___   212    ___
Politične  stvari.
Boj pravice zoper krivico.
Liberalna ustavaška stranka se zdaj tako zvija, da bi obdržala gospodstvo čez druge narode avstrijske, da se prav lahko to imenuje „boj za krivico". Na umetnem temelji zidana po ljudeh, ki v drugih državah ao izključeni is poštenih družeb, vzdržavana in leta 1873. o prvih direktnih volitvah na novo ponarajena stavba usta-vakov začela je zel6 pokati in razdirati se. Hudo jo strese vaaka sapa, vsak naskok političnih nasprotnikov jo zmaje v temelji. Boljši ljudje te stranke zapuščajo jo, ker vidijo trobljivost ustavaškega „cimprau, da ne more dolgo več stati; nekaj jih skuša spraviti se z drugimi narodnostmi, le naj zagrizene ji nosijo ša bruna skup, da bi strohneno poslopje podprli, da bi se vzdr* zalo kar najdalje mogoče.
Tako bojuje se še krivica zoper pravico. Pripomočkov za tak boj ne devljejo zagrizenci na zlato vago; vse je dobro, da le pomaga, kakor se to godi vselej, kedar gre za kako hudobijo. Bo li tudi zdaj, kakor uže skoro dvajset let, v boji krivica premagala pravico? — bo li zopet politična lažnjiva fraza obveljala proti poštenemu izvrševanju ustavnih zakonov? — bodo li narodi avstrijski zopet doživeli to, da naša država ostane polje, na katerem se bodo pristranski poli-tikarji in okorni fiaančarji svoje pogubne skušnje dalje tirali?!
V tem hipu je težko še uganiti, kak bo konec teh homatij. (Jstavaki delajo na vse kriplje, da bi se na vrhuncu vzdržali. Skovali so volilnih manifestov na kupe, in vedno in vedno le trobijo po svetu, da je ustava v nevarnosti, če bi njihovi kandidati ne bili izvoljeni. Vsak, kdor se ne tišči njihovega lažnjivega ustavoverstva, je njim sovražnik ustave, je „klerikalec", „fevdalec" in „nazadnjak".
Mnogokrat se je uže zgodilo, da je krivica zadušila pravico, a to ni nikdar dolgo trajalo. Al če krivica tudi le malo časa kraljuje, škoda za celoto in posarnesnike je neizmerna — škoda za državo in njene prebivalce. Za to ni treba dokazov navajati, vsaj vsak sam vidi in čuti, koliko škodo so učinili ustavaki le zadajih 6 let avstrijski državi, da krvavi na milijonih in milijonih dolgov, — da prebivalci njeni zdihujejo pod bremeni davkov, komaj še na pol živi, — da o ravno-pravnosti narodov ni skor ni sledu ni tirii, — da nezadovoljnost mori večino ljudstev!
Le malo dni še — in videli bomo: ali se Avstrija reši po pravičnih poslancih, aii pa se še bolj pogrezne v peklo ustavaško?