Posamezna številka 1 R,
Šev. 245.
Poštnina plačana v gotovini.
v umnimi, v torek, dne 26. oktouro m
Leto KLVDL
• SLOVENEC« velja
M pettl u m strani Jago-
alavlje la T Ljubljani: M eelo lote npr«). K 180--n pol leta „ .. „ SO— m četrt lota « .. „ «•-- .. _ 15-—
lataoiamatvoeololetBo K240-
ms Sobotna izdaja: s
2« Mlo lata.....K 30'-
M taotemstvo	35 —
u_u Inserati:
Baoatolaaa patttmU (U am lirokt ta 3 m:
poalaaa M. . . p« E »w Pri Tti|w aaiuBBa papWk
Itajaaajtt oglaa iMn KM.
>J>aJa rak daa limoH sleljek ta daa po prai ob i ari i jati al.
19* Uredništvo j« t Kopitarjevi ailol itev, 8/tn. Boaoplai se aa vračajo; nelranklrana plama aa as sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, nprava. Itr. 323.
Političen list za slovenski narod.
Oprava ja v Kopitarjevi al. 6. ~ Račun poStno hran. llobljanske St. 650 aa naročila.) n št 349 n on lame, »vstr. ln fieške 24.797, o.jr- >' t">*B.-bero, 7583
1
Slovensko liudstvo!
V enem najvažnejših trenutkov Tvoje zgodovine stopa zopet pred Te Slovenska Ljudska Stranka. Pod zastavo Slovensko Ljudske Stranke si izvo-jevalo že veliko zmag. Strlo si svojčas birokratizem v naši deželi, položilo si pod vodstvom našega nepozabnega dr. Kreka samo temelj svoji svobodi in se svobodno odločilo za Jugoslavijo. A Jugoslavija je še brez ustave, zato 36 brez pravice in svobode. Zato Te Slovenska Ljudska Stranka kliče na veliki boj, da pod njeno zastavo izvojuješ Jugoslaviji svobodno in pravično ustavo.
Ker je slovensko ljudstvo krščansko, ker je v tej globoki veri našlo moč, da je premagalo vse nasprotnike, ker mu le ta jamči družinsko srečo, socialno blagostanje in resničen napredek, zato Slovenska Ljudska Stranka slejkoprej zahteva, da mora tudi naša skupna domovina in nje zakonodaja sloneti na neomajnih načelih krščanske pravičnosti in božje postave.
Žalibog, da je kmalu po prevratu 1918. leta zadobila odločilno moč v naši državi stranka, ki je že od nekdaj zakleta sovražnica teh načel, liberalna stranka. Pod vlado te stranke je politično življenje v naši nadebudni in bogati državi, za katero nas naši sosedje zavidajo, začelo propadati. Danes stojimo žo na robu propada, ako se ljudstvo ne bo dvignilo in pri volitvah v ustavodajno skupščino ne pomede z jugoslovanske zemlje stranke, ki se je le skrila pod lažnivo ime „demokratske". Pod vlado te stranke se nam je z valutno preuredbo: 1 dinar je 4 krone konfisciralo y3 ljudskega premoženja. Vsled verižništva pod zaščito gospodujočih krogov dan za dnem strahotno narašča draginja. Carinarstvo je vzrok, da propadajo v slarliščih kupi blaga, ljudstvo pa nima živil, obleke in vsakdanjih življenjskih potrebščin. Od zgoraj se podpira taka korupcija, podkupljivost in brezvestnost, kakor je Slovenci nisn bili vajeni. Sedaj so naložili našemu ljudstvu še strašne davke, ki jih bouo morali nositi kmet, delavec, obrtnik in uradnik, kapitalisti pa si bodo dalje kupičili milijone. Če bo šlo tako naprej, bo ljudstvo popolnoma obubožalo. Ker se je začasni parlament temu začel upirati, ga vlada kratkomalo prezira in sama dela, kar hoče. Čc ljudstvo samo ne izpregovori, se nam obetajo še hujši časi.
Vsled nesrečnega vladanja zadnjih dveh let smo izgubili Koroško in Je Primorska v nevarnosti. Slovesno izjavljamo, naj nas čujejo naši bratje, ki ječe pod tujim jarmom, da ne bomo mirovali, dokler ves slovenski narodi, ki je danes razkosan na tri dele, ne bo združen po načelu semoodločbe pod Jugoslavijo. A zato mora pasti vlada lažidemokratov!
Slovensko ljudstvo!
Ti si poklicano, da rešiš to državo, da jo iztrgaš iz krempljev dosedanjih mogotcev, da ji daš ustavo, ki bo to državo povzdignila pred vsem svetom, na drugi strani pa zajamčila Tebi Tvojo narodno, jezikovno in kulturno svobodo.
Prva točka tega osvobodilnega programa, s katerim naša stranka stopa V boj je enotna samouprava za celo Slovenijo kot zgodovinsko in gospodarsko enotno pokrajino. Zato zahtevamo avtonomijo Slovenije s skupščino
in njej odgovorno pokrajinsko vlado, ki naj opravlja tudi posle državne uprave v deželi. Pokrajinska skupščina imej zakonodajno oblast, v kolikor ni izrecno pridržana skupnemu parlamentu. Pokrajinska vlada pa bodi, v kolikor upravlja posle državne uprave, 1 e-tej odgovorna.
Kar se tiče zunanje politike, se bosta naš ugled in naša moč nasproti sosedom dvignila le tedaj, ako se naša država od vrha do tal demokn.tiZv.ra, Armada naj bo v službi ljudstva. Taka armada bo najboljša bramba domovine! O miru ln vojski naj se ne sklepa brez ljudstva in njegovih zastopnikovi Ljudstvo nosi ob vojski največja bremena, zato naj ima ljudstvo prvo besedo, ko se odločuje vojska ali mir. Vojaška služba naj se kar najbolj skrajša. Vojna uprava ,bodi vseskozi pod nadzorstvom parlamenta. Proč z imperializmom in militarizmom, a svoboden bodi Jugoslovan na svoji zemlji!
Kakor veduo se obrača SLS tudi sedaj najprej na naše kmetsko ljudstvo;
Slovenski kmet!
Desetletja iu desetletja si imel v Slovenski Ljudski Stranki najodločnejšo In najzvestejšo zaščitnico svojih pravic. Prcpregla jc deželo z zadrugami, izvedla kmetsko gospodarsko zakonodajo, osvobodila Te oderuštva in Ti pridobila odločilno moč in besedo v vsem javnem življenju. Potem si stopil v državni zbor, ker so bilo Tvoje koristi vedno ua prvem mostu naših zahtev. Danes Tc poživlja Tvoja stranka, da voliš može, ki so Tvoji sinovi, da v ustavodajni skuuSčini zastopajo Tvojo želje iu zahtevo. Zemlja nal bo last
tistega, ki Jo obdeluje, ln nihče drugi naj nima do nje pravice! Najbolj tare
danes slovenski kmetski stan konkurenca z ostalimi bogatimi pokrajinami Jugoslavije. Zato so najhujši sovražniki našega kmeta danes takozvani „ne-odvisniki", ki so zanesli razdor v vrste slovenskega kmetskega ljudstva iu capljajo za. ,,demokrati", stranko slovenskega kapitala, izkoriščevalcev, vojnih dobičkarjev. Trdno zaupamo v zdravi zmisel našega kmeta, da se ne bo dal od svojih sovražnikov razcepiti in da bo šel z združenimi močmi v boj pod zastavo svoje ljudske stranke. Zakaj ta mu hoče priboriti samovlado v slo« venski debeli, ko hočejo njegovi laži-prijatelji prodati njegove koristv centralizmu.
Delavsko ljudstvo!
Slovenska Ljudska Stranka, ki načel no stoji na stališču socialne pravičnosti iu dolžnosti vseh dodela, jc od svojega početka brezobzirno branila siromaka in trpina. Nc navezana na nikogar, razen na svoja načela in svojo vest, jc zahtevala enake socialne pravice za vse. Zajamčujoč zasebno last, v kolikor ni v kvar koristim družbe, nalaga Slovenska Ljudska Stranka socialne dolžnosti vsem, da ne bodo eni na račun dela in trpljenja drugih državo v svoj osebni prid izkoriščali.
Odklanjajoč reakcijo, ki jo namerava z železno roko uvesti vladajoča klika, bo Slovenska Ljudska stranka neomajno stala za popolno koalicijsko svobodo delavskega stanu, da se bori zoper svoje Izkoriščevalce, za socializacijo produkcije, za socialno zavarovanje bolnih, brezposelnih in ostarelih. Gromadni boj zoper kapital pa sc ne bo dal uspešno izvesti, ako se bo delavstvo cepilo med socialiste in komuniste, od katerili so prvi dejansko pokazali, da ne znajo nič pozitivnega ustvariti, drugi pa stremijo za svetovno revolucijo, ki bi Evropo izpremenila v pogorišče, morišče in jiuščavo, kjer bi kraljeval glad — da ne govorimo o ,,narodnih socialistih", ki so zgolj pomožni bataljon .,demokratske" buržuazije.
Slovenski obrtnik!
Na svojih veličastnih katoliških shodili so naši obrtniki zasnovali popoln obrtni program. V tem smislu je stranka vedno uspešno delovala iu priborila potom zakonodajstva velike uspehe za razvoj obrtnega stanu. Obrtni stan trpi pod pezo velekapitala, ki ga ogroža in skuša popolnoma ugonobiti Stranka bo delovala na to, da se obrtni stan potom trdne gospodarske zadružne organizacijo osamosvoji in da se mu potom posebnega obrtnega prava zagotovo predpogoji zdravega razvoja.
Obrtniki no morejo iti s kapitalistično stranko, če manj s strankami, ki postavljajo v ospredje razredno stališče. Zato bodo obrtniki, kakor dosedaj, dud i pri volitvah v konstituanto korakali vzporedno z drugimi stanovi v vrstah Slovenske Ljudske Stranke.
Slovensko razumništvo!
lvakor drugi stanovi, tako trpi danes tudi takozvani inteligent pod neznosnimi razmerami. Postal je proletarec! Kljub temu je tudi njemu država mačeha in mu ne privošči niti modernim načelom odgovarjajoče pragmatike, pač pa zahteva od njega, da bodi slepi izvršitelj njenih protidemokratičnib naredb Lj nakan. Slovenska Ljudska Stranka Vas poživlja v boj zoper take razmero iu dobro vedoČ, kako jc slovenski inteligent vedno cenil slovenski jezik, slovensko kulturo, ravnopravnost slovenstva, sc nadeja, da ji boste tudi Vi pomagali strmoglaviti sedanji režim, ki hoče izbrisati slovensko ime ln vendar vemo, da se bode država, ki je najdražje, kar imamo in ki jo moramo čuvati kot zenico očesa, le tedaj krepko in zdravo razvijala, ako se nc uničijo zgodovineko-kulturno nastale posebnosti našega plemena.
Odločno odklanjamo kulturni boj proti veri iu cerkvi, hočemo prija-teljskega sodelovanja s pravoslavnimi in uiohamedanskimi brati, zahtevamo popolno svobodo vseh ver in cerkva.
Z vsemi silami sc bomo borili, da so bodo naši otroci poučevali v krščanskem nauku in duhu ter da bo zakonsko življenje kristjanov urav« nano po zakonih njih vere in cerkve.
Za samoupravo Slovenije, za staro pravdo kmetskega, delavskega in obrtnega stanu, proti korupciji, za svobodo in pravico — slovensko ljudstvo z uutni v boj!
Vodstvo Slovenske Ljudske Stranke.
¥2IDtfl m»Hffesfaci|a S! LSndsbe Stranke.
s« it« s*
Včeraj dopoldne se je vršilo v veliki dvorani hotela »Union« zborovanje zaupnikov SLS. Polna dvorana z galerijami najodli^nejših in najzvestejših bojevnikov SLS, njenih zaupnikov, mož iz ljudstva, je bila živa priča, da je naša SLS ostala trdna skala, v katero se zaman zaletajo vsi njeni nasprotniki. Pestra slika, kmet poleg delavca, meščan poleg duhovnika, obrtnik poleg uradnika, je pričala, da je edino le SLS tista stranka, ki more združiti v bratski slgrti in vzajemnem delu vse stanove, ki so si postavili za bojno geslo svojemu stremljenju: -»Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Vč^rajšne zborovanje zaupnikov SLS je bilo živ 4°kaz, da SLS, 00-mlajena z mladimi silami in idejami, raste, zmaguje in da bo zmagala tudi pri bodočih volitvah za ustavotvorno skupščino, kjer se bo gradila stavba srečnejše bodočnosti vseh delavnih in poštenih slojev naše domovine! To zborovanje nam je znak, da more le SLS kot zaščitnica vseh zatiranih, ozdraviti rak - rane na našem narodnem telesu, ki sta jih prizadejala vojska in brezvestni, koristolovski kapitalizem.
Zborovanje je otvoril podpredsednik SLS. prof.
BOGUMIL REMEC.
z nastopnimi besedami:
Častiti zaupniki SLS.! Namestu zadržanega našega voditelja dr. Korošca, ki se nahaia v Belgradu pri ministrskih sejah, kjer se ravno sedaj vrše izredno važne razprave o naših novih davkih, pri katerih ne sme manjkati, da more, kolikor mogoče, varovati koristi našega ljudstva, — otvar-jam ta zbor. Pozdraviti mi je predvsem čast zastopnika bratske hrvatske ljudske stranke, posl. dr. Janka Š i m r a k a (živio-klici), ki je s svojim velikim delom in neumorno močjo pridobil srca našega kmetskega ljudstva v Hrvatskem v veliki meri.
O političnem položaju.
Dolžnost mi je, da v kratkem podam poročilo o političnem položaju. Najprej se moramo ozreti na politični položaj, ki je nastal za slovenski narod vsled zunanjih iržavnih razmer.
Vsi veste, da so bile še pred nedavnim časom Notranjska in druge primorske dežele združene z ostalim slovenskim narodom. Danes tega ni. Ravno sedaj, v teh dneh, pa se bo' obravnavalo o tem, kam naj pripadejo ti krogi. Zahtevati moramo in bomo tudi zahtevali mi kakor naši poslanci, da se združijo z nami v eno celoto tudi oni deli slovenskega in hrvatskega Priirorja, ki danes še ječi pod tujim jarmom. (Odobravanje.)
Drugo vprašanje, ki je nastalo, je izid koroškega plebicita. Znano vam je, da jc koroški plebiscit, ki je sedaj vsaj trenutno odtrgal del slovenskega naroda od naše države in tudi od našega naroda, izpadel slabo za nas, izpadel tako, cla nas je zabolelo v srce in da je v vsem narodu zavladala žalost do dna duše. Vendar se mi klonimo! Mogoče ste že opazili v časopisju vesti, da je sicer vrhovni svet eotente pr;-znal izid koroškega plebiscita, toda samo za slučaj, da bo Avstrija upoštevala sklepe entente, katere zavezniki smo tudi mi. Ako pa bi Avstrija ne upoštevala teh sklepov ter se preko entente in naše volje hotela združiti z Nemčijo, tedaj bi prišel čas, da dvignejo vsi Korošci svoj glas: Mi ne maramo tja. mi se hočemo združiti s svojimi brati v Sloveniji in Jugoslaviji!
Pojavili so se napadi na nekatere ljudi, ki so sodelovali pri koroškem plebiscitu. V prvi vrsti so se zagnali nasprotniki v prdsednika dr. Brejca, češ, da je on zakrivil to stvar. Jaz sam pa sem bil priča njegovega velikega dela v času plebiscita. Do zadnjega časa sem videl, kako je delal podnevi in ponoči z vsemi močmi in vsem srcem, ki ga je od nekdaj imel za Koroško. (Živjo klici in ovacije dr. Brejcu.) Njega ne morezadeti najmanjša krivda v tej stvari, ker to so zakrivili ne morebiti mogoče samo narodna mlačnost, ampak tudi naši zavezniki, ki sede v ententil (Odobravanje.)
Kdo pa se sedaj največ oglaša, da je dr. Brejc oziroma naša stranka kriva izida plebiscita na Koroškem? Ali niso to oni ljudje, ki so pri zadnjih državnozborskih volitvah nastopali skupaj z onim znanim Schumijem, ki je danes predsednik nemškega nacionalnega »Heimatsdicnsta.« Njega so tedaj podpirali in isti ljudje dolže sedaj nas! Možje zaupniki! Kje pa smo dobili največ glasov za Jugoslavijo, ali ne ravno v naših hribovskih vaseh, tam, kjer je doma kmetsko ljudstvo, kjer je naša du-hovščnina delala z vsemi silami? Ali nismo dobili najmanj glasov tam, kjer je dolina, kjer so tovarne, socialni demokrati in nemškutarji? Kdo je zakrivil tak izid? Ako ne bi bilo vseh bivših prijateljev Schumi-ja, ako ne bi bilo socialnih demokratov, pa bi dobili tri četrtine!
Ne maramo iskati osebnih krivcev, odločno pa odklanjamo vsak napad na našo stranko. Poglejte samo na Grafenauer-ia in Smodeja, duhovnika! Kdor ga je videl, ali mu ni bil naravnost vzor, ko je delal za povoljen izid plebiscita. Zato se r.e smemo pustiti plašiti. Mi smo storili svojo dolžnost, ako bi jo tudi drugi, bi bilo vse v redu. (Odobravanje.)
Naj izpregovorim še o notranje političnem položaju. Naš parlament je v zadnjih zdihljajih, Menda je bil zadnjič sklepčen takrat, ko se je sprejel volivni zakon za konstituanto. Potem pa s« je ta parlament razkropil na vse strani. Sedaj ne more več spraviti skupaj sklepčnosti. Zato hoče vlada nastopati absolujtično. V sedanji vladi je polovica demokratov, v njej je »Narodni klub«, čegar zastopniki žal tudi niso drugega kakor liberalci, deloma pa je sestavljena iz radikalcev, Ivi simpati-zirajo z demokrati. To jasno dokazuje dejstvo, da se mi je ob priliki reklo, ko sem imel opraviti s posameznimi ministri: »Ako vam ni prav, pojdemo pa z demokrati.« Taka izjava kaže, da so naklonjeni več ali manj demokratom. Mi imamo v tej vladi enega samega zastopnika, dr. Korošca, ki pa je bil medtem še cel mesec bolan, Ta vlada hoče torej sedaj nastopiti absolutistično. Ker parlament ne more iti naprej, si hoče prilastiti sedaj pravice, ki pripadajo parlamentu. To bi bilo mogoče in morebiti potrebno, če bi hotela ta vlada upravljati samo one stvari absolutistično, ki bi bile res nujne in direktno potrebne. Ta vlada, predvsem finančni minister, ki pripada demokratski stranki, pa si sedaj prilašča pravico, izdajati naredbe in zakone, po katerih naj bi se uveljavili davki, ki so bili doslej neznani v naših krajih in ki tudi za naše razmere niso primerni. Ta vlada se je drznila, napraviti tudi načrt nekega posebnega zakona, po katerem bi lahko vsakega človeka brez obsodbe zaprli zato, ker se je morebiti nekaj pre-
grešil. Niti pred sodišče bi ne mogel priti ter iskati tam pravice, obsojen bi bil naravnost od administrativnih oblasti, ne morebiti na tedne, temveč kar na leta ječe. Ta vlada hoče tak zakon ne samo za sedaj, ampak tudi za prihodnji čas. Zato je neobhodno potrebno, da je dr. Korošec v Belgradu, da tam zavira take napade, kolikor je mogoče edino njegovi osebnosti, njegovi^ tehtni besedi in njegovi veliki poštenosti. Zato ne more priti k nam. Mi upamo, da se mu bo vsaj nekoliko posrečilo zavreti to peklensko delo! (Odobravanje.)
Mož:e zaupniki! Treba je, da se tudi mi pripravimo na volitve, ker bo ustavo-
tvorna skupščina ona, ki bo napravila ustavne temelje naši državi. Zato je potrebno, da si ogledamo tudi stranke, ki bodo nastopile pri teh volitvah. Nastopile bodo različne stranke, imeli jih bomo kakih 5 ali 6. Večina jih je nastala iz drugih strank. Nastopili bodo komunisti in socialni demokrati. Komunisti so bivši socialni demokrati. Nastopile bodo 3 liberalne stranke, demokrati, pravzaprav laži-demokrati, narodni socialci in samostojni. Vse te tri stranke so nastale iz prvotne liberalne. Iz naših nasprotnikov je nastalo torej pet strank, ml pa stojimo trdno in se ne razcepimo na nobeno stran! (Burno odobravanje.) S. L. S, bo s svojimi starimi organizacijami tvorila eno celoto in pod skupno zastavo bomo šli, da bomo izbojevali ta boj v Čast in korist našega ljudstva, tudi v čast katoliški cerkvi, ki uči, da morajo biti pravični vsi stanovi drug proti drugemu! (Odobravanje.) Upam, da bomo imeli veliko uspeha, ker nam že današnje zborovanje kaže, da je S. L. S. močna kakor je bila, da bo ljudska stranka ki se razvija po vsej Jugoslaviji, zmagala na celi črti ln porazila vse nase nasprotnike, naj ss še tako prizadevajo, da bi prišli do kakega uspeha. Živela S. L. S., živela hrvatska ljudska stranka 1 (Burno odobravanje in živio-klici.)
NOVA DAVČNA BREMENA.
Za tem je nastopil posl. V e s e n j a k, ki je na kratko očrtal delo naših poslancev proti novim davčnim bremenom v nastopnih besedah:
Prihajam naravnost iz Belgrada semkaj, da poročam, kar mi je naročil naš vodja dr. Korošec, Njegova želja in našega Jugoslovanskega kluba je bila, da je treba proračun, ki ga je demokratski finančni minister hotel na zvijačen način spraviti v javnost in vlado potom odredbe, deloma onemogočiti oziroma izpremeniti, To nam je uspelo. Mirno lahko rečem, da smo soglasno z dr. Korošcem sklenili, da izstopi iz vlade, ako se nam ne ugodi vsaj v gotovih najvažnejših zadevah proračuna. Ko je parlamentarni finančni odbor sulenil raznovrstne izpremembe in ki parlament ni imel prilike razpravljati o njih, ker obstoja zavratnost na strani demokratov, ki sabotirajo parlament, sem podal v zadnji seji izjavo, da napravimo krizo, ako ministrski svet ne ugodi temu, kar je sklenil finančni odbor, Čitali ste mogoče že t oizjavo, ki sem jo podal zato jo ne bom navajal. Stvar stoji sedaj takole: Vr.lsd našega pritiska, zlasti dr. Korošca, je bil ministrski svet prisiljen, skic-pati o proračunu v sobotni seji in bo sklepal danes v ponedeljkovi seji, kakor se je to dogovorilo glede izprememb, ki jih 'e finančni minister že sprejel in ki smo jih potem še posebej formulirali. Povdarjain pa tukaj javno, da v ministrskem svetu voditelj slovenskih demokratov, minister dr. Kukovec niti besedice ni zinil k izpre-membam proračuna. Zahtevali smo izpremembe glede vinskega, glede žganjeikuhe
isti napis, samo da je v Solkanu za šolo postavljena baraka. Ponosno poslopje bivše šole je v razvalinah,
Izmed vseh vasi nudita še vedno naj-žalostnejši pogled Kanal in Solkan; posebno Solkan. Delajo in popravljajo, a kdo je kos vsemu temu? Ko se voziš po solkanskih ulicah visoko na avtomobilu, te obja-mejo od vseh strani gole in preluknjane stene; ne vidiš samo v sobe, ker jih ni, tem hišam vidiš do dna,skozi nje se sveti pokrajina v ozadju. Dasi nudi tudi Gorica še vedno žalosten pogled, vendar ni v nji tako kot v Solkanu,.
Gorica počasi vstaja iz razvalin. Neprestano zidajo, toda kdo naj postavi porušeno mesto čez noč. Sredina mesta je precej obnovljena. Vendar prevzame človeka kaj čudno čustvo, ko zagleda med lepimi popravljenimi hišami naenkrat razvalino do tal, Zelo razdejana je še vedno Placuta.
Človeku, ki stopi v Gorico, se zdi, da sta se tu srečala dva svetova, ki se mrzlično mešata med seboj. Med razvalinami in belimi hišami drčijo avtomobili, hite delavci, se pomikajo vojaki v najrazličnejših uniformah. Med vsemi temi pa se giblje naš človek, ki ljubi svojo zemljo in ki se zaveda, da jo bo ohranil s svojo navzočnostjo. Ljudje prihajajo z okolice in dajejo mestu precej dvojezičen značaj. Slovenska govorica, ki jo slišiš na ulici, ni pritajena, zdaj govore javno« Slišiš celo y trgovini, y to-
in štirikratnega zvišanja veeh direktnih davkov. Na zadnjo zahtevo je finančni minister deloma ža pristal v toliko, da je že v sobotni seji pristal na trikratno zvišanje. Nadalje smo zahtevali izpremembe tudi glede eksistenčnega minima, kar ima tudi svo-o zgodovino, kar boni še posebej obrazložil v časopisju. Zahtevali smo izpremembe glede trošarine na vse predmete, zlasti kar se tiče električne razsvetljave, kar je za Gorenjsko posebno važno, dalje gled trošarine na olje, sveče, sol, kavine surogate, na kvas itd.
Gg. zaupniki! Mi smo zahtevali, da sa odpravi zakon o davku na povišanje vrednosti, ki obstoja samo za Slovenijo. Mi stojimo na principijelnem stališču, da se naj ali razširi na vso državo brez razlike, ali pa naj se opusti tudi pri nas. Ker je finančni minister rekel, da nima dovolj drugih dohodkov, moramo samo reči, naj pogleda slabo vodstvo raznih uprav, monopolnih, vojaških in drugih, kjer se gode velike grdobije. Končno smo predlagali, naj se obdavčijo vendar avtomobili in luksusna stanovanja. Glede vseh teh pred-metov bo te dni v ministrski seji padla odločitev. Gotovo pa se lahko zanašate, da ima naš voditelj energije zadosti. Računati smete, da bo rajši odstopil, kakor odnehal od naših zahtev. Končno priporočam vero v samega sebe, zmaga bo potem sijajna, kar je brezpogojno potrebno. V tem zmislu vas pozdravljam. (Veliko odobravanje.}
GOVOR DR. GOSARJA O VOLIVNEM PROGRAMU SLS.
Gospodje zaupniki!
Volitve v ustavotvorno skupščino so dogodek, ki ga ne doživi vsak rod. V tej skupščini se ne bodo reševala posamezna za javno življenje trenutno več ali manj važna vprašanja, marveč se bo polagal državi temelj, od katerega bo odvisno, ali se bo v bližnji in daljni bodočnosti vse naše kulturno, gospodarsko in politično življenje gibalo in razvijalo v smereh, ki odgo« varjajo našemu svetovnemu, socialnemu iu političnemu naziranju. Zalo je posebno važno, da si ob tej priliki jasno predočimo. vodilne misli in načela, ki jih hočemo v, ustavotvorni skupščini zastopati in uveljavljati.
Edinstvena država.
Gospodje zaupniki! Po trdem boju, ki ga je SLS z vso silo in z velikimi žrtvami bila za osvobojenje in ujedinjenje Sloven-vencev in Jugoslovanov, je naravno, da se ob volitvah v ustavotvorno skupščino postavlja na stališče edinstvene države SHS. To državno edinstvo je utemeljeno : v adresi, ki so jo odposlanci Narodnega veča ob priliki ujedinjenja predložili regentu in v njegovem odgovoru nanj. Ker nam je bilo v tem edino veljavnem temeljnem državnem aktu zajamčeno, da — »dokler se ne sestane in dokler ne konča svojega dela velika ustavotvorna skupščina« — »ostanejo v moči pod kontrolo drž. vlade dosedanji avtonomni in administrativni organi, ki naj bodo za svoje! uradovanje odgovorni tudi avtonomnim predstavništvom« nam ne bi smel teh pravic niheč jemati in nihče razven zastopnikov v ustavotvorni skupščini, ni bil in ni upravičen odrekati se jim v imenu naroda. Zato imajo vse določbe o organizaciji uprave v državi in pokrajinah, ki nasprotujejo v adresi in odgovoru nanjo izraženim načelom, !e prehoden značaj ter ne morejo biti v nobenem oziru merodajne za končbo ureditev teh zadev.	-
Naše ujedinjenje ni in se ne more smatrati kot dovršeno, dokler ječijo tisoči naših bratov pod tujim jarmom. Edinstvo države SHS zahteva, da se v njenih mejah
bakarni, na železnici, v avtomobilu. Okolica je silno zavedna, in ta pripomore, da razmere v goriški prestolnici niso do skraj-> nosti neznosne, kot so po nekaterih krajih drugodi, dasi še ne moremo govoriti o kaki prijaznosti Italijanov.
V izložbi prodajalne K. T. D. vidimo slovenske knjige, one, ki so izšle ta čas v Gorici in druge iz Jugoslavije. Neki mladi doktor mi pravi:: »Knjige so pri Vas neznosno drage, Grafenauerjeva »Zgodovina slovenskega slovstva« stane 25 lir.« »Nemogoče«, sem vzkliknil. In kaj mi povedo v knjigarni? »V Ljubljani stane knjiga £0 K. Narn so jo bratovskof!) zaračunali 160 K, Mi moramo tudi imeti nekaj dobička. Zdaj računajte!« — Brez komentarja! Mislim, da laški vladi ni treba braniti slov. knjig v zasedeno ozemlje, ker to delajo ljubljanski knjigarii v obili meri. »Kako naj si pri nas kupi kdo knjigo,« mi je dejal mladi gospod, »če so tako drage. 25 lir ni — 25 kron.- Kljub temu pokupijo goriški Slovenci mnogo kn,'ig. Vse, kar izdajo v Gorico, zelo lahko razpečajo. Pomanjkanje knjig je res zelo veliko. Temu pon anj-kanju se pridružuje še pomanjkanje kulturnih delavcev. Oni ljudje, ki so ta čas v Gorici, delajo silno mnogo. Neverjetno >c število listov, ki izhaja tam doli, če pogledamo redke vrste delavcev, ki morajo biti vse. Bavijo se z literarnimi, znanstvenimi, organizatoričnimi in gospodarskimi vprašanji, Tu jc delo do svoje zadnic noto-
LISTEK, !
Plsm© Gorks,
Gorica, 22. oktobra 1920,
Zopet enkrat v domovini. Po dolgih Šestih letih sem zopet stopil pod južno solnce, med oljke in ciprese in med razvaline,
Na človeka, ki pride z one strani, napravi danes ta dežela čuden vtis. Marsikaj se je Spremenilo, le ljudje so ostali isti, s tem razločkom, da se je njih značaj jasneje očrtal, oni so bolj naši, kot so bili poprej.
Na meji patrulira finančna straža, ki lovi tihotapce in ti drugače ne dela velikih sitnosti. Vojaki vozijo žico na hrib in jo znova razpenjajo. Ob samotni hiši stoje na pripravni točki skriti topovi; vojaki se dolgočasijo.
Vsi kraji kažejo precej živahno vrvenje. Povsodi je vojaštvo; tovorni in avtomobili za promet prašijo po cest£?i. Ljudje so vmes in hodijo tiho po svojili opravkih ter si mislijo svojo in — čakajo.
Vsa italijanska naivnost se kaže v zastavah in napisih. Ko obesi svojo zastavo in premeni napis, misli, da je rešil domovino; zadovoljen je in se smehlja, ker ne ve, da src ni spremenil. Zato je tam, kjer ima- J io količkaj besede, italijanski napis ali tri- j kolora. Ne vedo, da se naši ljudje pogosto j kruto norču.eio iz njih ravno radi tega.
Zanimiva je vožnja z avtomobilom po dolini Idrijce in Soče do Gorice. Vsa beda vojnega opustošenja iz laške okupacije ti leži pred očmi.
Takoj v Idriji ti zazijajo podrte hiše v obraz, v Bači istotako! Toda tu je že precej popravljenega. Kolodvor pri Sv. Luciji je popravljen in je skoraj tako kot pred vojno. Sv. Lucija je žalostna podrtija. Iz razvalin se je dvignilo le par hiš in cerkev, vse drugo še čaka prebivalcev in delavcev.
Še bolj žalosten je pogled na KozoršČe in na Ročinj. Same razvaline, Ljudje prebivajo v zasilnih luknjah in barakah, in obdelujejo zeml;o, v kateri so izkopani lijaki cd bomb in granat, 'leloma že porastli s travo. Jarki prepregajo zemljo ob cesti, žica se opleta okreg posušenega, drevja in kolov, O prijazni cerkvici na Mengorjih ni sledu.
Ta žalostna slika se potem vleče vso dolgo pot do Gorice. Ob levi strani Soče, ki se edina ni spremenila v svoji čisti zelenkasti barvi, so vsekane v skalo poti pod zemljo, kamor so se vojaki skrivali pred smrtjo. Žalosten je pogled na Kanal. Razvalina, da te obide groza. Par hiš je postavljenih, druge delajo. Zdaj popravi ajo cerkev. Razkopujejo grobljs nekaterih hiš. Toda ljudi in sredstev maujka. Šola je dozidana, Malo, pobeljeno poslopje je, na katerem visi postrani kot v posmeh napis Scuola Communale«, Tudi v Stvlksnu jc
\
združi vse slovensko ozemlje. (Viharno odobravanje.)
S stališča edinstvene države sledi nujno, da mora biti v državi skupno vse tisto, kar spada k njenemu bistvu. Zato hočemo eno ustavo, eno državno ozemlje, eno državljanstvo z enotnimi državljanskimi pravicami, kakor tudi le eno državno oblast, ki se očituje v zakonodajni ter upravni in sodnijski funkciji. Za celo državo zahtevamo eno obliko vladavine ter enega in istega nositelja vladarske oblasti, V mednarodnih, oziroma meddržavnih političnih ter carinsko-trgovskih odnosih priznavamo ppavico zastopstva in sklepanja pogodb edino državi, ki je obenem kot no-siteljica oborožene sile dolžna čuvati skupne koristi.
Samouprava.
Vpoštevajoč zgodovinske, kulturne in gospodarske razlike med posameznimi po-kr?jinami naše države in zavedajoč se, da bi bile mogoče urediti najrazličnejše zadere v celi državi enotno le v daljši dobi kulturnega in gospodarskega razvoja zahtevamo za poedine pokrajine v državi — med njimi tudi za Slovenijo kot celoto — kar najširšo samoupravo. Celi državi skupne naj bodo, poleg naštetih, z bistvom države nujno združenih zadev, le one, ki se lahko brez nasilja enotno uredijo, V zadevah, ki se dajo le načeloma, v glavnih, bistvenih točkah v celi državi enakomerno urediti, naj izdaja osrednji parlament za celo državo veljavne okvirne zakone, kojih izpopolnitev in podrobna izpeljava naj se prepusti pokrajinski avtonomiji
Za kritje skupnih državnih stroškov naj se stekajo v državno blagajno predvsem dohodki iz centralno upravljanih re-sorov in podjetij, poleg tega imej država pravico uvesti enoten progresiven dohodninski davek, s katerim bi se h kritju skupnih izdatkov pritegnili državljani vseh pokrajin enakomerno po njihovih dohodkih. Posebni davki naj se prepustijo pokrajinam, enako tudi trošarina, kolikor je si mogoče odpraviti.
Organizacija pokrajinske samouprave Daj se izvede tako, da bodo imele posamezne samoupravne enote, pokrajine, okraji in občine svoje voljene za-stope ali skupščine. (Odobravanje.) Te »aj upravljajo imetje samoupravnih enot ter nadzirajo avtonomnih poslov tičočo s« upravo. Avtonomno zakonodajo v vseh zadevah, ki in kolikor niso izrecno pridržane osrednjemu parlamentu, naj izvršuj« pokrajinska skupščina. Pokrajinska vlada, ki naj vrši obenem tudi posle državne uprave v pokrajini, bodi v vseh avtonomnih zadevah odgovorna edino le pokrajinski skupščini (Veliko odobravanje), v ostalih stvareh pa osrednji vladi. S 4em se izognemo nesmotrenemu in dragemu dualizmu v upravi ter zagotovimo na eni strani pokrajinski vladi primeren vpliv na državno upravo, da bo po možnosti odgovarjala pokrajinskim razmeram ln potrebam, na drugi strani pa omogo-čujemo, da se vse upravno življenje v celi državi polagoma poenostavi in izenači.
Versko - kulturno vprašanje.
Gospodje zaupniki! Poleg naštetih zahtev glede notranje ureditve naše države ter organizacije upravnega življenja bo morala ustavotvorna skupščina rešiti še telo vrsto velevažnih, načelnih vprašanj. IV prvi vrsti omenjam tu razmerja drŽave do naše Cerkve in do dru-
gih veroizpovedanj. Naše stališče v tem oziru je že od nekdaj jasno. Predvsem zahtevamo, da se svoboda ter popolna enakopravnost katoliške Cerkve in drugih veroizpovedanj v ustavi prizna in zn-jamči. Zadeve, ki se tičejo obenem Cerkve in države, kakor n. pr. zakon, šola itd., naj se uravnajo skupno po dogovoru med obema. Ako to iz kateregakoli razloga ne bi bilo mogoče, tedaj zahtevamo, da država glede pripadnikov naše vere nc določi ničesar, kar bi nasprotovalo našim verskim načelom. V skladu s tem naziranjem terjamo od države, da prepusti versko in splošnoetično vzgojo staršem in njihovim, od njih izbranim ali vsaj pripoznanim namestnikom, umsko in socialnoetično vzgojo pa naj uravna tako, da ne bo nasprotovala verskim načelom otrok oziroma njihovih staršev. Da se to omogoči, zahtevamo v okviru splošnih zakonitih določb za vse državljane svobodo osnovanja in za starše svobodo izbire šol njihovim otrokom, (Odobravanje.)
Gospodarska zbornica.
Poleg posebnega stanovskega, lo je kmečkega, obrtnega, trgovskega, industrijskega, delavskega, uradniškega prava, ki ga stoječ na stališču popolne enakopravnosti vseh stanov, obenem pa vpoštevajoč njihove posebnosti, nujno tirjamo, zahtevamo tudi, da se v varstvo njihovih koristi vsem stanovom dovolijo in priznajo posebni stanovski zastopi, kojih delegati, izpopolnjeni z direktno voljenimi zastopniki, naj tvorijo drugo, gospodarsko zbornico osrednjega parlamenta.
Socialni program.
Splošna dolžnost dela se mora v ustavi izrecno ugotoviti. Vsak. državljan — kolikor je tega zmožen — je dolžan produktivno ali sicer socialno koristno delati in tudi največje premoženje ga ne odvezuje te dolžnosti. Kdor ne dela, naj tudi nima pravice do sadov, ki mu jih donaša v brezdelju njegovo imetje. Vsakemu pa, ki svojo delovno dolžnost vestno vrši, mora država zagotoviti človeka vreden obstoj nele v dobi dela, marveč tudi v slučaju bolezni, nezgode, starosti, onemoglosti, brezposelnosti. Zato zahtevamo za vse delavce, ročne in duševne, brez razlike stanov enotno, popolno socialno zavarovanje, kakor tudi sicer kar najpopolnejšo socialno politiko. (Viharno odobravanje.)
Zasebno lastnino priznavamo ter zahtevamo zanjo primernega varstva, toda poleg tega se mora v ustavi izrecno po-vdariti, da nalaga zasebna lastnina družabne dolžnosti, in da se mora tako izvrševati, da je to tudi družbi v prid. Da se onemogoči brezmejno kopičenje premoženja v rokah maloštevilnih bogatašev, naj se določi primerna, zahteve in potrebe modernega gospodarskega življenja vpošteva-joča maksimalna premoženjska meja.
Osebna svoboda, ki se mora tudi v ustavi zajamčiti, je *iasti možna le tedaj, če se neomejena svoboda v zbiranju bogastva in njegove uporabe, kakor sploh neomejena gospodarskas svoboda utesni in skrči, ter podredi družabnim interesom. (Veliko odobravanje.)
Avtonomnim upravnim enotam, zlasti občinam ter dalje tudi zadrugam naj se v ustavi prizna pod primernimi pogoji pravica podružabijati obče važna in koristna podjetja. Konzumentom ter delavcem in uslužbencem naj sc omogoči primeren
Ze samo idealnega značaja. Naj bi se temu ali onemu obudila zavest dolžnosti, da bi se povrnil nazaj v svojo domovino, med $voj narod.
Neki inteligent me jc vprašal, čemu maši primorski dijaki ne študirajo na italijanskih univerzah, ko so svoječasno študirali na nnmških; potem bi se lahko posvetili delu v domovini; gorje, če ne bomo imeli naraščaja, ko nam starejši delavci tam doli umrjejo. Tedaj pogteška ne bo mogoče več popraviti.
Posebno zanimiv jc boj, ki ga bijejo goriški Slovenci za šole v Gorici. V tem boju so pokazali Italijani vso svojo neres-nost in nedoslednost. Parolo, da mora vse, kar je slovenskega, iz Gorice, so že prelomili v principu s tem, da so dovolili slovenske šole. Seveda, ko sc je vpisalo v tc šole nad 500 slovenskih otrok, so v glavnem svojo obljubo požrli in dali — prva dva razreda, Na ta dva razreda so nastavili dve učiteljici, ki sta jim po godu. Na ta način hočejo vreči goriškim Slovencem kost in upajo, da bodo ti zadovoljni. Spočetka so se izgovarjali, da nimajo prostorov in učnih moči. Toda prostori so jim zdaj na razpolago v Šolskem domu (ki nosi laški napis), v katerem so zdaj namestili tudi laške razrede. Tudi učnih moči sc jc prijavilo zadostno število. Zdaj ne morejo imeti nobenega izgovora več, princip so tudi prelomili. AH bodo ostali mož beseda in bodo dali goriškim Slovcnccm vseli 8 razredov šole, ali pa so sleparji. Goriški Slovenci so popolnoma prepričani, da bodo iekom leta izvojcvali tudi ostalih šest razredov, ki jim pritičejo po vseh provincah.
V ostalem vlada na strani italijanske
uprave vtlika desorganizacija. Njih otročja naivnost se omejuje na spomine, na izobešanje zastav, slikanje napisov, packa-nje hiš z »Evviva« na vse mogoče zmage. Po vseh izložbenih oknih vidiš spomine na »slavne« dni in dejanja, Oni žive od preteklosti.
Uprava pa sc giblje na način, da se človek vprašuje, kako jc mogoče, da še vedno obstoji država. Spisov niti nc proto-kolirajo, zato sc vsaka prošnja izgubi. Ljudje ti pripovedujejo o italijanski upravi take zgodbice, da se do sita nasmejaš.
Vlaki gredo zelo počasi in. neredno. Če se pelješ iz Gorice proti Podbrdu, se ti zdi, da se voziš pri nas na Kamničanu in še slabše, V vagonih je nesnaga, šipe ubile. Na postajah so od Sv. Lucije dalje dvojezični napisi.
Za ilustracijo razpoloženja naj povem, da sem slišal v vlaku tri Tržačane, ki so ljuto zabavljali čez vlado. Posebno so tudi hudi nad fašisti, ki so plačani za svoje delo in terorizirajo vse ter ogrožajo mirno življenje vseh. Eden izmed njih je dejal: »Če zmagajo socialisti, bodo videli. Vse imajo napisane v črni knjigi.« Drugi jc dejal: »Rajši grem v Jugosla.ijo, kol da bi v lakih razmerah živel,«
Naši ljudje so za trdno prepričani o tem, da bodo osvobojeni, Koroška katastrofa jih je huje zadela kot nas, ker na ugoden plebiscit so stavili obilo upov svojega osvobojenja. Tudi zdaj niso obupali; samo osamljene sc čutijo. Jugoslaviji jim je kakor obljubljena dežela, po kateri hrepenijo in ne marajo in nočejo slišati nič slabega o nji. — Treba bi bilo, da po^an v mo res obljubljena dežela, in vredni njih, ki hrepenijo po združitvi z, uami.
vpliv na vodstvo in upravo velikih podjetij, da morejo čuvati svoje in obče družabne koristi.
Potom posebnih, iz zastopnikov vseh pri poedinih panogah gospodarskega življenja zainteresiranih krogov sestoječih gospodarskih svetov naj se pripravi pot k avtonomiji poedinih gospodarskih strok.
Zemlja, za katero zahtevamo posebno zemljiško pravo, naj se da tistemu, ki jo obdeluje ali ki bi jo rad obdeloval. (Veliko odobravanje.) Agrarna reforma naj se izvede. Špekulacija s stavbi-š č i se mora onemogočiti; mesta in občine naj imajo pravico, da smejo važna stavbišča pod primernimi pogoji razlastiti.
Davčna politika.
Za kritje državnih in javnih bremen sploh se mora porabiti predvsem zemljiška in kapitalna renta. Zato naj se obdavči v prvi vrsti dohodek iz premoženja samega na sebi. Pri višjih dohodkih bodi tudi davčni odstotek višji. Davek na vojne dobičke naj sc izvede. Indirektni davki, trošarina, naj se v kar največji meri odpravijo. Določi naj se v vsakem oziru zadoščajoč eksistenčni minimum, ki se ne sme obdavčiti.
Militarizem.
Militarizem z njegovimi neznosnimi posledicami odklanjamo z vso odločnostjo, Svetovna vojna je dokazala, da za brambo zadošča le sorazmerno zelo kratka doba vojaškega službovanja in vež-banja. Vojaško službovanje naj se radi tega skrči na najkrajšo moško dobo. Odpravi naj sc vse kar služi paradi in zunanjemu blesku vojaštva. (Veliko odobravanje.)
Gospodje zaupniki!
Orisal sem Vam najvažnejša, načela, ki naj bi jih naši zastopniki v ustavotvorni skupščini zastopali. O podrobnih točkah programa SLS ob tej priliki ne bi imelo smisla govoriti. Ako se nam posreči v ustavi naše nove države zares uveljaviti vodilne misli, ki sem jih Vam razvil, se bodo tudi vse podrobne zahteve našega programa. lahko izpolnile. Zato SLS nc obeta svojim volivcem žc sedaj nebes, dobro vedoč, da mnoge sicer važne, pa vendar ne načelne zadeve v ustavotvorni skupščini sploh ne boelo prišle v razpravo. SLS se tudi dobro zaveda, da se socialno pravični družabni red ne da kar čez noč uveljaviti, marveč, da je to mogoče edino le potom dolgega kulturnega in gospodarskega razvoja. Da pa se bo ta razvoj v resnici vršil v smeri proti cilju, ki smo si ga začrtali, to je odvisno od tega, da na dan volitev vsi stanovi brez izejme solidarno oddajo svij glas SLS. Gospodje zaupniki! Zastavimo za to vse svoje moči in socialno pravičen družabni red ne bo več daleč!
Ko je dr. Gosar, ki je pri vseh važnih točkah bil prekinjen od klicov odobravanja in navdušenega pritrjevanja, končal svoj govor, je vsa dvorana odmevala od gromkega aplavza.
Za njim je govoril posl.
BRODAS,
ki je izvajal:
Dosedanji parlament.
Dosedanji slavni parlament jc po mojem mnenju in po našem prepričanju dokončal svoje umetno in velekrasno delo. (Smeh.) Tega kupa nesreče bo vendar enkrat koncc. Seje parlamenta so se vedno sklicevale, poslanccv pa ni bilo četrtino prisotnih. Kakršen pač začetek, tak konec. Pred nami so volitve in za to delo ie rabil sedanji parlament skoro dve leti. Kmet, ki ve ceniti delo in trpljenje, bi vse to delo v parlamentu ne cenil na par tisočakov, toda veljalo je milijone in milijone našo državo. Večina poslancev v dosedanjem parlamentu tudi ni hotela, da bi ta parlament deloval. Skoro polovico poslancev v tem parlamentu so tvorili jugoslovanski demokrati oziroma liberalci. Ti so veliko bolj želeli, da parlament ne dela, kakor da bi delal, da so lažje zlorabljali svoja mesta na ministrskih sedežih v svoje namene. Ti so to tudi dokazali vsem dovolj jasno, ko so prišli na vlado, v kateri so bili 6 mesecev, ter odgodili. parlament ter hoteli vladati državo nasilno in teroristično brez njega.
Nasprotniki.
Prehajam na nove volitve. Razne stranke žc delujejo na vseh straneh. Na dan prihajajo razne nove stranke, ki si pod starim naslovom nc upajo stopiti pred naše ljudstvo, O gospodarskih nalogah naše stranke sem govoril že na zadnjem zaupniškem shodu naše stranke, zato se ne bom podrobneje z njimi pečal. Rečem pa, ako bi hoteli verovali vsem besedam, ki jih danes trobijo nasprotne stranke, potem bi morali iti z vsemi, kar pa ni mogoče. Zato je treba, da gremo s stranko, ki je s svojim praktičnim delom dokazala, da jc delala za naše ljudstvo! (Pritrjevanje.) Vprašani samo, kaj jc slo-rila za ljudstvo liberalna, napredna in pozneje demokratska stranka? Kaj je prej storila za nnš narod? V gospodarskem pogledu ni ničesar storila, delala je samo politično,. y zadnjem oziru itt dr, Žerjav
veliko naredil. Podrl je to, kar je ljudstvo samo postavilo, pregnal naše župane. Ako bi ostal še par mesecev predsednik deželne vlade, bi bil prebrnil vse županske stolce, To je bilo glavno delo demokratske stranke. (Tako je!) Kaj naj rečemo o socialnih demokratih? Kriče vedno o delavskih interesih, pokazati pa nimajo ničesar, kar bi bilo v napredek našega ljudstva po deželi in v mestih.
Delo S, L. S. za kmetsko ljudstvo.
Naj navedem samo nekoliko, kaj je storila S. L, S. Če pogledamo samo nekoliko na Gorenjsko, boste videli lepo električno razsvetljavo, ki je našemu ljudstvu bila v veliko korist, zlasti v časih pomanjkanja in draginje petroleja in druge razsvetljave. Povsod po naši domovini vidite vodovode; vsak kmet po deželi ima danes napeljano vodo v hišo in hleve. Potem naše ceste; v kakem stanju so bile poprej in koliko novih se je gradilo po zaslugi S. L. S.! Skoro zadnji hrib ima danes dobro vozno cesto. Znižavali so se klanci, gradili betonski mostovi, popravljali hlevi, za kar je obstojal celo poseben zakon. Na Notranjskem so se gradile kapnice. Vse to se je zgodilo po zaslugi in delu S. L. S. Opozarjamo nadalje na lovski zakon, ki ga je priborila S. L. S. in ki je znatno pomagal kmetu, kateremu je žival delala škodo na polju. Poglejte na zadružništvo, na posojilnice in gospodarske zadruge, ki so prihranile stotisoče našemu ljudstvu s tem, da so onemogočile s svojo konkurenco delo oderuštva, V teh zadrugah ni samo kmet, temveč tudi delavec in obrtnik. Kolikega pomena za naše ljudstvo so posojilnice, ve vsak, kajti denarno oderuštvo, ki je vladalo svojčas skoro povsod po deželi« je danes nemogoče. Naša stranka je bila, ki je podpirala živinorejo in konjerejo, zboljšavala planine, snovala mlekarne, Tudi Ljubljana je bila tega dela precej deležna, kar nam dokazuje osuševanje ljubljanskega barja in regulacija Ljubljanice, ki bi bila že izvršena, ako hi ne bilo vojske. Snovala so se kmetijska društva, nabavljali stroji, da bi se dvignilo in pospeševalo poljedelstvo. Za vodovode so prispevale občine samo 30 odstotkov, dežela 30, država pa 40 odstotkov. Vse to je omogočila deželna uprava, ki je bila v rokah S. L. S., kateri so bile koristi našega kmet-skega ljudstva vedno prve! (Veliko odobravanje.)
Končno moram omeniti še dve stranki, ki sta izlezli iz lukenj stare liberalne ravno sedaj pred volitvami. Takih pojavov, smo bili vajeni pred vsakimi volitvami. Eden takih pojavov je samostojna kmetijska stranka. Prepričan jc vsakdo, da to ni drugega nego mladič liberalne stranke, mladič dr. Žerjava, (Smeh in pritrjevanje.)
V nadaljnem govoru se je pečal posl, Brodar z lažmi, ki jih razširjajo samostojni glede sestanka na Zidanem mostu. Ob tej priliki je eden izmed samostojnih izjavil posl. Brodarju, ki jim jc pojasnil način dela v S. L. S,: »Tega pa jaz nisem vedel; ko bi mi nc imeli danes že svoje stranke, potem pa bi bili danes skupaj.« Ako pa hoče ! samostojna kmetijska stranka res z. kmeta delati, potem ji pač ne preostane drugo kakor iti z nami, ki tudi drugih stanov ne odbijamo, ki na pravi krščanski podlagi tudi drugim stanovom privoščimo možno življenje. Laži, ki io jc izrekel Kuralt na blejskem shodu, da sem jaz v Šenčurju govoril, da je prav, ako Italijani dobe Gorenjsko, ker bomo zato dobili kompenzacije v Albaniji, pa gotovo noben pameten človek ne bo verjel.
Za državo!
Volitve so pred nami. Gotovo je, da je dana le v S. L. S. rešitev, da je samo po njej mogoče ustvariti srečno Jugoslavijo, ker le ona dela na pomirjenje in red med vsemi stanovi, ker hoče uveljaviti pravo načelo, da bodi vsak plačan po svojem delu. Ako napravimo stranko še močnejšo, potem nam bo mogoče ustvariti srečne državo,
Idimo sedaj na delo! To delo je v naši stranki v veliki meri vršila doslej duhovščina, Danes se naša duhovščina že umika in na njeno mesto stopajo kmet, obrtnik in delavec! Spominjam se besed, ki jih je svojčas na nekem shodu izrekel dr, Krek: »Liberalci nas obmetavajo s »farji«, s »klerikalno« stranko, toda. mi bomo tako clolgo delali, dokler ne bomo videli, da je naš kmet, delavec, naše ljudstvo zmožno, prevzeli samo vajeti v svoje roke. Mi sc nc bomo umaknili, dokler se ljudstvo ne bo zavedlo, dokler je nevarnost, da ga spravijo na napačno pot liberalci. Ko bo to, bomo prvi, ki se bomo umaknili k izvrševanju dušnega pastirstva v miru.« Te besede se danes že uresničujejo. Danes stopa na plan kmetsko in delavsko Ijud-tvo samo, (Viharno pritrjevanje.) Toda s častjo ste prevzeli tudi delo. Pojdite od hiše clo hiše, od kraja do kraja, d . se ne bo reklo, da znamo samo kritikovati. .Nc zmenite sc za napade od nasprotne strani! Storimo svojo dolžnost za lastno našo korist in vsega ljudstva! Na delo za dobro stvar! (Veliko dolgotrajno odobravanje.)
Podpredsednik prof. Remec i K besedi so jo javil poslanec dr, Janko
Šimrak, zastopnik Hrvatske pučke stranke. S tem, da govori danes na našem shodu zastopnik Hrvatske pučke stranke, manifestiramo enotnost Slovenske in Hrvatske ljudske stranke. (Velikansko navdušenje.) Naša stranka se širi in postaja mogočna.
P? SLA NEC DR. JANKO ŠIMRAK
(uurno pozdravljen);
Hrvatska ljudska stranka je izvecl-h v svojih zemljah organizacijo naših i;metov, kolikor je bilo to mogoče, '.•tranka dela tudi na to, da izvede organizacijo naših delavcev in obrtnikov. V volivni boj za konstituanto bo šla z zaetavo, na kateri bodo zapisane tri svobode:
1. Politična svoboda.
:!. Gospodarska svoboda.
3. Krščanska svoboda.
Ona bo branila najprej politično svobodo proti politikom kakor dr. Kramer, Pribičevič in dr. Žerjav, ki so hoteli državo tako upravljati, da bi ljudje po celi državi padli kakor Turki na kolena, če bi se Kramer ali Pribičevič le dotaknil električnega zvonca. Ta politika centralizma pomeni politiko kapitalizma in politiko ogromne upravne korupcije. Mi smo se vedno borili proti vsakemu nepoštenemu bojstvu in proti vsaki korupciji in zato smo se borili tudi proti tej politiki in uspeh je ta, da je doživela demokratska stranka na Hrvatskem in v Slavoniji tak polom, da v nekaterih županijah ne bo dobila niti 100 glasov. Zahtevamo pokrajine s političnimi vladami na čelu, katere bodo edino odgovorne pokrajinskim zborom, ki bodo imeli zakonodajno oblast.
HPS si je zapisala na svojo zastavo tudi gospodarsko svobodo. Gospodarska svoboda pomeni za kmeta vse. Vse dosedanje politične stranke na Hrvatskem so takorekoč živele v zraku, metale so okrog sebe doneče fraze in velike besede, obetale, da ne bo treba več plačevati davkov in nevem kaj še vse, a storile niso ničesar. Naš kmet hoče imeti v prvi vrsti gospodarsko svobodo, ker samo na ta način more postati tudi politično svoboden. Naš kmet je postal nezaupen ne samo proti gospodi, ampak tudi proti samemu sebi. Večkrat slišim pri njem besede, da ne bo nikdar boljše. .V nekaterih krajih se je lotil kmeta naravnost obup glede javnega življenja. Tega je kriva naša gospoda, ko je vodila krivo politiko. HPS hoče s pomočjo SLS voditi v parlamentu jako gospodarsko politiko.
LVsi veste, kako stališče zavzema HPS glede agrarne reforme. Naši nasprotniki govore, da hočem jaz rešiti cerkveno premoženje pred agrarno reformo. A jaz pravim: tudi kar se tiče agrarne reforme, so pred zakonom vsi enaki: cerkev, grofi in kmetje. (Burno odobravanje.)
Predgovornik poslanec Brodar je pravilno naglašal, da gredo nasprotniki v boj proti katoliški duhovščini samo radi tega, ker hočejo uničiti cerkev. Oni bi hoteli, da bi bila cerkev izročena svojim nasprotnikom na milost in nemilost. Toda s tem, da bi uničili naše duhovništvo, bi uničili tudi naš narod.
Naša stranka gre v volivni boj tudi z geslom krščanske svobode. Nasprotniki nas imenujejo duhovniško (klerikalno) stranko. Kadar sem ta očitek slišal, sem jim rekel: Čakajte, bratje! Bodo prišle volitve, pa boste videli, kaka popovska stranka smo mi. Edini duhovnik, ki je nosilec na listah HPS, sem jaz, in sicer v Sremu. Drugod ni nikjer duhovnik na prvem mestu. Tudi jaz sem se tega branil, a zbor kmetov je zahteval mojo kandidaturo kot nosilca liste. Gospodje demokrati imajo pa v Srbiji za nosilca duhovnika Biankinija in celo frančiškana Vuko-viča. A oni niso popovska stranka, mi pa smo. (Smeh.)
Istotako dela tudi Hrvatska zajed-nica. Pri njej kandidira zagrebški župnik dr. Rit ti g, prav tako tudi dr. Barac. Ta hodi sedaj po Sremu in govori o Šimraku, ki je izdal hrvatski narod Srbom in ne vem kaj še vse.
Prav pošteno bi pa bilo, da bi bili v«i duhovniki na Hrvatskem v HPS, kjer jim je edino mesto. (Živahno odobravanje.) Žalibog, pri nas velik del duhovščine še do danes ni izprevidel, da je HPS edina, ki brani krščansko svobodo. Oni mislijo, da konstituanta ne bo reševala kulturnih in cerkvenih vprašanj, ampak samo državnopravne zadeve in da se bo na to razšla.
Pri nas imamo mnogo kmetskih strank. Pred tremi dnevi smo dobili še eno novo kmetsko stranko, ki ji nače-ljuje siromašni milijonar in kapitalist dr. Poljak. Ta ustanovitelj stranke pravi, da doslej demokratska franka ni dosti storila za kmeta, zato se hoče on pobrigati za siromašne seljrko. A mi na Hrvatskem vemo, da porabi ta go-fellCC* M«. leto vci za parfum za svoje
lice nego mnoga naša sela za sol. (Smeh.)
Druga »seljačka stranka« pri nas jo Hrvatska zajednica. Ta stranka misli, da je mogoče reševati razna kmetska vprašanja, n. pr. vprašanje agrarne reforme na ta način, da gre skupaj z grofom Eltzom, ki ima 33.000 oralov zemlje.
Tretja kmetska stranka pri nas so Radičevci. Ta stranka danes sploh ne vodi kmetske politike, ampak samo dr-žavnopravno politiko.
Skozi 15 let svojega delovanja ni pokazala nobenega smisla za kako gospodarsko organizacijo med kmeti. Današnjo svojo politiko gradi ona na nezadovoljstvo širokih mas, ki je posledica svetovne vojne. Med kmeti širi Radičeva stranka fraze, s katerimi obe-ča zlate gradove, čeprav dobro ve, da se sedanji položaj hrvatskega kmeta da izboljšati samo z intenzivnim delom kmetskega zadružništva. Spremenljivost Radiča v politiki je znana. Ko so Hrvati leta 1902. in 1903. nasprotovali Srbom, ki so podpirali Khuena Hedervaryja, tedaj je Radič pisal, da imajo Srbi bolj prav nego Hrvati. Ta čas ni bil on niti Hrvat niti katolik, nego Slovan in vsekrščan. Leta 1913., ko so Hrvati streljali na bana Čuvaja in Škrleca, je napisal knjigo, v kateri jih odvrača od atentata in revolucije in jim priporoča pot postavnosti.. Leta 1914. je spesnil novo habsburško himno.
HPS je danes edina, ki vodi res kmetsko politiko, ne s frazami, ampak v prepričanju, da je mogoče priti do politične svobode samo preko prosvete in gospodarske svobode.
Bratje Slovenci! Kakor sem rekel, organizira HPS danes seljaka po vsej naši zemlji. Če tudi mi sedaj še ne bomo zvojevali take zmage, kakor se je nadejajo nekateri naši ljudje, vendar smo prepričani, da naša načela končno morajo zmagati. Naše delo je težko. Ne smemo računati na lahke uspehe, ampak, led bo treba prebijati počasi. Pred očmi imamo dve stvari: plug in križ. S plugom in križem bomo šli v bodoče volitve. (Živahno odobravanje.)
KANDIDATI SLS.
N;iio so se določili kandidat je SLS za volitve- v konstituanto.
A) Za Eranjsko.
I. Kandidatje s splošnimi pogoji
1.	Janez Brodar, posestnik v Hrast-ju pri Kranju. (Nosilec liste.)
2.	Josip Gostinčar, minister na razpoloženju, Ljubljana.
3.	Josip Nemanič, posestnik v Žie-beju pri Metliki.
4.	Janez Stanonik, posestnik v Horjulu.
5.	Karol Škulj, župnik v Dolenji vasi pri Ribnici.
6.	Janez Štrcin, posestnik v Kaplji vasi pri Komendi.
7.	Anton Lampret, posestnik na Muljavi pri Krki št. 17.
8.	Franc Kobal, posestnik v Gabrijelah pri Tržišču.
9.	Josip Poznič, posestnik, Gradiše pri Lukovici.
10.	Anton Marinček, zasebni uradnik v Ljubljani.
11.	Ivan Rakoše, posestnik na Straži pri Novem mestu.
12.	Janez Finžgar, posestnik na Breznici na Gorenjskem.
II. Kvalificirani kandidatje.
1.	Anton Sušnik, profesor v Ljubljani.
2.	Dr. Franc Kulovec, tajnik SLS v Ljubljani, ali Franc Smodej, urednik »Slovenca« v Ljubljani. Zbor zaupnikov prepusti izvršilnemu odboru stranke, da odloči med tema kandidatoma.
3.	Dr. Andrej Gosar, poverjenik na razpoloženju, Ljubljana.
Kot namestniki:
1.	Dr. Janko Brejc, predsednik deželne vlade.
2.	Ivan Dolenec, profesor v Ljubljani.
3.	Ing. Dušan Srnec, poverjenik na razpoloženju, Ljubljana,
B) Za mesto Ljubljana.
1.	Dr. Andrej Gosar, poverjenik na razpoloženju v Ljubljani. (Nosilec liste.)
2.	Ivan Ogrin, stavbeni mojster v Ljubljani.
3.	Srečko Žumer, stavec v Ljubljani.
4.	Dr. Vinko Gregorič, primarij v Ljubljani.
C) štajersko in Prekmurje:
I. Kandidatje s splošnimi
pogoji (po abecednem redu):
1.	Roškar Ivan, posestnik in minister na razpoloženju, Sv. Jurij v Slov. goricah. (Nosilec liste.)
2.	Černej Karol, župan in mlinar, Frani pri Mariboru.
3.	Keše Stanko, rudarski strojnik, Trbovlje.
4.	Krajnc Martin, župan, Velika Pi-rešica.
5.	Krepek Anton, delavski tajnik, Maribor.
6.	Meško Anton, posestnik, Lahonci* (Ptujski okraj.)
7.	Pinterič Ljudevit, posestnik, Beltinci. (Prekmurje.)
8.	Pišek Franc, župan in poslanec, Orehovavas pri Mariboru.
9.	Pišek Jožef, posestnik, Medlog pri Celju.
10.	PuSenjak Vlado, nadrevizor, Maribor.
11.	Steblovnik Martin, posestnik, Šmartno ob Paki.
12.	Škoberne Jožef, posestnik, Dov-ško, Rajhenburg.
. 13. Vrečko Jakob, župan, Ponikva ob juž. žel.
14.	Vrečko Martin, nosestnik, 2e-ger, Kozje.
15.	Žebot' Franjo, posestnik, Maribor.
_ 16. En Kandidat za Prekmurje Se še določi
II. Kvalificirani
1. Dr. Anton Korošec, minister.
2.	Dr. Josip Hohnjec, državni poslanec.
3.	Dr. Fr. Jankovič, minister na razpoloženju.
4.	Dr. Josip Leskovar, odvetnik in vladni komisar, Maribor.
5.	Dr, Anton Ogrizek, odve+nik,
Celje.
Namestniki
1.	Profesor Ivan Vesenjak, državni poslanec.
2.	Dr. Alojzij Juvan, odvetnik, Maribor.
3.	Dr. Andrej Veble, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
4.	Dr. Anton Jerovšek, ravnatelj tiskarne, Maribor.
5.	Dr. Karol Verstovšek", poverjenik.
K sklepu sporoči poslanec Josip Gostinčar zborovalcem najlepše pozdrave organiziranega krščansko-so-cialnega delavstvo. Krščansko socialno delavstvo pričakuje od SLS, da bo zastopala vedno najodločneje opravičene delavske koristi
S pozivom na pridno delo za zmago naše misli na celi črti je zaključil ob dveh popoldne podpredsednik SLS profesor Remec veličastno zborovanje.
Velik shod S. L. S. o LiublianL
Ljubljana, 25. novembra. Včeraj v nedeljo 24. t. ni. se je vršil shod zaupnikov SLS za Ljubljano, Zaupniki so napolnili veliko dvorano Uniona. Shod je sijajno manifestiral za SLS ter dokazal kakor močna je krščanska misel v Ljubljani.
Shod je otvoril predsednik stranke za Ljubljano Ogrin in je po prisrčnem pozdravu dal besedo poslancu Gostinčarju. Poslanec Gostinčar je v vznesenem govoru razvijal misli, da vkljub vsem neprilikam in nesrečni sedanji politiki moramo delati na to da bo država močna in trdna. Država mora biti srečna družina vseh treh plemen, ki se jim mora dati pravica in možnost, da se razvijajo v smislu, ki ga sami za pravega spoznajo, skratka dobiti moramo avtonomijo! Zborovalci so viharno odobravali govor Gostinčarja v dokaz, da je vsem govoril iz srca.
Drugi je govoril dr. Gosar, ki je za svoja izvajanja žel viharno odobravanje. Izvajal je:	\
Z volitvami, ki se bodo v kratkem vršile, postavljamo temelj državi, če mi postavimo sedaj napačen temelj, ga naši potomci ne bodo mogli popraviti, zato mora-mo dobro premisliti, komu bomo dali ob tej priliki svoj glas.
Če beremo programe različnih strank, bi mislili, da pri nas sploh ne potrebujemo nobene stranke. Če s ipa točko za točko natanko ogledamo, vidimo šele ,kaj vse se skriva v tem navidezno lepem programu.
V Sloveniji imamo dve struji, izmed katerih ena se bojuje za centralizem, druga pa za avtonomijo. S, L. S. zateva avtonomijo (odobravanje), ki je edino možna in prava. S tem pa, da hočemo avtonomijo, hočemo tudi avtonomne urade, ki bodo lahko vršili državne posle, za katere so pa, seveda, odgovorni centralni uradi.
Razmerje cerkve do države; Tu ima stranka, ki se bori za centralizem, v svo-
Kdor je videl oba shoda Slovenske Ljudske Stranke v veliki dvorani »Uniona« — shod zaupnikov ljubljanske strankine organizacije v nedeljo in shod zaupnikov iz cele dežele v pondeljek — se jc na lastne oči prepričal, da je Slovenska Ljudska Stranka slejkoprej tista skala, ob katero sovražne sile butajo brez uspeha. Nc samo, da je ostala, kakor je bila; kdor je videl to nabito dvorano samih mož iz našega ljudstva, to viharno navdušenje, to zaupanje do stranke, ki je ima naše ljudstvo in to neeomajno zavest zmage, ta si je moral reči: stranka ni bila nikoli tako močna, edina in trdna kakor zdaj!
Kaj so vse nasprotniki počeli, da jo omajejo! Osnovali so »samostojno« stranko, ki naj razcepi kmetsko ljudstvo na deželi, črnili stranko na zgoraj, češ, da je nevarna državi, še zadnje dni so z lažnjivimi vestmi potom korespondenčnega urada skušali trositi nezaupanje proti ar, Korošcu med našim ljudstvom, češ, da se je v ministrskem svetu tudi on izjavil za centralistično državno ustavo. Začeli so staro gonjo zoper Cerkev, papeža, pogrevali vse neslane fraze proti katoličanstvu. Vspeh vsega tega se je zdaj sijajno pokazal: Slovenska Ljudska Stranka je tako solidarna kakor nikdar poprej ni bila, ona je ena. duša in eno telo in vera v njeno vodstvo prešinja vso njeno organizacijo.
Časi so pa tudi preresni, da bi mogla kampanja naših nasprotnikov vplivati na kogarkoli, ki resnično želi močno jugoslovansko državo, v kateri imajo Slovcnci biti enakopraven faktor njenega notranjega življenja. Naši nasprotniki, to je meščanski ifperaiizem, so tako. malenkostni
jem programu vabljive besede, za katerimi se pa marsikaj skriva. Na to točko moramo polagati veliko važnost in vso pažnjo, ker če damo tu pravico iz rok, potem nismo več svobodni. Zahtevati moramo v tem oziru vse pravice za se (odobravanje). Država naj prepusti versko in etično vzgojo staršem in njihovim namestnikom (odobravanje). Za to bomo zastavili vse svoje sile4 in naj nas velja, kar hoče!
Naziranje S. L .S. v socialnem ozirat Geslo naše je: Vsak človek velja toliko, kolikor dela (burno pritrjevanje). Premoženje ne sme dati posamezniku nobenih privilegijev. (Splošno odobravanje. Klici; Dol z verizniki!) Vsak človek brez ozira na stan je dolžan produktivno, oziroma socialno delati in koristiti na ta način celi človeški družbi.
Dr. Gosar zaključi svoj govor z apelom na volivce, da z ozirom na zgoraj navedene stvari oddajo glas le oni stranki, ki ima dovršen program in ki bo zastopala težnje vseh delovnih slojev.
Potem je še predsednik Ogrin razložil novi volivni red in pozval zaupnike, da poskrbijo, da pride vsak naš voi livec na volišče.
O kandidatih je poročal dr. Sta-novnik.
Najbolj navdušeno je bila sprejeta kandidatura dr. Gosarja, katerega poznamo po njegovem energičnem delu za ljudski blagor, ko je bil poverjenik za soc. skrb. Ko j« imenoval govornik njegovo ime, se ovacije niso hotele po-leči.
Tudi imena drugih kandidatov so bila z navdušenim pritrjevanjem sprejeta. Sklepne besede je še govoril predsednik Ogrin. Ker se ni oglasil nihče več k besedi, jc zaključil predsednik lepo uspeli shod.
kakor so bili. Takoj po prevratu so izgu«. bili izpred oči državo in videli le svojo stranko, slepo drveč za tistim Pribičevi-čem, ki mu je boj zoper »klerikalizem« ja in amen vse državniške politike v Jugoslaviji. ln tako so z vlado, v kateri imajo odločilno moč v rokah demokrati, temeljito zavozili v blato, iz katerega jim ne bo pomagalo nobeno zabavljanje na Rim, na duhovne in menihe in nobeno alarmiranje da je država v nevarnosti.
Da! Država je v nevarnosti, ako bo vlast ostala še dalje v rokah te klike. Pre-ziranje gospodarskih in političnih koristi ljudstva, obremenjenje našega kmeta in in-teligenta z neznosnimi davki, korupcija državnega aparata, bi moralo pogubiti našo bogato Jugoslavijo, ako bi ne bilo ljudstva, ki z nevoljo in srdom gleda razdira-nje najdražjega, kar ima, države, zapostavljanje državega blagra strankarskemu, poizkuse s centralističnim absolutizmom zadušiti še tiste bore ostanke demokratične samouprave, ki jo imajo posamezne dežele. To ljudstvo je zdaj glasno izprego-vorilo in formuliralo svojo zahtevo, da državo, ki sc je zanjo borilo in jo hoče ohraniti za vsako ceno, postavi na tak temelj, da bodo Srbi, Hrvati in Slovenci v njej res zadovoljni.
Volivni oklic SLS je izraz te trdne volje našega ljudstva. To je program vsokega Slovenca, ki mu je na srcu država, obstoj in napredek našega naroda in bratsko sodelovanje s srbskim in hrvatskim narodom v skupni blagor. S tem programom je gotova zmaga.
Prispevajte za sKlafi s. L. s.
Stev. "245.
^ŠLOVENEC^ ffnS 25. bMoSra 1920.
Stran 5.
KoinnnlBfl m vera.
Na Angleškem jc izšla knjiga o sovjetski Rusiji, spisana od Mrs. E. Snovrden, na
f>odlagi lastnih opazovanj v preteklem poletju. Med drugim pravi;
»Država (sovjetska republika) jc odpravila v šolah verski pouk. Učiteljem j« prepovedano rabiti besedo Bog. Tudi vse svete podobe in kipi bi morali izginiti, a oblasti jih iz strahu pred nevoljo ljudstva do sedaj še trpe, Veliki kipov svetnikov v slovitih Putilovih tovarnah so sicer deloma zagrajeni, večinoma pa še stoje nepokriti Naziranje komunističnih vodij v tej zadevi je jasno izraženo v njihovih manifestih. Oni izjavljajo: »Vera je sredstvo, s katerim je meščanstvo vzdrževalo svoje nasilje nad dobavno množico; ru,ska komunistična stranka je prepričana, da more samo uresničenje komunizma uničiti v ljudskih masah verske predsodke,« Nadalje: »Namen stranke je razbiti za vedno zvezo med ! razredi izkoriščevalci (meščanstvom) in verskimi družbami; istočasno naj sc osvobodi duh delavskega razreda od verskih predsodkov s tem, da sc organizira široko-potezna protiverska propaganda. Vendar pa je potrebno, izogibati se žaljenja verskega čuta, kar bi samo poživilo verski fanatizem.« Ta zadnji stavek nam pojasnjuje, zakaj se boljševiki po prvotnem silovitem preganjanju zdaj vzdržujejo vmešavanja v notranje zadeve cerkve. Opombe vredno je namreč, da so ruske cerkve kljub vsemu prenapolnjene. Verjetno je torej, da bo imela ločitev cerkve od drŽave in s tem zvezana dolžnost vernikov, da skrbe sami za sredstva, ki so potrebna za vzdrževanje cerkve, vsaj eno dobro posledico: zboljšanje kakovosti pridig in službe božje.
Kar razumevam jaz, piše dalje Mrs, Snowden, pod pravo vero, je vedno živi duh dobrega v srcih ljudi, ki se razcvita v tej deželi, katere oblasti so proglasile Boga za »protirevolucijonarja« in ga kot izdajalca človeštva službeno poslale v pro-gnanstvo. Leninovi dekreti ne morejo iz-ruvati tega, kor je vkorerunjeno v naravi in v potrebah človeštva: molitev in hrepenenje po vzorih. Svoje naziranje: ljudje logike naj si izmišljujejo abstrakcije, množica pa potrebuje podob — so komunisti za enkrat udejstvili na ta način, da so razpostavili v vseh šolah in v javnih poslopjih slike in kipe Lenina in Marxa, Samo enkrat smo videli Lenina in takrat je bil pri njem bakrorezec, ki je izdeloval po naravi njegov uovi portret.
Ali se bo boljševikom posrečilo uveljaviti svoje vzore, je negotovo, gotovo pa je, da tc jim ni posrečilo uničiti religije.
Evakuacija koroške.
LDU Pariz, 24. okt. (Havas) Belgrajska vlada je zastopnikom Francije, Italije in Anglije uradno naznanila, da, so jugoslovanske čete dobile nalog, naj se umaknejo iz Koroške.
Velikovec, 25. oktobra. (Izvirno) Včeraj jo nemško-avstrijsko železniško •uradništvo prevzelo vso postaje od Grabštajna do Pliberka. Popoldne ob 3. jc odpeljal zadnji jugoslovanski vlak in opolnoči ni bilo nobene zveze več z mežiško dolino. Meja se je zaprla. Naše železniško uradništvo je dobilo nalog za oddajo železnic od obratnega ravnateljstvu, v Ljubljani, ki sc je dalo speljati na led od ravnateljstva južne železnice na Dunaju. Namen Nemcev je bil prevzeti železnico prej nego druge urade, da morejo pri izvažanju naših, stvari delati težave. Obljubili so sicer, da bodo našo stvari prevažali do meje.
Velikovec, 25. okt. (Izvirno) Prevažanje pohištva uradnikov in drugih evakuacijskih stvari je silno težavno, ker ni prevoznih sredstev na razpolago. Dravska divizija je zahtevala takojšnjo odpravo vseh tovornih avtomobilov iz Koroške. Kako se bodo vse evakuacij-ske stvari spravile ven, tega nihče nc ve. Po zraku seveda ne bodo zletele na Železnico, kjer delijo milost našim uradnikom nemški železničarji. Namesto pet vagonov so dali danes na razpolago samo en vagon, češ da jih nimajo več. Vrhtega kontrolirajo, kaj kdo odvaža in so v skrbeh zlasti glede odvoza živil. Tako dejansko ne evakuira Koroške nuia država, ampak vodijo našo evakuacijo Nemci. Naravnost sramotno! Včeraj je še izostala pošta iz Jugoslavije.
Volikovec, 25. okt. (Izvirno) Avstrijski uradniki, ki so prispeli sem, da prevzamejo urade, so trdi Nemci. Tudi železniški uradniki ne znajo slovensko, j Tu se vidi, koliko je vreden proglas nemškega zastopnika Petra, ki oblju- I buje Slovenccm jamstvo vseh narodnih j pravic. Taki razglasi so pač namenjeni za entento kot pesek v oči.
Velikovec, 25. okt. (Izvirno) Dne 3., 1 •I. in 5.inovembra zapusti Koroško ju- i goslovansko orožništvo, nakar zasedejo i večje kraje slovenske Koroške močne : posadke folksverovcev, ki ostanejo tam I f stalnih garnizijah. Nemci že komaj čakajo tega dno in grozijo za In dan Slovencem.
Velikovec, 25. okt. (Izvirno) Snoči so vlomili tu nemški ziikovci v PogaČ-nikovo tovarno za sukno in odnesli 70 kilogramov volne.
Zakon o redu m delu.
Belgrad, 23. oktobra. Poročila demokratov, češ, da je ministrski svet sprejel zloglasni Draškovičev zakon o redu in delu, niso resnična, Ministrski svet jc ta. zakon zavrgel in ne pride v poštev. — (Tako poročilo o sprejetju tega zakona v ministrskem svetu kakor poročilo o centralistični ustavi, ki da jo jc ministrski svet sklenil predložiti konstituanti, je prinesel državni korespondenčni urad. Je-li demokratski ministri ta urad zlorabljajo, da razširjajo tendencijozne vesti v svoje namene? — Opomba uredništva.)
Pmračun odobren.
LDU Belgrad, 24. oktobra, (ZNU) Na s':ji ministrskega sveta so odobrili proračun za leto 1920/21 z opazkami finančnega odseka. Prestolonaslednik regent je podpisal ukaz o izpremenjenem proračunu.
Pog&laftla s Italijo bodo novembra,
LDU Rim, 25. oktobra. (Brezzično.) Italijansko-jugoslovanska pogajanja se začno prve dni novembra na Rivieri,
Corški iupan umrL
LDU London, 25. oktobra. (DunKU.) Župan mesta Cork je umrl.
CsrSki krali.
LDU Atene, 23. okt. (Havas) Zdravstveno stanje kralja se je ponoči poslabšalo. Obstaja bojazen, da pride do infekcijo malih možgan. Dopoldne je bila slabost bolnika zelo velika.
LDU Pariz, 24. oktobra. (Brezžično.) Francoski zdravnik Dclbot. ki jc preiskal grškega kralja Aleksandra, jc izjavil, da je kraljevo stanje zelo resno.
LDU Pariz, 24. oktobra. (Havas.) — Venizelos je izjavil zastopniku lista »Temps«, da zasede grški prestol kraljev brat Pavel, ako bi sedanji kralj Aleksander umrl. Hoče pa imeti garancij, da se bivši kralj Konstantin odreka svojim pravicam do prestola.
Prefibolgševiški upori.
LDU Helsingfors, 24. okt. (DunKU) Kakor poročajo iz Moskve, so v gubernijah Pernu in Jekaterinburgu izbruhnili resni protiboljševiški upori.
VARSTVO MANJŠIN.
LDU Pariz, 24. oktobra. (Havas.) — | Kakor poroča »Matin«, je svet zveze na-| lodov v imenu zveze narodov včeraj pre-i vzel varstvo manjšin po določbah mirovnih ! pogodb z Avstrijo in Bulgarijo.
IZDATKI ZVEZE NARODOV.
LDU Pariz, 24. oktobra. (Brezžično.) Kakor poroča »Temps«, se bodo izdatki zveze narodov za leto 1921, katere je odobril svet zveze narodov in priznala glavna skupščina zveze narodov v Ženevi, razdelili tako-le; Skupni izdatki znašajo 20 milijonov 650 tisoč zlatih -frankov, od teh je namenjenih 13 milijonov 650 tisoč zlatih frankov za splošne stroške in 7 milijonov za izdatke mednarodnega delovnega urada. Stroške bodo nosile skupno vse države, ki pripadajo zvezi narodov. Koliko odpade na vsako državo, se bo določilo na podlagi cenitve, ki se bo ravnala po dohodkih dotične države.
IZGREDI NA IRSKEM, LDU Dublin, 24. oktobra. (Reuter.) — Oddelek upornikov je napadel danes vojaški tovorni avtomobil. Vojaki so streljali, pri čemer sta bila usmrčena dva civilista. Pri spopadu v neki gostilni je bil ustreljen 1 civilist.
Krušne izkaznice v Italiji. LDU Rim, 25. oktobra, (Brezžično.) Prehranjevalni urad proglaša zopetno vpeljavo izkaznic za moko, kruh in testenine.
Stavka na Angleškem. LDU London, 24. okt. (Reuter) Stavka železničarjev so je odgodila za nedoločen čas. Železničarji bodo počakali na konec že vršečili se pogajanj.
P.as^a poroiHa.
LDU Belgrad, 24. okt.. (ZNU) Jutri dospe v Belgrad Mato Boškovič, predsednik naše reparacijske komisije v Parizu. Tekom tega tedna sc bo že vedelo, kaj jc z vojno odškodnino Srbiji.
LDU Belgrad, 24. okt. (ZNU) Upravnik saveza poljedelskih zadrug, Avra-movič, je zahteval, da se upokoji. Njegovi želji je vlada ugodila. G. Avramo-vič je na zadružnem polju delovni 32 let.. SlužJia novega upravnika bo razpira ua.
LDU Belgrad, 24. okt. (ZNU) Ker belgrajska občina še ni razpisala natečaja za načrt za ureditev mesta Belgrada, je minister za javna dela odbil ponudbo francosko- angleške družbe glede zgraditve državnih poslopij. Družba je ponudila ministrstvu za javna dela, da v petih letih zgradi vso državne zgradbe v Belgradu.
LDU Belgrad, 24. okt. (ZNU) »Pravda« javlja, da je vlada pooblastila vojno ministrstvo, da izvrši večje število pomiloščenj v vojski.
LDU Rim, 23. okt. (Štefani) Meščanski Usti ne smatrajo za resne vesti, ki jih prinašajo »Avanti« in drugi listi o puču, ki ima namen, vzdržati status quo na Reki in v Dalmaciji, vzpostaviti državno avtoriteto, napraviti red proti boljševizmu in zopet uveljaviti ugled Italije v inozemstvu.
4- Kaj je demokratska stranka? Belgrajska »Republika« od 23. oktobra t. L, št. 199, piše o demokratski stranki do-slovno: »Pored toga, što današnja demokratska stranka predstavlja jednu balkan-sku političku mizeriju, ona predstavlja i jednu ozbiljnu opasnost.« — Jako ostra, toda čisto resnična kritika. Bratje Srbi najboljše poznajo demokrate.
-f Predlogi ministra dr. Korošca. Finančni minister je na soji ministrskega sveta dne 23. t. m. pristal na zahtevo dr. Korošca na mnoge izpremembe glede davka na vino, mošt, kuhanje žganja, zemljiškega davka in drugih, odredb finančnega zakona v korist obdavčenih, posebno pa glede onih predmetov, za katero se plača trošarina. V bližnjih dneh se izvedejo tozadevne izpremembe.
-f Voditelj srbske radikalne stranke Stojan Protič odločno nastopa zoper absolutistične poizkuse demokratov. Tako posebno ostro protestira proti načrtu zakona. o »redu in radu« označujoč ga kot protiustaven in protiparlamentaren.
-i- Uradni Presbiro je, kakor je videti, filiala demokratske stranke, kajti njegova poročila so večkrat ne samo tendencijoz-na, temuč naravnost izmišljena. Tako posebno v slučaju, ko je potom svojih dopisnih uradov dal poročati, da je ministrski svet sprejel načrt centralistične ustave, s Čemer je hotel diskreditirati zastopnike avtonomističnih strank v kabinetu in da je taisti ministrski svet sprejel Draškovičev načrt o redu in radu. Uradni novinarski uradi so zato tu, da objektivno in točno poročajo, ne pa da lansirajo vesti v gotove strankarsko namene.
-f Priprave za volitve. Iz Belgrada poročajo: Državni odbor je dovršil svoje delo in določil predsednike volilnih odborov. Sedaj se pišejo dekreti za 5000 oseb, ki bodo vodile volitve v poedinih volilnih krajih.
+ Volivno gibanje nasprotnikov. Vče-: raj 24. t. m. dopoldne se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru shod NSS, ki ga je otvoril predsednik mariborske podružnice NSS g. Jarh.' Po pozdravnem nagovoru je podal besedo strankinemu kandidatu v kranjskem volilnem okrožju g. nadrevidentu Deržiču, ki jc v obširnem izvajanju pojasnil ustanovitev in cilje stranke. Nato je govoril bivši mirovni delegat dr. Rybar kot nosilec strankine kandidatne liste za mariborsko volilno okrožje, V svojem govoru je razložil, zakaj se je odločil za NSS. Zalem je v kratkih besedah očrtal politični položaj ter poudarjal bistveno razliko med NSS in internacionalno socialno demokracijo. — NSS je za ujedinjenje celokupnega naroda, je proti republiki in proti nasilni izpre-membi družabnega reda. V svojem govoru se je bavil tudi s koroškim in jadranskim vprašanjem ter izjavil, da zastopa NSS stališče, da je slovenski Korotan, kakor tudi zasedeno ozemlje prejkoslej naša zemlja, kjer prebiva naš narod in bo stranka obračala pažnjo dogodkom v teh pokrajinah. Kot tretji govornik je nastopil g. Škerjanc, Po zaključnem govoru predsednika je shod sprejel resolucijo, ki pozivlje osrednjo vlado na pomoč koroškim rojakom in beguncem. Popoldne se je vršil tudi v Rušah shod NSS, r><* katerem sta nastopila kot glavna govornika gg. dr. Ryba? in Vahlar. Po kratkih govorih nekaterih drugih udeležencev se je tudi ta shod mirno zaključil.
r Kočevski Slovenci za Koroško. Na javnem volivnem shodu SLS v Kočevju dne 17. oktobra se je sprejela naslednja resolucijam »Kočevski Slovenci, zbrani na volivnem shodu SLS v Kočevju dne 17. oktobra 1920, čutijo vso bridko žalost in veliko nesrečo, ki je zadela naš slovenski narod z izidom goljufivo izvedenega koroškega plebiscita, katerega slovenski narod nc more in nc sme nikdar priznati, izrekajo priznanje in hvaležnost vsem vrlim koroškim Slovencem, ki so se kljub nemškemu nasilju pokazali zavedne sinove našega naroda, ter zahtevajo od vseli merodajnih
krogov, zlasti pa od centralne vlade v Belgradu, da se z vso silo zavzame za vpostavitev našega naroda na Koroškem v stare pravice na domačem ozemlju.«
+ Razmejitvena komisija. Iz Maribora poročajo: V torek odpotuje razmejitvena komisija v Špilje odkoder sc bo peljala po Muri do Radgone, da pregleda to reko. Neposredna pogajanja med našo in avstrijsko delegacijo radi mejno črte Sv. Duh-rcka Mura so radi obojestranskih nasprotij prekinjena ter bodo o predmetu razpravljali v plenu-mu komisije. Meja od Sv. Urbana do Sv. Lovrenca še ni določena, ker sta avstrijska kakor tudi naša delegacija predložili nove zahteve glede njenega poteka. Radi slabega vremena razmejitvena komisija doslej ni mo£la pregledati tehničnega dela na meji od Ko-šenjaka, do Sv. Urbana. Prihodnja seja razmejitvene komisije bo v sredo.
O zakonu proti draginji poroča uradno dopisni urad: Projekt zakona proti draginji, o katerem se jc toliko govorilo in od katerega se jc toliko pričakovalo, je prišel menda v svojo zadnjo fazo. Predložili so ga parlamentarnemu odboru. Kakor se trdi v parlamentarnih krogih, večina poslancev tega odbora nasprotuje predlaganim odredbam. Povsem se da soditi, da od vsega projekta ne bo ostalo nič. Ako tudi izide, bo pretroel velike izpremembe. Odredbe zakonskega predloga proti draginji so paralizirane s predlogom ministra za notranje posle, z zakohnom o delu in redu in spoštovanju države. Ta zakon, kakor znano, predlaga proti brezvestnim trgovcem in špekulantom slične ukrepe, kakor zakonski predlog za pobijanje draginje.
4- Pogajanja z Italijo. »Giornale d' Ita-lia« piše o jadranskem vprašanju in veli, da ni pričakovati, da bi imela pogajanja kaj vspeha, ker bo Italija po plebiscitu na Koroškem zahtevala, da bodo Julijske Alpe meja med Italijo in Jugoslavijo. Na to pa Jugoslovani nc bodo pristali, Pra.v tako ne bodo sprejeli italijanskega predloga glede Reke in dalmatinskih otokov. Potemtakem pogajanja tudi topot ne bodo imela nobenega uspeha.
ta Karel fco.
LDU Maribor, 25. oktobra. Zastopniki vseh strank v Mariboru, kot najbliže "ležečemu obmejnemu mestu proti Koroški, so sestavili odbor, ki si je nadel nalogo, da koroškega vprašanja ne spravi z dnevnega reda, marveč da sc z vsemi sredstvi loti dela, ki naj dovede do revizije plebiscita. V to svrho jc izdal odbor nastopni proglas:
Jugoslovani! Osvobodimo Koroško! Po vseh znakih se moramo bati, da dobi ogabna falzifikacija plebiscita na Koroškem sankcijo velevlasti! Plebiscit je fal-zifikat ter nasprotuje naredbam plebiscituc komisije v Celovcu, besedilu in duhu mirovne pogodbe. Plebiscit je falzifikat, ker so agenti Nemške Avstrije z neresničnimi privatnimi potrdili dosegli volivno pravico za nebroj neupravičencev in ker so z utihotapljanjem neupravičenih nemških volivcev, z najobsežnejšim kupovanjem glasov, z grožnjami, z varaniem ljudstva, z raznimi nasilnostmi, z goljufijami na dan plebiscita potvorili pravi izraz ljudske volje. Radi take nemorale bi bili zastopniki velevlasti izključili vsako drugo državo, zlasti pa kako slovansko iz zvezo narodov. Toda ne samo, da niti v tem slučaju nočejo ščititi politične morale in prestiža svoje zaveznice, hočejo sedaj, zapeljani od svojih zastopnikov v plebiscitni komisiji v Celovcu, to strašno krivico še sankcijonirati v korist (največjega sovražnika entente in začetnika svetovne vojne, t. j. nemškega naroda. Radi tega apeliramo v prvi \rsti na čut pravičnosti in svobode, ki dičijo ameriški, angleški in francoski narod v trdni nadi, da ti narodi take krivice r.e bodo nikdar odobrili! Vendar pa n e m o -r e mo čakati, da bi šele zgodovina popravila to krivico in strmoglavila diplo-| matske zaščitnike tega svetovnega škandala. Mi hočemo takoj in z vso silo svojega naroda in državnega prava storiti vse, da osvobodimo zopet zibelko slovenskega naroda in zaščitimo severne narodne meje Jugoslavije! Strnimo torej vse svoje moči v eno nepremagljivo in vedno delavno narodno falango! V to svrho naj sc osnujejo v vsakem kraju Jugoslavije takoj koroški odbori z edinim programom: »Vsi in vse za odrešenje Koroške!« Dne 29. ali 31. okt. ali 1. nov. naj se vršijo po vsej državi ma-nifestacijski shodi. Na teh shodih naj se pozove vlada v Belgradu, L da nikakor nc prizna plebiscita; 2. naj zahteva z vso energijo revizijo celega plebiscitnega vprašanja; 3. naj se prekinejo zaradi dokazanih goljufij od strani nemške koroške in centralne avstrijske oblasti vse politično in gospodarske zveze z Nemško Avstrijo 'er odpravi vso dobavo živeža, dokler Nemška Avstrija ne pristane na revizijo plebiscitnega vprašanja in doklei ne da zadostne garancije za popolno ravnopravnost celot-i nega slovenskega naroda v vseh kraiih na
Koroškem; 4. naj odstrani iz naše države vse protidržavne elemente in tuje podanike v svrho, da se namesto njim zasigura kruh in dom našim beguncem iz odvzetega ozemlja. Vse jugoslovanske politične stranke sc pozivajo, da sprejmejo načela, izražena v tem proglasu v svoj program. Podrobne informacije glede organizacije in potrebnih podatkov daje Jugoslovanska Matica v Mariboru. — Maribor, dne 24. oktobra 1920.
Za odbor: dr. Fran Rosina, zastopniki SLS: dr. Fran Jankovič, posl, in minister na razpoloženju, Ivan Roškar, posl. in min. na razpoloženju, dr. Josip Hohnjec, posl., dr. Anton Jerovšek, Josip Fon, posl., dr. Jos. Leskovar; zastopniki JDS: prof. Vo-glar, posl., Gj::ro Džamonja, posl., Iv. Kej-žar, posl., dr. Karel Koderman, dr. Fran Lipold; zastopniki NSS: dr. Otokar Rybaf in Jarh; za Jugoslovansko Matico: prof. Josip Ribarič, dr. Pero Miiller, dr. Leopold Lenard; kot zastopniki Koroške: dr. Ravnik, župnik Gabron in župnik Arnoš.
Dnevne novice.
—	Umrl je včeraj v dež. bolnici g. Jožef D o d i č , tajnik v škofijskih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano .N. v m. p.!
—	Komanda dravske divizijske oblasti nam pošilja sledeče: »Slovenec« je prinesel dne 31. VIII. 1920 notico »Nečuve-no«, glasom katere je bil dne 5. I. 1920 aretiran orožnik Josip Arnejc iz ugledne Koroške rodbine radi ropa, umora in tatvine, ki jih je baje zakrivil v Srbiji. V vojaških zaporih je sedel do 20. julija t. L, nakar je bil odgnan kot največji razbojnik v Kragu-jevac, kjer se še sedaj nahaja. Poizvedbe, katere je Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani kakor tudi Vojno ministrstvo ukrenilo, so dognale, da se imenovani Arnejc ne nahaja niti v zaporih v Srbiji niti v zaporih v Kragujevcu. Blagovolite omenjeno notico v tem zmislu popraviti na istem mestu, kakor je bila razglašena. Komandant, počasni adjutant Nj. V. Kralja, general Dokič.
—	Nemška nasilstva na Koroškem, O nasilstvih Nemcev in Nemčurjev na Koroškem se naknadno poroča: Dne 13. oktobra približno ob 7. zvečer so civilisti nemškega mišljenja dve do štiri ure streljali v Gosinjah in v Malem Št. Vidu občina Va-ženberk. Istega dne nekako ob 5. popoldne je bilo na Slovenca Antona Hariha oddanih nekaj strelov z ogla »Kolonistenhei-ma«, kjer stanuje nemški agitator Erčnik. Hu.jskali so tudi delavce v tvornici, naj napadajo Mali Št. Vid. Nalepili so letake,, da še isti večer ubijejo učitelja Vinka Mčdern-dorferja; onemu, ki ga ubije, so obetali 5000 kron nagrade. — Dne 16. t. m. je več civilistov, med njimi Morak in njegovi hlapci, pri Trušnjah pri gostilni Sturm napadlo slovenskega fanta Antona Hariha. Napadalci so bili oboroženi s samokresi. Anton Harih je moral pustiti kolo in pobegniti. Za njim je na lice mesta došel pomožni orožnik Podričnik iz Malega Št. Vida. Množica ga je od zadaj napadla, pobila na tla in ga razorožila, vzemši mu kara-binko. Morak ali njegovi hlapci so Podrič-nika s samokresom na glavi težko ranili. Istega dne so civilne osebe oddale približno petnajst strelov na orožnika postaje Hudi kraj. — Dne 15. t. m. je nemško misleči Hafner na Važenberku telesno napadel Slovenko, podomače Mlinarjevo. — Isti dan so v Terpece, posebno k Terpeč-niku, prihajali nemčurji in grozili, da za-žgo hišo. Tovarna klora je odpustila delavce slovenske narodnosti. — Pri Koraku, posestniku v Podgori, so imeli Nemci in Nemčurji slavnostno pojedino, kjer se je prečitala lista posestnikov, o katerih so rekli, da jih bodo izropali in potem izgnali čez mejo. Franc Reseher mlajši se je izrazil, da bodo nemški vladi povedali, da je to ljudska volja in da ljudstvo to odločno zahteva.
—	En in četrt milijona škode v Mariboru. Iz Maribora poročajo: Policijska komisija z 2 sodnima izvedencima (1 Nemcem, 1 Slovencem) je ugotovila, da znaša škoda, povzročena o priliki zadnjih demonstracij, približno en in četrt milijona kron. Oškodovanih je skupno 98 strank za 50 do 250.000 kron. S tem so ovržene zasebne trditve, ki so poročale o škodi, ki naj bi znašalo skupno okrog 19 milijonov kron.
—	čiščenje. K notici pod tem naslovom ,ki smo jo priobčili v nedeljski številki, nam sanitetni referent dr. Bleivveis pojasnjuje, da njegov brat polkovnik Milan Bleiweis-Trsteniški ni bil premeščen *nc-kam v Staro Srbijo«, temveč kot komandant težkega artili, polka v Niš, Tudi se ni moral preseliti z rodbino, temveč bo o tem sklepal šele, ko v vojnem ministrstvu izve, ali bo to premeščenje trajalo daljši ali krajši čas,	S
-- Konlcurz ze avijatiko. V vojnem listu je izšel konkurz za sprejem novih častnikov v avijatično službo. V konkurzu jc določeno, da se mora javiti do 1 .oktobra, toda sedaj jc ta roii podaljšan in ce morajo častniki javiti oo 15. novem, t, 1. Sprejeti se hove 30 novih častnikov. — čujc
se, da je pri mlajših častnikih veliko povpraševanje za avijatiko.
—	Prepovedan dunajski list. Belgrajski presbiro javlja uradno: Notranje ministrstvo je prepovedalo v naši državi dunajski list »Staats\vehr« vsled tega, ker piše proti naši državi.
—	Vlom v Stari Loki. Dne 18, t. m, je bilo vlomljeno v podstrešje hiše posestnika Franca Aliča v Formah št, 7 pri Stari Loki. Tat je pobral 15 bankovcev po 100 K in 388 kron drobiža, srebrno moško žepno uro s srebrno verižico in nioško srajco vredno 200 kron. Tatvino je sumljiv neki 35 let star v sivo obleko oblečeni mož, ki se je potikal 17. oktobra po Zabnici in odšel neznano knni,
—- Sprememba voznega reda na državni železnici. S prvim novembrom tega leta stopi na vseh progah drž. žel. novi vozni red v veljavo.
Na pro^i Ljubljana gl. kol. — K a r -1 o v a c vozijo kot dosedaj trije pari osebnih vlakov z odhodom iz Ljubljane ob 7.40, 12.32 in 18.30 ter prihodom v Karlovec ob 13.10, 18.18 in 7.35. Iz Karlovca odhajajo v vlaki ob 3, 8.06 in 13.55 ter prihajajo v Ljubljano ob 9.08, 13.58 in 20.04. Razven omenjenih treh parov vozi še četrti par osebnih vlakov direktno do oziroma iz Zagreba in sicer odhaja iz Ljubljane ob 22.36 in prihaja v Zagreb ob 6.30 iz Zagreba odhaja ob 22.20 ter prihaja v Ljubljano ob 6.10. V Zagrebu imata oba vlaka jako ugodno zvezo z belgrajskim osebnim vlakom.
Na kočevski progi vozijo tudi nadalje trije pari vlakov z zvezo na vse ljubljanske vlake. Odhod iz Grosuplja ob 8.35, 13.40 in 19.40; prihod v Kočevje ob 10.31, 15.36 in 21.38. Odhod iz Kočevja ob 5.45, 11.08 in 16.50; prihod v Grosuplje oh 7.43, 13 in 18.47. Tudi na progi Trebnje—Št. Janž na Dol. ostane dosedanje število vlakov. Odhod iz Trebnjega ob 9.48, 14.55 in 20.55, prihod v št. Janž na Dol. ob 10.51, 15.52 in 21.51. Odhod iz &t. Janža ob 5.30, 13.22 in 19.24, prihod v Trebnje ob 6,35, 14,22 in 20.20.
Iz Novega mesta proti Straži-Topli, cam odhajajo vlaki ob 5.12, 10.15, 13.40 in 15.35, v nasprotni smeri pa ob 5.42, 10. 52, 14.42 in 16.29.
Na gorenjski progi se spremeni le opoldanski vlak in bode odhajal iz Ljubljane od 13.30 ter prihajal v Jesenice ob 15.36; večerni vlak odhaja po novem voznem redu iz Ljubljane žc ob 17.50 in pride v Jesenice ob 19,57. Tudi večerni vlak iz Jesenic se spremeni radi priključka na belgrajski vlak v toliko, da odhaja iz Jesenic že ob 17.08 in prihaja v Ljubljano ob 19.06.
Na kamniški progi ostane promet osebnih vlakov nespremenjen.
Na koroški, bohinjski in ostali gorenjski progi se spremeni le vozni red priključnih vlakov na spremenjene vlake proge Ljubljana—Jesenice.
Na štajerski progi nastanejo sledeče spremembe: jutranji vfak odhaja iz Celja že ob 8.10 in prihaja v Dravograd ob 11.26, opoldanski vlak odhaja iz Celja ob 14.40 in prihaja v Dravograd ob 18.02, popoldanski vlak odhaja iz Dravograda ob 15.45 in prihaia v Celje ob 19. Večerni vlak pa odhaja iz Celja ob 20.40 in prihaja v Velenje ob 22.08. Vsi ostali vlaki ostanejo tudi nadalje nespremenjeni.
—	Čevlje kupujte od domače tvornice Peter Kozina & Ko, zaloga Ljubljana, Breg. Znižane cene. Pri naročilu se izvolite sklicevati na oglas v »S 1 o v e n c u«.
ljubljanske novice.
lj »Mlinar in njegova hči« na Ljudskem odru, V nedeljo in ponedeljek bo vprizoril Ljudski oder igro »Mlinar in njegova hči«.
lj Poročil se je 12. t. m, gospod Franc Hostnik z gdč, Alojzijo Jerman, Bilo srečno!
lj Seia odbora Prosvete frančiškanske župnije se bo vršila v torek fc6, t, m. ob 8, uri zvečer, Polnoštevilna udeležba neobhodno potrebna!	(K)
lj Goveje meso bom prodajal od jutri naprej: I. po 20 K, II. po 18 K na Vodnikovem trgu poleg maslaric; — Pucihar, mesar.
lj čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico naznanja, da se vrši v sredo, dne 27. t..m. točno ob 8. uri zvečer sestanek pri g. Ant. Zabukovcu (rest. pri »Zlati ribi :), Stritarjeva ulica. Važen je, ker sc bo razpravljalo o poslani spomenici pomočnikov. — Odbor, (k)
HajRSNMSlia p^rsssi!^. 8Cri£® ¥ vBadi?
LDU Zagreb, 25. oktobra, (ZVU) »Ri-ječ« poroča iz Belgrada: Dopoldne je ministrski svet sprejel proračunski in finančni zakon, kakor ga je predložil finančni minister, z izpremembami finančnega odseka. Ministra Kovačevič in dr, Korošec sta izjavila, da nočeta podpisati tega zakonskega predloga, Vsled tega je nastalo tsžko stanje v kabinetu.
NAČRT USTAVE.
Belgrad, 25. oktobra.. Milih,i>-r za K -n iituanto dr. Lazar Markovič jo dobil od ministrskega sveta nalogo, naj izdela načrt ustave, ki ho predložen konstituanti kot vladni predlog. Kakor sodijo, bo ta načrt žc prihodnji teden crotov ter pride nato šc v razpravo v ministrskem svetu.
NOVA STRANKA.
LDU Zagreb, 25. oktobra, (ZNUj Tudi j v Zagrebu sc je pojavil izvenstranl.arski pokret, pri katerem sodelujejo dani bivšega jugoslovanskega odbora; Banjanin.
dr. Mandič, Marjanovič. Pridružil se jim je tudi dr. Politeo.
VOLIVNO GIBANJE NA HRVATSKEM.
Zagreb, 25. okt. Volivno gibanje se čimdalje bolj razvija. Včeraj je bilo veliko županijsko zborovanje ljudske stranke v Osjeku, kjer sta govorila tudi minister dr. Korošec in načelnik hrvatske ljudsko stranke Barič. Postavljeni so bili kandidati za virovitičko župani-jo. Demokrati prirejajo shode s Sv. Pri-bičevičem po Liki. Včeraj je zborovala v Zagrebu tudi Radičeva seljačka stranka ter so bili določeni tudi kandidati za vso Hrvatsko in Slavonijo. Radičeva stranka stopa v volivni boj z geslom »za hrvatsko konstituanto v Zagrebu«, na kateri naj bi se sklepalo v vprašanju, ali se naj gre v Belgrad.
VOLIVNI PROGRAM RADICEVE Wr	STRANKE.
; LDU Zagreb, 25. okt. (ZNU) Včeraj dopoldne je bila v jahalnici na Sajmi-Štu skupščina seljačke stranke, kateri je predsedoval podpredsednik stranke Josip Predavec. On je razvil program stranke in o črtal njeno razmerje na-pram drŽavi. Zahteval je hrvatsko državo v mejah Jugoslavije. Po programu stranke mora biti država republikanska. in nevtralna. Prečita! se je odlok glavnega odbora o pogajanjih z drugimi strankami. Ta odlok se glasi: S hrvatsko zajednico, kakor tudi s kraljevimi vladnimi strankami se Hrvatska pučka seljačka stranka niti ne more razgovarjati, tem manj, ker je Hrvatska zajednica sodelovala pri tolikih izigravanjih pravice narodne samoodločbe in pri tolikih, preganjanjih seljačke stranke in njenega predsednika. Tudi s stranko prava Hrvatska pučka seljačka stranka no more stopiti v volivni sporazum, ker njeni voditelji no priznavajo seljačkega temelja za hrvatsko republikansko politiko, tudi sedaj ne, ko pravaši v svobodnem poletu hitijo v Hrvatsko pučko seljačko stranko. Končno je prečital volivno geslo seljačke stranke, ki naj bi služilo kot temelj v volivni kampanji.
KANDIDATURA RADIČA.
LDU Zagreb, 25. oktobra, (ZNU) Hrvatska pučka seljačka stranka je žc postavila svoje kandidate. Kandidirajo vsi njeni znamenitejši člani. Radič kandidira v Zagrebu in Sremu.
VOLIVNI GOVOR DEMOKRATA DR. DRAŠKOVIČA.
LDU Zagreb, 25. oktobra. (ZNU. — Včeraj dopoldne je bila v kinu »Helica« skupščina demokratske stranke. Minister za notranje stvari Draškovič je imel na skupščini velik politični govor, v katerem se je bavil z vprašanjem suverenosti kon-stituante, z vprašanjem delokroga pokrajinskih oblasti in z vprašanjem hegemonije v državi. Izjavil je, da je prvi pogoj za konstituanto, da dela svobodno in v svobodi. Konstituanta je suverena in lahko hoče karkoli, samo enega ne sme, namreč ne sme se dotikati naše velike narodne svetinje, t. j, narodno in državno edinstvo. Vsi brez razlike so poklicani, da ji služijo, ne pa da razpolagajo z njo. Nato je minister govoril o ustrojstvu javne uprave ter je izjavil, da so v zadnjem ministrskem svetu vsi ministri bili složni v tem, da mora država imeti samo eno suvereno oblast. (Ne pa za centralistično, kakor je v nasprotju z resnico pisalo časopisje g. Dra-škoviča.) Vsi so za eno zakonodajno delo, za tem so vsi za načelo široke pokrajinske samouprave. Decentralizirana administracija je za nas rešitev in izhod, katerega moramo iskati, da se državna oblast ne obremeni preveč s posli, Govornik izraža nado, da bo naša konstituanta delala po-voljno. Naša država ima protivnike, pa to niso njeni protivniki od včeraj, ker so bili to tudi prej, pa se je vendar ustvarila naša država preko njihove volje. Ubija prazno-verstvo, da hočejo Srbi hegemonijo in da so imperialisti. Srbija to ni bila, niti ne bo, to svedoči srbski narod z vso državno pro-šlostjo. Slahi so Srbi, ki hočejo nadoblast nad svojimi brati, slabi pa so tudi Hrvati, ki zahetvajo to nadoblast ki nočejo brata za brata in hočejo tujca za gospodarja. Vsi se moramo vreči z vsemi silami na izgraditev te države ter moramo živeti v tradiciji onih, ki so tej državi dali osnovo. Potem je minister obširno tolmačil svojo uredbo o redu in delu (o kateri naj bi rajše molčal, ker je res v sramoto državi) in se je odločno postavil proti temu, da bi se ta država nazivala s sramotilnimi imeni. To sc nc sme dopustiti. Država je največje dobro in slab bi bil vsak državljan, ki bi je nc spoštoval. Stranke se menjajo, država pa je večna. (Zato je upali, da demokratska stranka pri teh volitvah propade.)
PRODAJA JUŽNF, ŽELEZNICE.
Belgrad, 25. okt, Sem jc došla posebna delegacija francoskih finančnikov in delničarjev južne železnice, ki jc načelno pristala na prodajo južne železnice. Pogajanja se bodo nadaljevala v Parizu meseca novembra.
OBČINSKE VOLITVE V SRBIJI.
Belgrad, 25. okt. Včeraj so se vršile v Skoplju in Nišu ponovno občinske volitve, pri katerih so zmagali komunisti,
POD ITALIJANSKIM JARMOM. ; LDU Trst, 25. okt. (ZNU) Ker so Italijani zažgali in razdejali v Pazinu tiskarno »Pučkega prijatelja«, je prenehalo izhajati naše edino glasilo v Istri. Našim rodoljubom se je posrečilo doseči, da bo odslej izhajal ta list v Trstu v tiskarni »Edinosti« vsak četrtek. Prva številka je izšla v soboto.
ANGLIJA HOČE ZVEZO NARODOV PODREDITI SEBI.
, LDU Pariz, 25. okt. (Wolff) »Journal« piše, da angleški ministrski predsednik' smatra za važno, da ministrski predsedniki prisostvujejo vsaj prvim sejam Zveze narodov. Njegova želja je, da bi se vse delovanje nove meddržavne zveze podredilo vodstvu zavezniških vlad. Po tem mnenju bi bila Zveza narodov le razširjen vrhovni svet, — »Journal« piše, da bi bil tak načrt izredno nevaren za samostojnost narodov in da nasprotuje duhu pogodbe. Zveza narodov naj bi bila popolnoma neodvisna. Zato je gotovo, da francoski ministrski predsednik ne more najti nobenega razloga, ki bi upravičeval udeležbo zavezniških ministrskih predsednikov na sejah Zveze narodov.
RUSKE ZADEVE.
LDU Moskva, 25. oktobra, (Brezžično) Osrednji izvrševalni odbor je dne 23. t. m* ratificiral mirovno pogodbo s Finsko.
LDU Moskva, 25. okt. (Brezžično) Vi Batumu je izbruhnila kuga.
LDU Moskva, 25. okt. (Brezžično) Frontno poročilo z dne 23. t. m.: Na fronti Cherson-Aleksandrovsk-Mariupol mir. Na dalnjem vzhodu so rdeče čete zasedle me«; sto Čito in pregnale čete Semonova.
LDU Dunaj, 25. okt. (DunKU) Ukra-i jinski tiskovni urad poroča iz Kamenca Po-dolskega z dne 23. t. m.: Na severnem krilu ukrajinske fronte ni nobenih bistvenih iz-
Srememb. Naša dne 18. t. m. popoldne med ugom in Dnjestrom pričeta ofenziva je imela popoln uspeh. 7. in 45. divizija sovjetskih čet sta bili uničeni. 413. in 365. bolj-; ševiški polk sta bila pri Žmerinki obkoljena in ujeta. Poraženi sovražnik so v neredu umika na levi breg Buga.
LDU Pariz, 25. okt. V poročilu o političnem položaju v Južni Rusiji veli »Ma« tin«, da se nekaj časa zlasti na Krimu izvaja propaganda za vzpostavitev carskega prestola. Kot naslednik se imenuje veliki knez Mihael Nikolajevič, drugi brat bivšega carja Nikolaja. Predsednik Krivošejio, je dejal dopisniku »Matina«, da je uverjen* da se bo ljudstvo izreklo za konstituci-onalno monarhijo, kadar pride prava ura. Vlada pa ne bo ničesar storila, da bi ta čas prej napočil in ne bo vpliva:a na ljudsko, mišljenje.
LDU Dunaj, 25. okt. (DunKU) Ukrajinski tiskovni urad poroča iz Kamenca Podolskega: Moskovska »Pravda« z dne 16. t. m. javlja, da je veliki moskovski svet s 4 petinsko večino sklenil, da se nadaljujejo operacijo rdeče armade proti ukrajinski armadi in četam generala Wrangla.
ITALIJANSKA ZBORNICA.
LDU Rim, 25. okt. (Štefani) Ministrski svet je sklenil, da se skliče zbornica za 19. november*
FRANCOSKE ZASTAVE IZ L. 1870/71.
LDU Pariz, 25. okt. (Brezžično) Danes so pripeljali v Pariz zastave, ki so jih leta 1870. in 1871. uplenili NemcL
STAVKA RUDARJEV NA ANGLEŠKEM.
LDU London, 25. okt. (Brezžično) Pogajanja rudarjev z vlado so se danes nadaljevala. Akotudi ni bilo še nobenega sporazuma, se smatra vendar za dobro znamenje, da se pogajanja nadaljujejo.	v i
Katoliški vestnik,
c 170.000 volivcev manj kot pri prejšnjih volitvah so dobili soc. demokrati v Nemški Avstriji dne 17. oktobra, Samo na Dunaju so izgubili 90.000 glasov. Diktaturi proletarijata je pa docela izpodrsnilo; kaj-ti komunisti niso prodrli niti z enim kandidatom kljub terorizmu, ki so ga uganjali in kljub ogromnim svotam, ki so jih dobili iz inozemstva. Avstrijsko ljudstvo se jo pri teh volitvah ločilo v dva tabora, kar je vmes, je potrto in zatrto; edini pravi zmagovalec je krščanski socializem,
c O sekti na Češkem, ki si je nadela pavje perje »narodne cerkve«, piše »Kath. Kirchenzeitung«: »V pridigah zasmehuje duhpvnikc, škofe, papeža; njen cilj je: zavajanje ljudstva v zmoto z mamečo vabo »češkega bogoslužja«; njeno apostolsko delo je: punt, vstaja, rop katoliških svetišč in župnij; nje zavezništvo je husitstvo, ji je opora svobodoinisleci,.. Nova češka sekta, je poslala srbski verski občini v Belgrad siiorueuco. v kateri sc zahteva z tiru-
žitev razkolnikov s srbsko pravoslavno cerkvijo. Srbski metropolit Dimitrijev je poslal baje na Češko obvestilo, da bo srbska pravoslavna cerkev proglasila Janeza Husa za svetnika.
c Nemoralnost, ki jo netijo kinopred-Stave, predstave po glediščih in plesne zabave, neznansko narašča. In posledice? V »Nar. listih« poroča neki niediclnec, da se čedalje bolj množe zločini proti kali življenja, in da je število žrtev te hudobije v čehoslovaški državi petkrat večje nego so žrtve, ki jih zahteva tuberkuloza. Tuberkuloza je umorila 1, 1918, po uradnih izkazih na Čehoslovaškom 53,000.
c Katoliška ljudska stranka na Oe-Škem je razglasila to-le izjavo: »češka ljudska stranka je pripravljena podpirati sedanjo uradniško vlado lo pod tem pogojem, če so potrudi, da vpelje red in poskrbi, da bodo postave in pravice imole kaj veljave. Ljudska stranka zahteva, cla se varujo pravica in svoboda: a) katoliški Cerkvi, ki sc njo svetišča na boljševiški način jeniljo in kradejo; b) krščanskemu delavstvu, ki ga od dela izključujejo; c) nagim društvom, ki sc njih delovanje one-mogočuje; č) krščanskim otrokom, ki sc njih svoboda vesti v šoli zatira.«
c Pastirsko pismOj ki so ga Izdali Češki Škofje, odkriva jasno in brez strahu težko rane, ki jih vsekava Cerkvi brezvestno framasonstvo. O kulturnem boju pišejo: »Ves katoliški svet zasleduje z zanimanjem razvoj začetega kulturnega boja v Češkoslovaški republiki. Barbarski uničevalci svetih podob in cerkveni roparji, brezvemo učiteljstvo, uradništvo in po vojski podivjani del soldateske na slovaškem, herodijanska dušna morija otrok potom brezverstvenih Sol in učiteljstva itd,, vse to .ie dobremu glo.su češkega ljudstva v tujini neizmerno škodovalo; kajti v tujini je vsled liberalno potvorbe zgodovine in informacije premalo znano, da veri sovražna manjšina terorizira večino v jedru še zdravega in krščanskega češkega ljudstva.«
c Kardinal Skibensky be bo preselil, kakor poroča »Čas« na posestvo svojega brate, v bližino Tešena.
c Katoliški shod v Budimpešti. Koncem oktobra je napovedan katol, shod v Budimpešti, ki bo trajal tri in pol dneva. Med govorniki so imenujejo: škof Prohasz-ka, grof Apponyi, grof Ivan Zichv, nuncij Scbiappa i. dr.
c »Numerus elausus« hočejovpeljati na ogrskih visokih šolah; v tem slučaju bodo pripustili na univerze le toliko židovskih slušateljev, kolikor je percentu-'alno židovstva ua Ogrskem, namreč 5 odstotkov.
c Jeruzalem, Bivši avstrijski hospic bo te dni zopet otvorjen. V Jeruzalemu je 21. sept, umri p. Jurič, star 84 let, — Cerkev »Dormitio* so dobili zopet v last nemški benediktinci.
c Trinajsta deželna katoliška skupščina v Budimpešti je bila 24. t. tn. dopoldne ob veliki udeležbi katoliškega mažarske-ga občinstva otvorjena. Slovesne otvoritve so se udeležili nadvojvoda Jožef, nad-vojvodinja Avgusta, soproga državnega upravnika Horthyja in papeški nuncij Schioppo. Otvoritveni govor je imel predsednik Katoliškega doma Zichy, ki je v ostrem govoru bičal defotizem. Skupščina je poslala brzojavna pozdrava papežu in pa državnemu upravniku Horthyju, ki ga je slavnostni govornik škof Prochaska, med viharnim odobravanjem imenoval trdnjavo krščanstva in mažarstva. Popoldne se je vršila procesija, katere se je udeležilo 40.000 oseb.
d Jug. kat, akad, društvo »Danica« je izvolilo na semestralnem občnem zboru 21. X, 20. sledeči odbor: Predsednik: Krek Miha, iur.; Podpredsednik: Papež.Slavo, iur.; Tajnik, Kodrič Franc, phil.; gospodar: Jekler Franc, iur.; Blagajnik: Bogataj Franc, iur,; Knjižničar I.: Špendal Jože, phil.; Knjižničar II.! Kalan Andrej, phil-: Arhivar: Žumer Matija, techn,; zapisnikar; Pleifer Josip, iur,
Orlovski vestnik.
Šentjakobski Orel v LinMJani. Danes evečer točno ob pol 8. uri seja novega odbora, Ob 8, uri so vrši fantovski večer. Udeležba vseh članov potrebna.	(k)
g Poljedelstvo v NemSijl od 1913 do 1919. Na konferenci v Spaa je podal nemški minister za prehrano in poljedelstvo poročilo, iz katerega povzemamo sledeče številke, kako je nemško poljedolstvo padlo — nazadovalo od leta 1013 do 1919. Leta 1913 je bilo v Nemčiji nad 18 milijonov glav goveje živine in to število jc padlo na 16 in pol milijona v letu 1919; število molznih krav je padlo od 9.1 milijona na 7.6 miiijo-nov, število prašičev od 18.5 na, 11,5 mi-
lijonov, torej za 41 odstotkov. Ta po» stavka jo posebno občutna, ker sc je v Nemčiji 65 odstotkov mesnega lconsu-ma krilo od domače prašičereje. V istem roku jo padla množina mleka na molzno kravo od 2700 litrov na 1200, kar pomeni padec od 24.4 milijard litrov mleka na 9 milijard. Klavna teža pri govedih, prašičih in ovcah je padla za 30—50 odstotkov. Znižali so se tudi pridelki in sicer pri krušnem žitu za ?A odstotkov, krmi 25 odstotkov, krompirju 31 in sladkorni pesi za 30 odstotkov na ha. Celoten pridelek žita je padel od 13.3 na 8.5 milijonov ton, krompirja od 40.3 na 21.4 milijonov ton, sladkorne pese od 12.9 na 5.8 milijonov ton. V tem so vštete tudi izgubljene pokrajine.
Interesantno bi bilo vedeti tozadevno številke tudi za Jugoslavijo. Če borno dobili kedaj to Številke na spregled, bodo gotovo — balkanske.	R.
g Svetovni žitni trg začetkom oktobra. Začetkom oktobra t. 1. so ceno žitu v Ze-dinjenih državah znatno padle. Cena bushlu (36.4 ' - okoli 27.2 kg, vzeto 1 hI pšenice - 75 kg) pšcnice je padla v Novem Yorku do 5. oktobra od 264 na 226 centov. (1 dolar - 100 centov =: 120 K). Isto je bilo v drugih mestih in tako je padla cena pšenici za december, postavljena v Chikago od 217 na 189 centov, Isto velja tudi zu drugo krušno žito, n. pr. rž, ki je padla od 209 na 175 centov, V mirnem času je bila sprememba 1 cent na bušel okoli 18 v na q, danes pa pomeni ista sprememba nad 4.30 K. Preračunajmo v našo težo in naš denar, vidimo, da velia pšenica v Ameriki okoli 1000 K za q in da je padla cena q za okroglih 170 K.
Maja uiescca t. 1. jc imela le Amerika pšenico, pripravljeno za izvoz in tedaj je stala pšenica loco Novi York. bushel 338 centov ali okoli 1500 K q, preračnano na današnjo valuto. Da je cena pšenici v Uniji tako padla, temu je predvsem vzrok konkurenca iz Kanade, ki je imela letos izborno letino in je postavila letos žito bolje kakovosti in nižjo ceno na trg, kot pa Unija. Ko se je pojavila kanadska pšenica na svetovnem trgu, so najprej mlinarji v Uniji napolnili svoje zaloge, vsled česar ni bilo potem pravih odjemalcev za domače žito. S kanadsko konkurenco je bil ogrožen tudi izvoz iz Unije, vsled česar so začele cene rapidno padati. Izvoz iz Unije v Anglijo in druge evropske države je padel v tednu od 12. do iy. septembra od 1,160.000 kvarterov (po 217.7 kg) na 929.000 kvar-terov v tednu od 26. sept. do 3. okt. Kanadska žetev pšenice znaša to leto 289.5 milj, bushelov nasproti 193 milj, v prejšnjem letu, žetev ovsa pa 556.7 milj. nasproti 394.4 milj.
To leto je bila žetev rži v Uniji mnogo slabša od prejšnjega leta, in sicer se je pridelalo 78 milj. bushelov napram 88.5 milj, Vsled tega, ker ne igra rž iz Rusije, ki je j pred vojsko zalagala svetovni trg z ržjo, nobene vloge, je postala Unija edina država, ki izvaža rž v veliki meri. Danes se posveča tudi v Uniji rži mnogo več pažnje kot prej in se je seje mnogo več, kot pred vojsko. Izvoz rži iz Unije ej znašal v letih 1910. do 1914. povprečno 3.5 milj, bushelov. dočim v letu 1918.—19. 27.5 milj., 1919 do 1920 pa 47 milj. bushelov. Unija izvaža polovico žetve rži.
Na padanju cen žitu v Uniji pa ni bila le Kanada vzrok, temveč tudi vesti iz drugih krajev, ki. navadno izvažajo. Avstralija ima to leto rekordno žetev in računa se, da bo 2.5 milj. ton prostih za izvoz. Ravnotake vesti prihajajo tudi iz Argen-tinije in Laplate. Iz poslednjih dveh držav grozi Uniji zelo občutna konkurenca. Glede žetve v Indiji si danes svetovni trg ni na jasnem, ker so se cule v zadnjem času različne, nasprotujoče vesli.
Evropa se danes ne zalaga z žitom, nc. sklepajo se dalekosežne pogodbe, posebno od kar labirajo cene v Uniji, Čaka se na stabilizacijo cen. Anglija ima precej zalog pšenice in moke. V Londonu se nudi v zadnjem času kitajska moka, ki pa ni mnogo vredna. V Angliji se oferira tudi pšenica iz Mandžurije, ki dobiva več odziva.
Francoska je imela letos precej dobro letino, in sicer okoli 6.3 milj. ton nasproti 4,6 v prejšnjem letu. Ta dobra letina je pa vendar zelo za ono od leta 1913., ko se jc pridelalo 8.7 miljonov ton pšenice. Francoska bo morala nekoliko pšcnice uvoziti.
V	Italiji je bila letina tudi preccj dobra, posebno v Južni Italiji. Potrebni uvoz se računa na 3.5 milj. ton.
V	Nemčiji se sedaj ne opaža pomanjkanje moke, potreben bo siccr prcccjšcn uvoz, a čuti se pomanjkanje koruze, kot nadomestilo za oves.
Kot vidimo iz navedenega, sc ni treba bati za pomanjkanje kruha. Tudi naša država bo imela nekoliko za izvoz. Potrebno pa bi bilo, da bi se vsi lačni prej najedli do sitega in so tudi preskrbeli za bližnjo bodočnost. Potrebno bi pa bilo nekoliko tudi one tendence, ki se kaže v Ameriki. R.
ji Belgrajska borza. Beigrad, 2o okt. Na včerajšnji plenarni seji se je konstituirala uprava belgrajske borze, v katero »o bili izvoljeni; Za predsednika g- Milorad.
Pavlovič, za podpredsednika g. Milan Sto-
Sdinovič, ravnatelj angleške banke, za agajnika pa g. Josip Albuli.
e
Kaj je z imovinami pri »Allien Property
Alien Property Custodian je izdal splošne informacije o načinu, kako morajo postohati ljudje, ki imajo pravno pravico do imovine v oskrbi Oskrbnika Tujega Imetja, v svrho izplačila teh imovin.
Kakor je Jugoslovanski Odsek Ameriškega Rudečega Križa svoječasno naznanil, imajo vsi sedanji jugoslovanski državljani in podaniki pravico, da vložijo prošnjo in zahtevajo izplačilo zaplenjenega denarja oziroma imovine. Nimajo pa te pravice podaniki onih dežel, s katerimi so se združene države vojskovale, namreč Nemčije, Avstrije in Ogrske, ako nc živijo v Združenih državah. Radi tega imajo pravico zahtevati izročitev svoje imovine vsi oni upravičenci, ki morejo dokazati svoje jugoslovansko državljanstvo, pa naj živijo v Jugoslaviji ali drugje. Ali Alien Property Custodian ne povrne imovine ni-kakemu državljanu te ali one prijateljske države, ako ta država ne dovoli istih vzajemnih pravic ameriškim državljanom. Radi tega, predno Alien Property Custodian povrne imovino upravičenim jugoslovanskim državljanom, mora jugoslovanska vlada podpisati reciprocitetno pogodbo z ameriško vlado.
Kakor doznava Ameriški Rudeči križ, je diplomatska akcija v tem pogledu zapri-čela žc pred štirimi meseci, in ni dvoma, da bo to vprašanje kmalu ugodno rešeno. Ko se to zgodi, tedaj bo stvar vsakega upravičenca, da dokaže svoje državljanstvo. Ameriška vlada zahteva, da zunanje države izdajajo laka spričevala potom kake centralne oblasti, ki naj sestavi formu-lar v to svrho. Kakor smo obveščeni, ic bila tudi jugoslovanska država o tem obveščena. Da se to zahtevo razume, treba premisliti, da v zmislu St .Germainske mirovne pogodbe imajo residenti Jugoslavije tuje narodnosti pravico, da tekom dveh let po ratifikaciji miru optirajo za državljanstvo kake sedaj še neprijateljske države, v katerem slučaju bi se morali tekom nadaljnjih 12 mesecev izseliti v zemljo, katere državljanstvo so sprejeli. Taki dosedanji residenti Jugoslavije nimajo še pravice zahtevati povrnitev svoje imovine od Alien Property Custodian, in radi tega je potrebno, da upravičenci predložijo dokaz o svojem jugoslovanskem državljanstvu .Po sklepu zgoraj omenjene reciproci-tetne pogodbe, bi postopanje za iztirjanje imovine bilo sledeče:
Upravičenec oziroma, ako je isti umrl, njegovi pravni nasledniki morajo predložiti uradu Alien Property Custodian poleg dokaza o svojem državljanstvu prijavo svoje tirjatve (notice of claim) na zapriseženi tiskovini v duplikatu, kakor tudi prošnjo za izplačilo (application for allowan-ce). Vsa potrebna dokazila treba priložiti v dokumentarni formi. Dokumenti, izgo-tovljeni v inozemstvu, morajo biti potrjeni od ameriškega konzula, in dokumenti v tujem jeziku morajo biti opremljeni od potrjenega angleškega prevoda. V prijavi tirjatve (notice of claim) mora upravičenec natančno navesti, kaj zahteva. Kdor hoče izdati polnomoč kaki drugi osebi ali organizaciji, da postopa v tej stvari v njegovem imenu, more to storiti. Na zahtevo od Alien Property Custodian naravnost ali potom Foreign Language Information Service, 1107 Broadway, New York City. Način opolnomočenja bo gotovo najbolj pripraven način za one, ki se nahajajo v starem kraju. Alien Property želi rešiti vse te tirjatve potom konzularnih zastopnikov dotiČne države. Radi tega more upravičenec izdati polnomoč tudi direktno na jugoslovanski konzulat. Ker v veliki večini slučajev teh jugoslovanskih imovin gre za zapuščine oziroma posmrtnine s strani naših podpornih organizacij, bi bilo umestno, da bi te organizacije že sedaj stopile v do-tiko z jugoslovanskimi konzulati in ob enem obvestile upravičenec v starem kraju.
Jugoslovanski odsek Foreign Language Information Service, Ameriškega. Rudečega Križa jc na razpolago za vse na-daljne informacije v tej Zadevi.
Sodišče in policija.
s Delo s kolom. V noči od 8. in 9. t. m. so neznani rokovnjači prinesli 4 m dolg in 13il5cm debeli tram, s katerim so odlomili na oknu prodajalne Josipa Novaka v Trojanah £t. 1 del omrežja, nato so namazali šipo v oknu s popom, prilepili ua njega papir; šipo so Ptrll brez ropota in zlezli v prodajalno, iz katero so ukradli 27 kg svinjskih črno ustrojenh kož vrednih 2700 kron, črno izdelano ovčjo kožo, vredno 200 kron, 3 kožuhovine vredne 300 kron, 9 kg težko govejo kožo vredno 1620 kron, us-njato denarnico z vsebino 300—100 kron, samokres na 0 strelov in 2 noža za rezanje usnja. Od ukradenih stvari je našel Jožef Kralj iz Zidov št. 1 v gozdu svojega očeta zvito kožo podplatov iu 3 kožuhovine; 14. t. m. sta pa našla, čevljar Ivan Tfa.vnw
in kolar Josip Cizej v kozolcu posestnika Franceta Gomilška v Gomilskem v senu skrito ostalo ukradeno osnje, katero sta oddala orožnikom v Braslovčah. Gomil-škov kozolec stoji na samem ob cesti, ki se cepi od državne ceste Vransko-Celje ln gre. proti Braslovčem. Škode ima okradeni Novak še 1400—1500 kron.
u Vlom v Zgornjih Jelšah. Neko ne-« deljo, ko so bili ljudje pri sv. maši v Bla>. govlci, je bilo vlomljeno v zaklenjeno hišo Antona Zupana v Zg. Jelšah št. 57,; tat jo odnesel obleke v vrednosti 2200 kron. Orožniki iz Krašnje so izvedli natančne poizvedbo, pri katerih so izsledili in are« tirali vlomilca.
s Kolo ukradeno je bilo 18. t. m. Vin* cencu Flerinu iz Goričice št. 9. občina Ihan. Vredno je bilo 3500 kron. Orožniki v Domžalah so zaprli nekega moža, kateri je osumljen, da je ukradel kolo.
s Tatvina moke. Iz plombiranega železniškega voza tovornega vlaka so bile ukradene na progi Bohinjska Bistrica—Jesenice 3 vreče bele moke v vrednosti 2268 kron.
s Drago žganje. Gostilničarju Francu Vidicu iz Škofje Loke je bila ukradena 10-literska steklenica žganja v vrednosti 970 kron.
s Dve vreči bele moke ukradeni sta bili iz zaklenjenega skladišča gostilne Oto-ta v škofji Loki, Karlovec, št. 30. Ukradena moka jc vredna 2400 kron. Moka je bila last trgovke Marice Podobnikove iz Bukovice pri Selcih.
s Tatvina pri gospodu Jeracčiču v Ljubljani. Iz zaklenjene šupe gospoda Alojzija Jerančiča v Tesarski ulici št. 3. je neznani lopov i/, osebnega voza porezal in odnesel usnje s sedežev, kozla in pogrinjal-no usnje. Oškodovan je g. Jerančič za 3000 kron, Ukradeno usnje jf. bilo na sprednjem sedež" Črno, enako tudi pogrinjalno usnje, na zadnjih dveh sedežih pa rumeno, oziroma rjavo in podloženo z belim, oziroma rdeče križastim platnom.
s Fantovski pretep v Strahomeuu. Strahomerski in vrbljenski fantje se že več let prepirajo in sovražijo. Staro sovraštvo je povzročilo 16. t. m., da so Strahomer-čani napadli v temni noči Franca Sterleta iz Vrbljen 62, mu zadali na glavi dve težki rani in si je, ko jc padel, izbil dva sprednja zoba. Sterlc je šel v spremstvu dveh fantov po vasi, pri hiši Jožefa Opalta v Strahotnem je pa bil napaden in. udarjen s polenom dvakrat po glavi tako, cla se jc precej zgrudil na tla.
ncmce.
r Pisatelj Frančišek Bily umrl. Te dni
je preminul v Pi-agi češki pedagog in pisatelj Frančišek Bily. Rojen je bil 1854 l. v Brnu in je služboval kakor profesor v Pragi, od koder jc prišel za ravnatelja na žiž -kovsko realko. Pozneje je bil imenovan za deželnega šolskega nadzornika. Bil jc priznan pedagog, ugleden pisatelj ter neumoren naroden delavec.
r Bosa armada. Poljski listi poročajo, da je imelo cd 15.000 boljševiških ujetnikov, ki so korakali zadnje dri skozi Varšavo, komaj 200 vojakov obutev. Kuko bo ta armada preživela zimski mraz? Ubogi ljudje!
r Rusko in alkohol. V 1. 1909 se jc na Ruskem po uradnih podatkih izpilo 84,283.000 veder vodke. Na enega prebivalca je prišlo nekaj čez pol vedra. Ta množina zaužite vodke je nesla državi 70. milijonov rubljev davka. Zato pa je umrlo za otrovanjem z alkoholom 3226 oseb, v pijanosti je utonilo 9176 ljudi, ubilo se jih jc 11.754, zgorelo jih jc 6895, obesilo sc jih jc 1359, zastrupilo 375. vsega vkup 35.668 al-koholovih žrtev. Od teh jih je bilo 80 odstotkov izmed proletariata.
r Nova gonilna sila. V mislih imamo dosihmal še ne izkoriščano ali tehnično za-sigurano silo v praktično uporabo. Pobrež-je francoske dežele je 1500 km dolgo in sila, ki se bo dobila pri plimi in oseki, bo nudila Francoski velikansko pridobitev, ki je bila doslej za Francosko mrtev kapital, Prve poizkuse delajo na bretonskem obrežju pri Mont St. Michelu,
r Ukrajinska univerza v Kamencu Po-dolskem je zopet otvorjena.
Meteorologično poročilo.
Ljubljana 306 m n. m, vis.
Ca a opazo-vama	Baro- lUOtOL* v mm	Termometer v O	Paitarom. diferenca T O	Nebo, vetrovk	fartavtnj v inm
2S./10, 21 b	741-1	8	0-4	obl.	
24./10. 7 h	739-9	7	0-7	obl.	—
24./10. 14 h	738-9	9-1	09	obl.	
24./10. 21 h	739-2	8-2	0-4	obl.	
25./10 7 h	739-1	8-5	0-8	obl. isv.	*
23./10. 14 h "V " ' v	739-5	10	1-8	obl. sv.	(
prane Golob
mesar in posestnik
pavla Golob ro^plamberger
poročena.
Besana SOM
ima stanovanjsko pravico. Ponudbe pod „soba 1569" uh upravo lista.
Novi ploieoiivoz
nlštvo.
sc odda. — Ponudbe pod »B.H.n na uprav-
'1370
TrnOVinn ,,a prometnem kraju vzamem I i yU¥111(1 v najem event. kupim. Ponudbe pod »November 1920 poštno ležeče Šoštanj.	4365
Prortivn .trto, kupuje po najviSjiIi cenah, rlCUlIu ponudbe jc poslati v ceni in množini tvrdki Ivan N. Adamič, vrvarna, Ljubljana.	4375
cnfafi kompletna, z mraraorna-tjpOiliO iJMiiO tirni ploščami in žimnico, 50 radi odpotovanja ceno proda Kobald, Karolinška zemlja 1, J. nad.	4380
PnCPCiVd obstoieCe ,liSe in drugih T ujKoiivI gospodarskih poslopij (vse zidano), 6 glav živine in 3 praSiči se radi preselitve proda. Več se poizve pri Pe-regrinu, Lukovica 15 pri Domžalah.
ičfcsm nncfilnn v na'em v Liubliani ali
lJUU! IjUjSiiilU v kakem prometnem kraju na deželi. Sprejmem tudi trgovino. Cenjene ponudbe na upravo .Slovenca" pod »gostilna"._4368
DfPrfi) CD* Predsobna stena z ogledalom rlullU JC. 206X240 cm, ter dve postelji
in umivalnik, dvorišče.
Križevniska ulica St. 6,
izris; DisKovs drva
vs ako rano
ma snba UUftiilll Ul III žino se dobe. Drva se dostavijo na dom tudi pri naročilu vagonske množine. Ahacljeva cesta št. 10. 'Tramvajska postaja: Sv. Petra c.
Znomenila uMm knjiga A$si.
Kratiso navodilo za pravo pobožnost do Matere božje. Priredil dr, A. Zdešar. Dobi se v Jugoslov. knjigarni v Ljubljani in v vseh knjigarnah. Cena 9 K60v.
Prvovrstni
siijniie ii orodje
dobavlja
Ringer & Co,, Mnschinenerzeu-gungs- und Hadels-Ges. m. b. H. Wien XV., Marzstrasse 4.
V najglobji žalosti poročamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predobri, iskrenoljubljeni oče, brat, stric in svak, gospod
mestni višji računski revi-dent in posestnik, starosta ljnbljanskesokolske župe itd.
danes 25. t. m. ob po! 8. uri zjutraj po kratkem bolehanju mirno preminul. Truplo pokojnega leži v Jenkovi ulici St. 4.
Pogreb nepozabnega bo v sredo dne 27. oktobra ob 4. uri popol. izpred Narodnega Doma na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 25. oktobra 1920. Globoko žalujoči ostali.
raobiH in kolesa njih deli in oprema pnevmatika garaža in delavnica
ki je tudi vešča knjigovodstva. Hrana in stanovanje v liisii, plača po dogovoru. — Retlektantinje naj sc obrnejo s potrebnimi izpričevali na tvrdko M. Berdajs, trgovina s špecerijskim blagom iu semenjem v Mariboru,
Za ob vojni rekvlriranc cerkvene orgle izdeluje
nove
ter izvršuje vsa popravila
flnton Dernič, izdel. orgel, Radovljica,
Korespondeiifa is koJiogvoillG
zmožnega amerikanskega knjigovodstva, išča velika družba. Zdezninarji imaio prednost. Ponudbe na poštni predal 29, Ljubljana I.
n
v Florjanskl ulici se radi generalnegu popravila prenočišč In hiše sploh zapre. Obrat sc bode začel v popolnoma izboljšanem načinu in v lastni režiji. Postrežba bode izredno po ceni in prvovrstna. — Otvoritev se objavi v časopisih. Priporoča se v naprej	fl. Kajfež.
OVES
ima poceni ua prodaj Sever & komp, Ljubljana, Wolfova ul. 12
Išče se
oristini
4
ki je popolnoma vožča stenografije in strojepisja. Prednost imajo rcflektan-tinje, ki Imajo prakso v želez, trgovinah.
Strojne lovorne in livarne i fl.
v Ljubljani.
iubijana
osvetska Vegova ulica
9
H
Gosposvetska cesta 14 fl
štev. 8. 1
Čevlji
na debelo in na drobno, vse vrste moški, ženski, otroški, dolavski, kakor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih duevnib cenah se dobs pri znani tvrdki Aleksander Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 28. — Pošilja se po povzetju po vsem kraljestvu.	4037
Konjak
stari vinski jo pri slabosti vsled starosti, pri težkoCah v želodcu in pešanja moči pravo življenje vzbujajoče sredstvo. Dva litra po-silia franko za v naprej poslanih K 190.80 1 liter za K 108. Bene* Hertl, veleposestnik, grad Go-lič pri Konjluah, Slovenija.
Naročajte .Slovenca'!
Zalepke za srečolov in šaljivo pošto
priporoča v najnovejši obliki
U. TIGAR, LJUBLJANA.
med. Dr. JOSIP TICH
ordiiiflraif d Liublfan! IfiRIŠUll UUCR s|l.
(Za dramskim gledISCem.) Ord. od 2—3 pop.
Eksportna hiša za dobavo živil išče;
zvezo s sposobnimi tvrdkami v svrho uvoza in tranzita
govejega in svinjskega mesa ter perutnine.
Cene z vsemi podatki glede izvoza pod šifro „W. O. 978" na Haasenstein A Vogler, A. G., Wien I., Schulerstrase 11.
lonKamami
KKA i vitftfOI
Hotelska družba v Celju proda velik dobro ohranjen
kompleten
rt a I
z želo? nI um zastori (Rollo). Visok je 3 m. Železnih zastorov je 12 ucl> S 50 do 2*40 m širokih. Prodajo se tudi lepe nove
steiaie
s krasnim hodnikom za manufakturo in konfekcijo, lnteresentje naj se blagovolijo takoj obrniti na Hotelsko družbo pismeno ustmeno na Ljudsko posojilnico pri Belem volu v Celju.
IV Zahtevaj!« ponudbo I
ia
2ahteva|te ponudbo I
Voč kolporterjev za razprodajo »Slovenca« in »Večernega lista« po Ljubljani za dobra mesta se sprejme. Vpraša se pri kolportažnem oddelku, Poljanski nasip št. 2, levo.
Izvleček iz voznega reda.
Odhod iz Ljubljane:
proti Jesenicam . Kamniku.......
„ "sovomumentu — Koievju /.idatiomu mostu ....
r.oeatcu.........
, Vrhniki.........
Prihod v Ljubljano:
x	Jesenic.........
i>.	Kamnika.........
.	Novegamest.a— Kočevja.
7.	Zidanega mosta • .
Vrhniko
		«•88	»a-so	17-50			
		IV-		18-10			
	7-40	lis-a:	18-5(1				
u 1.	416	•fdl	tO'41	1 1 -39	U-14	IV bi	?0'31
• •		11-30	14-tn		17 <K>		
v •	7*25	>318	19'.'O				' r.,
	7)0	t0'28	ld-na				
	6-3l>	7-45	13-12	1751			■
	0'll«	13-68	20-(14				
	6'37	7-28	tO-16	H-5t	17-27	21-53	0-4S
	10-49	7-30	1534	4 44	T9-33		
	G'40	10-S6	17-43				
Debelo tiskane številko pomenijo brzovlok.
aaaaaaaaeaaaaaBaaaBaBairMiiaBaaHCiaaasiSiesiBiiiistiBiattac^aaaa
Amerikanski sla
v večjih množinah ima na razpolago
M. BERDHJS, veletrgovina, Mar
runun-tne-r
*
loaaaa
I. SHNDRIN
LJUBLJANA.
vsakovrstnega
Velika zaloga ^ t? 311 i «3 kož, podplatom, gonilnih sAdAlj	jermenov 3,1 boksa
W na debelo.
Mestni trs 6.
ŠE^ BBSB35SS S^žl P1«?» s

H
RLK0"
veletrgovina žganja družba z o. z. LJUBLJHNR, Kolizej, telefon int. It. 555.
Naznanjamo našim cenj. odjemalcem, da je došlo novo blago in smo cene kljub novi trošarini, tako nizko računali, da smo v stanu, postrcCi našim odjemalcem najceneje z dobrim blagom.
Mudimo: Slivovko, brinjevec, rum, koijjak in razne likerje.
Prosimo, blagovolite pred nakupom za naše cene vprašati.
M. Kuštrin,
Ljubljana — Maribor
Dunajska cesta 20 • Podr. Jurčičeva ul. 9
priporoča pnevmatiko, avto-kolesa ter vsake vrste gumijevih predmetov, izolirane žice za električno napeljavo, golo, bakreno žico, elektrotehnični materijal po najnižjih cenah. Telefon it. 470.
»ZBIRAJTE ZA SKLAD SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE I«
od '/< —6 kg razpošilja na vagone in manjše količine
LUDOV1K ŠEF, MARIBOR. Prešernova uJisa 1.
Tovarniška zaloga papirja iu pisalnega orodja.
Telefon 148.	Brzojavi: PaplrSef, Maribor.
ŠIVALNI STROJI
dospeli za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah, blago predvojno. Istotam se dobe igle, olje ter posamezni delf, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje
JOSIP PETELINC, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7.
TvoppJca perila ia
izdeluje vsakovrstno parilo po najnlftjlh cenah.
SpecčalSteta: Opreme za ienlne, neveste - In novorojenčke. — Reformno perilo. -

- Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano detajlno trgovino z manufakturnim blagom v popolnoma prenovljenem lokalu. Za bližajočo se zimsko sezijo priporočamo vsakovrstne novosti, katere so ravno došie iz inozemstva, osobito razno volneno in sukneno blago za dame in gospode, ^ dalje perilne parhente, flanele, cefirje, sifone, potrebščine za krojače, šivilje, ta petni ke i. t. d. — Zagotavljajoč prijazno in solidno postrežbo
sc priporoča	R & E skaberne,
veletrgovina z manufakturnim blagom Ljubljana, Mestni trg 1.
»gnBgsiMg 'i......... ■■—1—wi »■■iiiiimiiiaar^TiMtrnna^
g^ prodajajo se po znatno smsamtj cena!).
% Zaloga BiuhijanaSmg
na debelo m drobno. tPSrn