob 10.00 an je duga pet al deset kilometru. Po tekmi je kosilo za vse. Popudan povratek damu. V Špietar pridemo okuole osme zvičer. ★ ★ ★ Ci sono ancora alcuni posti disponibili per andare a Ljubljana sabato 30 maggio, in occasione della 10. maratona DM - corsa delle e per le Sorpresa....! Per i miei nonni più bravi e belli del mondo!!! Buon donne. Da anni vi partecipa anche un gruppo della Planinska družina ■ anniversario dal vostro diavoletto Gabriele!!! Vi voglio tanto bene. Benečije. Le interessate possono chiamare al 338 2020850. |_____________________ ______________________________________ J novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Domenica 3 maggio è nata Emma ' tV-T- i T ■ S> '«S Odgovorni urednik: MICHELE OBIT Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst / Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: info@novimatajur.it; novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 40 evrov • Druge države: 45 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 03 S 01030 63740 000001081165 SWIFT: PASCITMMXXX Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG m Včlanjen v US Pl Associato all’USPI Oglaševanje Pubblicità / Oglaševanje: Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede / Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Montecchi 6 Email: advertising@tmedia.it T: +39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20,00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € STIRO Signora si offre per stiro (tinche occasionalmente) al proprio domicilio. Per info: 335 8055830 PRODAJAM diatonično harmoniko CFB za 1.000 evrov. Tel. 335 5387249 Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 15. DO 21. MAJA Čedad (Fomasaro) 0432 731264 Mojmag 722381 Ukve 0428 60395 Zaprte za dopust Chiuse per ferie Podbonesec: do 16. maja Sriednje: do 17. maja Ecco Emma, la nostra prima ni-potina. E nata domenica 3 maggio, in tempo perchè Laura Iaconcig di Cividale abbia festeggiato con tutte le mamme la giornata dedicata a loro domenica scorsa. Invece Patrik Podorie-szach, della famiglia Zatih di Matajur -Montemaggiore, dovrà aspettare quasi un anno per festeggiare la festa del papà... Per tutti e due comunque, da quando è nata la loro bambina, è festa ogni giorno. E lo è anche per noi nonni: Bep-po (conosciuto come Beppo automobili) e Susy di Montemaggiore (viviamo ad Azzida), e Roberto e Viviana Iaconcig di Cividale, per zii, zie, cugini, parenti ed amici. Alla piccola Emma (non tanto piccola, visto che al momento della nascita pesava 3,380 kg e si ve- dono tutti!), che ora vive con i genitori a Cividale, gli auguri di una vita felice da parte di tutti noi! Družina Zatih iz Matajura je še zrasla, saj se jim je rodila tela lie-pa čičica. Se kliče Emma an nje tata je Patrik Podorieszach od tele družine, nje mama je pa iz Čedada, kjer tudi živjo vsi kupe, an se kliče Laura Iaconcig. Zlo zvestuo jo bojo varvali nono Beppo an nona Susy iz Matajura, noni Roberto an Viviana iz Čedada, ki se za rojstvo navuode puno veseljo, ku vsa ostala žlahta an parjatelji. Srečno življenje, draga Emma! Grmek doh. Stefano Qualizza Hlocje: v sriedo od 10.30 do 11.00 doh. Lucio Quargnolo 0432.723094 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12.00, v četartak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 339 6971440 - 0432.726378 Podbuniesac: v pandiejak an petak od 8.15 do 11. ure; v torak an četrtak od 17. do 19. ure Sriednje doh. Stefano Qualizza Sriednje: v petak od 12.30 do 13.00 doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. do 15.30; v petak od 11.30 do 12.00 Sovodnje doh. Stefano Qualizza Sovodnje: v sriedo od 8.30 do 9.30 doh. Vito Cavallaro 0432.726378 Sovodnje: v torak od 8.00 do 10.00 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Sovodnje: v petak od 9.00 do 10.00 Il Dispensario farmaceutico della dott. D’Alessandro è aperto nell’orario di ricevimento di ambulatorio Speter doh. Valentino Tullio 0432.504098-727558 Špietar: v pandiejak, četartak an saboto od 9. do 10. ure ; v torak an petak od 17. do 18. ure doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 8.30 do 11.30; srieda, petak od 16.00 do 19.00 doh. Vito Cavallaro 339 6971440 Špietar: v pandiejak an sredo od 17. do 19. ure; v četartak an saboto od 9. do 11. ure doh. Stefano Qualizza 339 1964294 Špietar: v pandiejak od 16.00 do 18.00 an v četartak od 9.00 do 11.00 ure Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/ 339.8466355 Špietar: pandiejak, srieda an petak od 15.30 do 18.30; v torak an četartak od 9.30 do 12.30 Svet Lenart doh. Stefano Qualizza Gorenja Miersa: v pandiejak an petak od 9.30 do 11.30; v torak od 16.00 do 18.00; v četartak od 17. do 19. ure doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. ure; v torak an četartak od 16.00 do 19.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do špitala “za prelieve”, je na razpolago “servizio infermieristico”(tel. 0432 708614). Pridejo oni na vaš duom. Nujne telefonske številke CUP - Prenotazioni telefoniche visite ed esami .........................848.448.884 RSA - Residenza Sanitaria Assistenziale (Ospedale di Cividale)... 0432 708455 Centralino Ospedale di Cividale 7081 kronaka on z njimi!), ki so paršle te parve med ženam v teli težki tekmi: Rosella Gobbo, Lara Sar-tor an Monia De Monte od Atletica Buia. Vse rezultate smo jih vam že napisal zadnji krat na Novem Matajurju. Triajur je tudi se parstavt pred fotografsko makino Čeglih je bla slava ura je Triajur parklicu v Sauodnjo, v vas Matajur, na varhu Mata-jura an v Mašero puno ljudi. Nieso bli samuo tekmovauci, ki so šli parvo s kolesom, potle par nogah lete gor do varha Matajura an potle čez Paluogo du vas Mašero, pa tudi njih družine, parjatelji an ljubitelji tele tekme, gare. Puno jih je paršlo tudi za spoznat od blizu Giorgia Di Centa, kije uduobu puno krat na olimpijskih igrah, pru takuo na svetovnih parvenstvih (campionati mondiali) v svojem športu, ki je smučarski tek (sci di fondo). Biu je lietošnji ‘testimonial’ za Triajur, an pravejo, deje biu zlo parljuden. Sevieda, vsi so se tiel parstavt pred fotografsko makino z njim an on je vsiem jau, de ja. Tle so Dino Azzolini taz Matajurja an njega čičica Cristel an Francesco Cendou iz Mašere an Denis Gosgnach taz Matajura, ki sta tudi tekla na Triajur. Na fotografiji tu sred pa nie Giorgio Di Centa, pač pa Renato Massera iz Mašere. Z njim so se pru zvestuo fotografale čeče (al pa Lietos so prehodil dugo pot okuole telega miesta parbližno 35 taužent ljudi kontrolna točka Iz Benečije na tek ob žici v Ljubljani Vladimir an Carla, Flavia, Luisa (Lojza), Dante an Marisa na koncu pohoda. Gino, Roberto (Robo), Alvaro an Daniela so pa že v sienci počivali Pruyapru, tisti, ki so šli buj hitro so imiel cajt tudi iti gledat, kakuo je v centru v Ljubljani. Na drugih slikah pohodniki sobotnega teka ob žici Malomanj 35 kilometru duga pot okuole Ljubljane, kjer je med drugo svetovno ujsko stala bodeča žica (filo spinato), ki so jo bli po-stavli italijanski (Provincia italiana di Lubiana) an niemški okupatorji, je že 58 liet namenjena spominu osvoboditve (liberazione) Ljubljane. Ankrat na lieto, na dan osvobodti-ve, se tam zbere puno Slovienju za počastit spomin tistih, ki so padli za osvobodit njih glavno miesto, pa tudi navadnih ljudi (matera, otroc, stari ljudje, ujeti..), ki sojih okupatorji pobili (tu dvie lietih, kije bla Pro- vincia di Ljubljana, so Italijani ustrelil pet taužint ljudi, 900 partizanu, ki so jih bli ujeli, 7.000 jih je umarlo pa v koncetracijskih taboriščih (campi di concentramento) na Rabu an v Gonarsu. Lietos se je na tel spominski pohod ob žici podala tudi skupinica Planinske družine Benečije. Vsieh kupe je bluo na telim pohodu parbližno 35 taužint pohodniku. Med telimi smo vidli puno družin z otruok an mladih. Ugotovili smo (abbiamo constatato), de v Sloveniji poznajo lepuo sojo zgovodino an na pozabejo na tiste, ki so se borili an umarli za njih svobodo. Al moremo reč tuole za nas v Italiji? 7faJe étone nicete NJOKI UON S KRUHA Ka kor: star kruh - % al pa an litro mlieka - adna velika čebula - dva eta peršuta - dvie jajca - predarsin - manjeron - su - popar - riban ser. Nariežemo star kruh na koščice, napunemo veliko slkedio an gor po varh polijemo mlieko, de se namoči. Lepuo pre-miešamo an gor na varh denemo an tont an na anj še kiek težkega, de se kruh pomoči vas kompanjano. Mlieka pa na smie bit previe Počakamo nomalo an kar kruh seje lepuo namoču, pogledamo, de na dnu skliede na ostane še kapje mlieka ne. Če gaje kiek, muormo očedit. Grede, stacamo čebulo an peršut an denemo tu no ponu, kjer smo diel nomalo oja an pocvre-mo nomalo. Kar se nomalo pohladi, doložemo namočenemu kruhu. Doložemo še jajaca strepetane, predarsin, manjeron, su an nomalo popra. Vsaki krat, ki doložemo kiek, lepuo pre-miešamo. Na koncu začnemo napravjat njoke. Na smiejo bit previč tardi, pa tudi previč mahni ne. Če so premahni, muormo doluožt riban kruh. Kar se nam pari, de more iti pru, nar-dimo mikane balce (parbližno ku an mandarin) an jih denemo kuhat parbližno nih deset minutu v slano vrielo uodo. Se jih more obelit s stoplienim maslom an salvijo. Kajšan jih dene tudi tu goulash al pa tu župo. Creazioni Floreali SONIA BIRTIG Si eseguono preventivi personalizzati per matrimoni, cura nei dettagli e massima professionalità (diploma di ‘fiorista europeo’) FIORERIA SONIA BIRTIG, Via Matteotti, 19 REMANZACCO (Zona scuole) tel. 0432.667416 _ email: fioreria-soniabirtig@libero.it