»Kmet naj ne bo politik«
Čeprav še v povojih, Slovenska kmečka zveza počasi postaja prava politična sila. Odločne zahteve, pravila, delovni programi, predvsem pa ostra in brezkompromisna re-torika, vse to naj bi novo tfmečko gibanjc počasi dvignilo na površje in mu omogočilo. da če že nič drugega, vsaj uveljavi osnovne pravice kmetov, zavoljo katerih je bilo tudi ustanovljeno.
Pri tem imajo vsekakor pomembno vlogo tudi novoustanovljene občinske in območne kmečke zveze, saj brez dobre koordinacije in ir jrmiranja na ožjih območjih seveda tudi osrednja zveza ne more doseči pravih rezultatov.
O organiziranem delu kmetov in njihovih načrtih ter težavah smo se pogovarjali s predsednikom občinske kmečke zveze Vinkom Zibelnikom.
-  Seje zdaj odkar so kmetje organizirani pri uveljavljanju njihovih pravic kaj premaknilo na bolje?
»Rezultatov ne moremo pričakovati kar čez noč. Vendaiftpa vidim, da se tu in tam počasi le premika. Pogiejte samo Horjulsko dolino. Tam prav zdaj potekajo obsežna me-lioracijska dela in to je gotovo nek znak napredka. Tudi nedavna razstava živine in kmečkih potrebščin na Barju je bila spodbu-den korak v tej smeri. Kmetje so lahko tu tudi sami pokazali svoje proizvode in trud in to je bila gotovo dobra spodbuda zanje.
Kar pa zadeva samo nagrajevanje našega dela, se je zdaj popravilo pri mesu. Vztrajali smo namreč, da nam zvišajo odkupno ceno živine in zdaj nam le-to res nekoliko bolje plačujejo.«
-  Na prvijavni tribuni Kmečke zveze Polho-grajskih Dolomitov na Dobrovi je padel tudi
predlog, naj vse družbeno zemljišče, ki ni v in-tenzivni obdelavi spet pride v roke kmetov.
»Po mojem bi morala vsa zemlja. ki je ne obdelujejo državna posestva priti nazaj v za-sebno last. Poglejte, vse od Kozarij navzgor je veliko državnega sveta, ki ga nihče ne obdeluje. Zakaj? Kaže. da barantanje z zemljiščem po vojni ni bilo izpeljano do-sledno, da se je vse preveč delalo za zaprtimi vrati. Naloga naše kmečke zveze je prav zato, da kmetje dobijo nazaj svojo zemljo tembolj, ker so na njej tudi sicer bolj zagnani kot na tuji. za katero sploh ne vedo, kako dolgo jo bodo imeli.«
-  Vse to postaja ie prava politika... »Morda. Vendar pa sem sam načelno pro-
ti vsaki politizaciji kmetijstva. Kmet ne mo-re biti hkrati tudi politik. Tistim kmetom. ki so se v stari Jugoslaviji preveč ukvarjali s po-litiko, je pa po njivah raste! plevel. . .9
-  Pri katerih zahtevah boste še predvsem vztrajali?
»V prvi vrsti hočemo ekonomsko enako-pravnost družbenega in zasebnega kmetij-stva. Poglejte, naše mleko še vedno slabše plačujejo kot tistega v družbenem sektorju, kjer sploh nimajo prometnega davka. Ne vem zakaj. Zahtevamo pa tudi odpravo vseh monopolov v gozdarstvu (zdaj je razmerje 52-48 v korist gozdarjev) in takojšnje spre-membe invalidskega in pokojninskega zava-rovanja ter ureditev porodniških dopustov za kmečke žene. To je za naše kmete še vedno največje breme.«
-  Če boste to dosegli, bo to najbrž tudi dobra spodbuda za mlade, ki se še vedno kar teiko odločajo za kmetijstvo.
»Vsekakor. Kmetijstvo bo vleklo mlade le, če bo kmečki sloj živel bolje kot ljudje v mestu. Zato jim je treba zdaj dati vso potrebno spodbudo.«
BRANKO VRHOVEC