PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Let0 x- - štev. 297 (2916) TRST, sreda 15. decembra 1954 Spričo naraščanja gospodarske krize in brezposelnosti je vsekakor nujno potrebno, da rimska vlada takoj začne izpolnjevati svoje obljube o milijardah, ne pa da čaka do pomladi ali pa Še dalje, kot je izjavil župan Bartoli. Cena 20 lir RAZPRAVA o pariških sporazumih v italijanski poslanski zbornici Z glasovi desnice zagotovljena ratifikaciji obilna večina KPI bo predlagala, naj se v primeru ratifikacije sporazumi ne začno izvajati do novih pogajanj z ZSSR - Socialdemokratska elastičnost v vprašanju zemljiških pogodb TITO BO JUTRI dopotoval v Bombay Noto bo takoj oadaljevoi pot z vlakom v Novi Delhi t v Beogradu ,IjEograd, 14. — Med jugo-(;?u°J|sko vlado in amer iško Dois!^0 družbo «MACKAEL Š/JDD« jc bil dunes i> Beo-podpisan sporazum o njt£lanlu p Jugoslaviji umet-• kepq filma «Voina in mir« ,X r°rnanu. Leva Tolstoja. V Brok,leT,t sporočilu, ki ga je „. ebral no tiskovni konferen- ci ftu, Pučelnik državnega tajni- |c ~a zunanje zaoere Bran- ■ oškoiuč, se poudarja, da Cp .Ju00stoounska vlada, kar ol-i bumauisticm smisel m rn'Ua,,'0st tematike slavnega ■ tann za mirno sodelovanje medsebojno razumevanje narodi, dala svoje iiacel-„ s«p!asjc za snemanje su-Posnetkov v Jugosla-l n ob sodelovanju pripadm-., u JLA. Poleg tega bo ju0°-j. v°nska vlada dala tudi dru-Pptre bilo pomoč. th-^dsedtnk' komisije zo' ^tit-ju np- veze z inožeiustpom irfco Ristič je priredil no- taed «o ?0j liti sPrejcm vt)- skupin k n' za člane umetni-ameriških črncev 1,. and Bessti, ki so dar r * Po uspelem gostovanju o '°8'ebu prispeli v Beograd. so se udeležili šte-predstavniki pol ničnega, življe- pravljanja programa za gospodarsko pomoč Aziji, zato da se doseže zadeven spora-zum. Uradno poročilo, ki so ga objavili o sestanku, pravi med drugim, da je državni tajnik Dulles «priporočal, naj senat naglo prouči ratifikacijo manilske pogodbe in pogodbe za medsebojno pomoč, ki ie bila sklenjena s Cang-kajškom, kakor tudi določbe londonskih in pariških sporazumov o vzpostavitvi nemške suverenosti in o sprejemu Nemčije v NATO. Poročilo pravi tudi, da bo predsednik Eisenhotver osebno prebral b. januarja v kongresu svojo spomenico «o stanju v državi«. Nesoglasja med vladnimi strankami o posarskem sporazumu, ki bo pred-ložen parlamentu obenem z ostalimi pariškimi dokumenti Socialni demokrati o Posarju - Priprava na razpravo o ratifikaciji v Parizu Dullesove izjave pred odhodom na zasedanje NATO v Parizu BONN, 14. — Jutri se bo v Bundestagu začela debata o ratifikaciji pariških sporazumov, ki jih bo zbornici prčd-ložil kancler Adenauer. Zahodnonemška zvezna vlada je danes odobrila besedilo :zjav, s katerimi bo kancler Adenauer jutri predložil v Bundestagu zakonske predlogo _o ratifikaciji. Demokrist-janska poslanska skupina je že sklenila, da bo glasovala za vse sporazume. Socialdemokratska opozicija pa je sklenila, da bo predložila jutri Bundestagu resolucijo, v kateri bo zahtevni a, naj se ratifikacija sporazumov preloži do konca morebitne nove konference štirih o vprašanju nemške združitve Voditelj socialdemokratske opozicije Ollenhauer, ki bo govoril jutri takoi za Adenauerjem, bo med svojimi izjavami predložil tp resolucijo, jo obrazložil in zahteval, naj se o njej glasuje. Razpravljali bodo o vseh pariških sporazumih, ki obsegajo ukinitev okupacijskega statuta in vrnitev zahodno-nemške suverenosti, oborožitev Zahodne Nemčije in njeno vključitev v atlantski pakt in1 Zahodnoevropsko zvezo, pa tudi o francosko-neroškem sporazumu o Posarju. Stališča posameznih strank so v glavnih črtah neslednja: demokristjani odobravajo vse sporazume, tudi onega o Posarju, liberalci pa kategorično zavračajo sporazum o Posarju, enako kot begunska stranka in nemška starnka, vse te tri stranke pa odobravajo pariške sporazume same na sebi. Socialni demokrati odločno nasprotujejo tako sporazumi o Posarju kot pariškim sporazumom o nemški oborožitvi. Glede teh poudarjajo predvsem to. da tvega Zahodna Nemčija z ratifikacijo pariških sporazumov, da se onemogoči vsako pogajanje z ZSSR o nemški oborožitvi. Debati v prvem čitanju ne bo sledilo glasovanje. Sodijo pa. da bo demokristjanska stranka predložila Bundestagu resolucijo, ki odobrava zunanjo politiko kanclerja Adenauerja. in to kot posreden odgovor na socialdemokratske interpelacije. Socialdemokratska stranka je danes objavila poročilo, v katerem izjavlja, da je sicer bila in je še pripravljena priznati francoske interese v Posarju «v oni meri, v kateri so skladni z interesi posarskega ljudstva«, da pa gospodarska določila pariškega sporazuma o Posarju niso sprejemljiva. Poročilo navaja razloge za to socialdemokratsko stališče: sporazum o Posarju uzakonjuje francosko-posarske gospodarske konvencije, ki so bile p» socialdemokratskem mnenju sklenjene pod francoskim pritiskom; nadalje določa sporazum, da ostane Posarje na francoskem monetarnem področju s posledico, da bo posar-ski bančni sistem «pofranco-zeni, da posarsko gospodarstvo ne bo moglo dobivati dovolj kreditov, da bodo vse investicije pod Francoskim nadzorstvom in da bo francoska vlada vedno pristojna za po-sarske trgovinske pogodbe in pogajanja o njih. Socialdemokratsko poročilo zaključuje, da sporazum o Posarju ne nudi nobenega jamstva ne glede povečanja trgovine med Posarjem in Nemčijo, ne glede enakega obravnavanja Nemčije in Francije v Posarju. Posarsko vprašanje je aktualno tudi v Franciji, kjer si predvsem želijo, da bi zahod-nonemški parlament v ustavni obliki potrdil sporazum med Adenauerjem in Mendes-Franceom. V bližnji debati o ratifikaciji pariških sporazumov, ki se bo v francoski narodni skupščini začela 20. decembra, bo predložen v odobritev tudi sporazum o Posar- ju. Danes so razdelili poslancem besedilo zakonskega načrta o ratifikaciji posarskega sporazuma. Ratifikacijski načrt obsega glavne značilnosti sporazuma in pravi nato, da sporazuma o Posarju ni mogoče ločiti od ostalih protokolov. podpisanih v Parizu. Medtem je zunanjepolitična komisija belgi.»:.e poslanske zbornice soglasno odobrila zakonski načrt o ratifikaciji pariških sporazumov. Razprava o ratifikaciji v poslanski zbornici se bo začela verjetno takoj po Novem letu, se pravi, po odobritvi pariških sporazumov v zahodnonemškem in francoskem parlamentu. WASKINGTON. 14. — Ameriški državni tajnik John Fo-ster Dulles je danes odpotoval iz \Vashingtona v Pariz, kjer se bo udeležil zasedanja atlantskega sveta in zasebnih sestankov z zunanjima ministroma Francije in Anglije. Ob odhodu je Dulles izjavil, da se bo v Parizu udeležil «normalnih polletnih sestankov NATO« in da ga spremljajo finančni minister Humphery pomočnik obrambnega ministra Anderson in ravnatelj uprave za operacije s tujino Harold Stas-sen. Dejal je, da bodo v Parizu «pregledali doseženi napredek in se ozrli v prihodnost«, to pa «po načelih dolgoročne politike, ki je bila sprejeta pred 20 meseci in ki bo državam NATO zagotovila potrebno moč«. Pripomnil je, da bodo tudi na tej konferenci ((poudarili obrambni značaj atlantske organizacije«. Nato je Dulles dejal, da cdokler ni opaziti nedvomnih znakov o spremembi napadalnega in ekspanzionističnega stališča komunistov, ni mogoče zmanjšati vojaških naporov«. Kot poročajo iz Bonna, ne bo pariškemu zasedanju NATO prisostvoval noben nemški o-pazovalec. ker bonnska vlada ni dobila nobenega vabila. Sestanka ministrov Evropskega sveta, ki bo tudi v Parizu, pa se ne bo udeležil kancler Adenauer, temveč ga bo zastopal podkancler Bluecher. Medtem so danes v Moskvi listi in radio zanikali «vesti, razširjene v tujini, da so se v Moskvi začeli razgovori med ZSSR in zahodnimi velesilami o avstrijskem vprašanju«. Komentator radia Moskva je k temu pripomnil, da «iraajo te govorice samo namen, da podprejo načrte Mendes-Francea, da bi francoski parlament ratificiral pariške sporazume«. Trinajst let nas loči od onega decembrskega jutra, ko so po k raški gmajni odjeknili streli, ki so zrušili junake Pin.ka Tomažiča, Simona Kosa, Ivana Ivančiča. Ivana Vadnjala in Vika Bobka. Dogodki, ki so si sledili v tem razdobju, potrjujejo, da žrtve teh in mnogih drugin niso bile zaman, nalagajo nam pa tudi budnost in nas opozarjajo na nadalje vanje borbe v okviru nastalih okoliščin. Tomažič in tovariši paali in preživeli, so bili v listi napredni fronti, ki je naše delovno ljudstvo v odločilnih trenutkih usmerila k skupni borbi proti najbolj nazadnjaškim silam, ki so skušale zasužnjiti človeštvo. Tomažič in tovariši, prav tako kakor bazoviški junaki, poleg tisočev in tisočev drugih, so šli v boj proti tisti miselnosti in zaslepljenosti, ki sta dvignili fašistično Italijo in nacistično Nemčijo na zavojevalne pohode,* v boj proti tisti miselnosti, ki poveličuje socialno in narodnostno zatiranje. S svojo žrtvijo in zgledom so ti tovariši prebujali in krepili med tukajšnjim ljudstvom odpor proti vsestranskemu nasilju. Klice, ki jih je oplodila njih kri, so porajale nove sile, ki so kot sestavni del vseh naprednih sil sodelovale in še dalje sodelujejo pri rušenju nazadnjaške miselnosti, v boju proti socialni krivičnosti, proti vsem človeka nevrednim pojavom in pri ustvarjanju nove družbe, ki naj ji bo tuje sleherno zapostavljanje, sleherno odrekanje človeških pravic posamezniku in skupnosti. Vsebina borbenega protifašističnega programa Pinka Tomažiča, ki je pozival na združitev vseh naprednih sil našega delovnega ljudstva v enotno fronto ter na združeno borbo slovenskih in italijanskih naprednih ljudi, je tudi danes v novih pogojih še vedno in še posebno aktualen. Se se oglašajo tisti, ki nočejo razumeti, da je njih doba minila, da so na- predne socialistične sile na vsem svetu na pohodu. Tu pri nas in v Italiji je potrebna, še posebno odločno borba proti tem silam, ki se vedno besneje zaganjajo tudi v tisto malo, kar nam priznava posebni statut v okviru za nas krivičnega londonskega sporazuma, do katerega je prjšlo spričo realističnega presojanja sedanjega svetovnega položaja. Zaganjajo se tudi v tiste italijanske napredno misleče elemente, ki nam priznavajo vsaj deloma to, do česar imamo pravico. To nam še bolj potrjuje pravilnost naše borbe in nujnost nase povezave z italijanskimi naprednimi silami. Le s socialno napredno nsebino prežeta borba bo povečala vrsto naših zaveznikov in nam omogočila, da se v njenem okviru, ob podpori teh zavezniških naprednih sil', uspešneje zavzemamo za priboritev skupnih koristi iit pravic in za naše specifične pravice, ki nam jih posebni statut izrecno priznava, ter za priboritev še nepriznanih in teptanih prapic. . Nesebična žrtev teh in mnogih drugih tovarišev pa naj bo tudi v resno opozorilo vsem tistim, ki bi hoteli danes obnavljati stare fašistične metode proti tukajšnjemu ljudstvu. V opozorilo naj jim bo, da takih metod naše ljudstvo ne bo dopustilo in jih bo vselej odločno zavrnilo, ker je to ne samo njegova pravica, ki mu jo dajejo razen nenapisanih tudi napisani zakoni, pač pa tudi njegova dolžnost kot sestavnega dela naprednega človeštva. S tako borbo se bomo dostojno oddolžili spominu padlih tovarišev in spominu Pinka Tomažiča, ki je v imenu neštetih drugih, ki So padli pred njim in za njim, malo pred smrtjo napisal: Spominjajte se nas in onih, ki so darovali svoje najdražje — svoje življenje — pred nami, in onih, ki bodo darovali življenje za .ami za svobodo delovnega ljudstva». OB RAZPRAVI 0 CIPRU V OZN velike demonstracije Atenah ATENE, 14. — Danes ko je politični odbor ZDA začel razpravljati o Cipru, je prišlo do velikih protiameriških in protibritanskih demonstracij. Nad 5.000 grških študentov je demonstriralo po mestnih ulicah ter vzklikalo proti Angležem in Američanom. Zlasti so študentje vzklikali proti ZDA, ker so obljubile podporo Veliki Britaniji v OZN. Nosili so napise: ((Američani, rajši imamo odkrite sovražnike nego take prijatelje, kakršni ste vi«. Študentje so na univerzi na skupnem zborovanju odobrili resolucijo, v kateri se obvezujejo, da bodo nadaljevali borbo za osvoboditev Cipra, Nato so v povorkah šli po ulicah in so skušali priti do ameriškega m britanskega poslaništva. S kamenjem so demonstranti razbili okna na poslopjih, kjer nu!tUrn-via ni. javnega J){?" Beogradu 0nt(itskrgo in bova. člani di-B B. fetimrj« nosvelavanja s H Mota H^ASHlNGTON, 14. - Da- hu. Je bil v Beli hiši drugi Ij^vedani sestanek vodite-Cul kongresa, ki ga je sklika ““lsenhower. Tega sestan-tuii;S° se udeležili tudi vodi-hrj' demokratične stranke. tajnik Dulles je po 1 ’7-javil. da je članom iun"r?sa obrazložil «tisti del zadev, ki terja par-k ntarno akcijo«. Šop 'v^oki atični senator John-?ihe bo bodoči voditelj veho, .v. senatu, o 'zjavil oditelj pa je novinar-da so razpravljali ^ j. • **< uu au i utpi nviji«,* Potn„?sramu za gospodarsko . azijskim ’ * * goroč Mače0 S tui'no- o zvišanju hačrtiuVojakom ter o vladnih ske„an 7a ustanovitev «voja-moštvas- nem deželam, o programu za tr n „alje izjavil, da Priporočal predsedniku. z voditelji raznih fazah pri- „11 Lavoratore in njegove pobožne želje Glede izjav, ki jih je Sara-gat dal dopisniku beograjske ((Politike«, pravi «71 Lavoratore», da jih objavlja v informacijo svojim čitatcljem in tržaškim socialdemokratom, da pa smatra odvečen vsak komentar. Saragatove izjave se glase; «PSDI zasleduje z največjim zanimanjem socialistične ostvaritve v notranjem razvoju Jugoslavije. Mi smo med prvinji podrčatalj poseben pomen jugoslovanskega odpora SZ v letu 1948 kot začetek novega kurza v odnosih med komunističnim svetom in Zapadom. Za nas Italijane je neodvisnost jugoslovanskega komunizma pomenila olajšanje kominfor-movskega pritiska na italijanski delavski razred. Ja-,no je torej, da smo zelo zainteresirani nad uspehom dela. ki ga je začel Tito. PSDI je imel v preteklosti stike z voditelji jugoslovanskega demokratičnega gibanja. Tov. Preti je obiskal Jugoslavijo in se je vrnil z najboljšimi vtisi Naravno je, da je naš namen okrepiti odnose med PPDI in jugoslovanskim socialističnim gibanjem«. «11 Lavoratore« je to izja-vo priobčil samo zato, da bi vplival na nacionalistično žilico nekaterih tržaških socialdemokratov. v upanju, da jih bo mogel vritctgmti v svojo izrazito Sotitimfično o-rientirano gonjo proti jugo- Skozi sito in rešeto slovanski civilni upravi v coni B- Glede jugoslovanskega «so-cializman, kakor ga imenujejo ~pa bi spomnili «11 Lavoratore« na besede generalnega sekretarja K P SZ. ko je napil tudi Zvezi komunistov Jugoslavije. Ce predstavniki sovjetske države napijajo Jugoslaviji. bi vi mogli trditi, da gre za vljudnostne fraze, hi so običajne v diplomatskem jeziku; če pa generalni sekretar K P SZ, Hruščev, na-pij a tudi Zvezi komunistov Jugoslavije, tega prav gotovo' ne dela zato. ker v Jugoslaviji grade kapitalizem, ampak Prav zato, ker je Jugoslavija socialistična dežela. Osumljeni mušketir Komiuforuia Veliki Carnio je v «11 Lavoratore« izgubil sivce: začel ja kričati in se zaklinjati, da je vse zaman, da se v Trstu ne bomo nikoli vrnili v , olo-žo j, ki smo ga imeli pred zloglasno resolucijo Infombi-roja, nikoli in nikoli. Vse spletke «titovcev» so zaman. Res ne vemo, za kakšne spletke gre, a Larnio bo to že vedel, saj 30 u spletkarjenju oni največji mojstri. Mi delamo pri odprtih oknih, javno in odkrito povemo svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki zadevajo tržaško delavsko gibanje. Tudi nam ni znano, odkod je Carnio pobral kleveto, da je baje naš namen razbiti njihovo partijo in sindikalno organizacijo ter razdvojiti Slovence in Italijane itd. Naj se pomiri. Nevarnost naše akcije, ki mu jemlje živce in razsodnost, ni v teh naših eumišljenihn namenih, ampak v dejstvu, da je njihova celotna kominformov-ska koncepcija v razpadanju, da s o še vedno žrtev tega zastarelega pojmovanja, da se ga pa ne morejo in nočejo otresti, ker bi zaradi tega morali temeljito menjati svoj dosedanji odnos do konkretnih vprašanj tržaškega javnega življenja. Nimamo namena razbijati vaše partije; nimamo namena razbijati vaše sindikalne organizacije, nimamo namena razdvajati Slovence in Italijani. To bi bilo smešno in neumno, hkrati pa politično idiotsko, ce zamolčimo, da bi bilo tako ravnanje tudi načelno pogrešno. Vi sami predobro veste, da ne gre za take neumnosti; na m.encma pa pišete tako. da bi svoje pristaše obvarovali pred našimi argumenti. Vse to pa je zaman. Ni res, da je brez pomena, če mi _ pojasnjujemo, zakaj je prišlo do normalizacije med SZ in Jugoslavijo; ni res, da sc vas to ne tiče, da nam prepušča te veselje nad zmago Jugoslavije v sporu s SZ; ni res, ker se dobro zavedate, da je polom Kom.informa v primeru Jugoslavije hkrati tudi polom vašega kcminior-movskega zaganjanja proti «titovcem», hkrati pa obsodba vse vaše politike od leta 1948 do danes, ki ni nič drugega kot posledica napada SZ na Jugoslavijo, Izkazalo se je, da leta 1948 niste imeli prav vi, ko ste resolucijo izrabili za razbitje tukajšnje antifašistične fronte, ampak da smo imeli prav mi, ki smo takrat zagovarjali ohranitev enotnosti proti in mimo vseh resolucij kot najvažnejše dobrine, v skupni borbi skovanega it-alijansko-slove.nsktga bratstva. In to vas boli, osameli mušketir propalega Kominfor-ma. .4 s kričanjem si ne boste pomagali. Ostanke Kom-informa bo tržaško delavstvo samo izpljuvalo in nadaljevalo pot po dosledno socialističnih načelih, tudi če se preteklost ne more nikoli več povrniti. O gaoljivosti Iz tednika «La Cittadella«; «Pred tedni so odprli v Kopru italijanski konzularni u-rad, kateremu so novinarji — vštevši nas — opazovalci, posebni dopisniki, sloviti kot Montanelli, napovedovali iz razumljivih razlogov skromno dejavnosti). Kdo, pomislite — sc je govorilo — si bo v Kopru drznil v urade italijanskega konzulata?» No, danes moremo reči z gotovostjo, da je od dne, ko je bil konzulat odprt, neverjetno število oseb obiskalo ta urad. Sto in več Istranov na dan izpoveduje s tem ponosnim aktom svoje neuničljivo dostojanstvo svobodnih ljudi. Za nas vse je to razlog velike tolažbe in upanja, rekli bi ganjenosti, danes, ko vemo da smo se zmotili». Tudi nas je to priznanje ganilo. Kako dejansko ganljivi so ti novinarji, ki so do včeraj hujskali proti Jugoslaviji, danes pa morajo ugotoviti, da so se vsaj nekje zmotili: v tem, namreč, da v coni «B» ni tistega terorja, ki je bil zanje obvezen, kadar so govorili o njej. In to je res ganljivo. Najbolj ganljivo pa je to, da je najbrž isti «novinar» ki v «C» sedaj ugotavlja ime-uničljivo dostojanstvo» slavnega Montanellija informiral tako kot ie zapisal. Sedaj ga je očitno nekdo potegnil za jezik. Ce pa je M. laž sam skuhal ~ tem slabše! imajo sedeže ameriške ali angleške ustanove. Pred ameriškim in britanskim poslaništvom so bile mečne policijske straže, ki so preprečile dostop do poslopij. Demonstrantje so se spopadli s policisti. Bilo je 27 ranjenih, od katerih 7 hudo. Drugih 52 pa je dobilo manjše praske. Demonstracije so trajale skoraj pet ur. Kakor poročajo iz New Yor-ka, je med razpravo o grški zahtevi, naj se prebivalstvu Cipra prizna pravica, da samo odioča o svoji pripadnosti, novozelandski deiegat izjavil, da bi razpravljanje o tem lahko škodilo dobrim odnosom med državami članicami OZN, ter je predlagal, naj se tazpravljanje odloži. Grški delegat Kiru se je temu uprl in je izjavil, da bi odložitev razpravljanja bila koristna samo, če bi britanska vlada pristala na pogajanja s predstavniki ciprskega prebivalstva, kakor je to napravila francoska vlada s predstavniki tunizijskega prebivalstva. Opozoril je nato, da b: mofala OZN pozneje pod pritiskom resnih dogodkov zavzeti stališče do tega vprašanja, če ga ne zavzame sedaj, ko je ozračje bolj mirno. Novozelandski predlog so podprli tudi turški, angleški in ameriški delegat. Ta je izjavil .naj bi se o odložitvi odločalo šele potem, ko bo Grčija podrobno obrazložila svoje stališče. Sovjetski delegat pu se je protivil odložitvi in poudaril, da glavna skupščina ne more prezreti poziva ciprskega ljudstva, ki zahteva pravico svobodnega izbiranja svoje svobode. Odbor je zatem z 28 glasovi proti 15 in 16 vzdržanimi sklenil dati prednost razpravljanju in glasovanju o novozelandski resoluciji, "e pred glasovanjem je britanski delegat Nutting očital Grčiji, da hoče pritiskati na skupščino, da bi dosegla priključitev Cipra h grškemu ozemlju v nasprotju z mednarodnim sporazumom, ki ga je svoj čas podpisala. Razprava se je nadaljevala na nočni seji. Medtem ko glede Ham-marskjoeldove pobude o ameriških letalcih še vedno čakajo na odgovor iz Pekinga, je predstavnik amer,iškega državnega departmaja Lincoln White danes izjavil, da ZDA ne bodo pristale da bi 11 ameriških letalcev, ki so za- prti na Kitajskem, zamenjali s 35 kitajskimi študenti, ki jih zadržujejo v ZDA. V posebnem političnem odboru pa je sirijski delegat položil resolucijo v zvezi s sovjetskim protestom zaradi kršitve svobodne plovbe v Kitajskem morju- Resolucija poziva prizadete države, naj rešijo svoje spore «s primernim mednarodnim postopkom«. Socialni odbor pa je danes sprejel resolucijo, ki obsoja prisilno delo v politične ali gospodaiske namene. Proti resoluciji je glasoval sovjetski blok. 12 delegacij pa se je vzdržalo. Glavna skupščina je razpravljala o raznih sklepih, ki so bili že sprejeti v njenih odborih. Odobrila je resolucijo, ki poziva južnoafriško vlado, naj preneha s svojo politiko rasne diskriminacije. Odobrila je nato resolucijo, ki poziva države članice, naj finančno prispevajo za nadaljevanje dela ustanove za obnovo Koreje. Skupščina se je dalje izrekla za sprejem ukrepov, ki naj omogočijo polno zaposlitev ter razvoj mednarodnih gospodarskih odnosov. Skupščina je odobrila tudi načrt za ustanovitev svetovne rezerve živil. Edino ZDA so se vzdržale glasovanja. Ustanovitev te rezerve je predlagala Francija skupno z drugimi devetimi državami. Glavni tajnik Hammar-skjoeld je predlagal, naj bi se skupščina v prihodnjem juniju za dva tedna sestajala v San Franciscu, zato da proslavijo 10. obletnico podpisa ustanovne listine OZN. Sporočil je, da bi bilo v tem primeru potrebno nakazati dodatne kredite 62.500 dolarjev. Odbor za proračun je namreč odobril proračun za prihodnje leto, ki znaša 41.067.110 dolarjev. Angleška vlada razpravlja o uporabi atomskega orožja LONDON. 14. — Danes predpoldne se je ponovno sestala angleška vlada pod predsedstvom sira Winstona Churchilla. V dobro obveščenih krogih sodijo, da je vlada med drugim razpravljala o vprašanju uporabe taktičnega atomskega orožja v primeru napada na eno izmed atlantskih dežel. -f .■ , " t 'z, -j ... : Več demonstrant or raujenih - Vzklikanje proti ZDA in Veliki Britaniji • Nadaljevanje dela ostalih odborov in glavne skopščine Zadrega v Londonu zaradi Nultingovih izjav LONDON, H. — Predstavnik Foreign Officea je dane* izjavil, da je britanski delegat v OEN Nuttmg s svojimi izjavami o angleškem stališču v primeru napada na Formo* zo nedvomno hotel reči, da bi se v takem primeru «so* vražnosti prav lahko razširile in OZN bi zaradi svoj« svetovne odgovornosti ne* dvomno bila vpletena vanje«; Današnji britanski tisk izraža na splošno nezadovoljstvo in zaskrbljenost zaradi Nute tingovih izjav. Pet laburističL nih poslancev je predložilo V zbornici resolucijo v zvezi ( tem. Neka druga resolucija laburistov pa zahteva, naj s« zunanji minister osebno izreče glede Formoze. V krogih blizu zunanjega ministrstva pa so v precejšnji zadregi, pri tem pa poudarjajo, da bi morebitni napad na Formozo privedel do intervencije OZN. glede katere pa bi lahko odločili samo po posvetovanju med državami članicami. To pomeni, da je odveč že sedaj govoriti o sklepih, ki bi jih sprejel« OZN v takem primeru. Splošno mnenje pa je, da bi morala britanska vlada končnd jasno obrazložiti svoje stališča glede Formoze. ■SPOMIN »K« DBfEVI Na današnji dan so bili leta 1941 na Opčinah ustreljeni heroj Tomažič, Bobek, Ivančič, Kos in Vadnal. I mmm W I M Danes, SREDA 15. decembra Kristina, Cvetana Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.42, Luna vzide ob 22.53 in zatone ob 11.iu. Jutri, ČETRTEK, 16. decembra Adzia, Zarcnega PO VEČ KOT DVEH MESECIH OP BUČNE OBJAVE [Jpg(]||Q pOjaSflllO j|ifiž!fi ■ BRZOJAVKA DR. PALAMARE ŽUPANOM OBČIN NA TRŽAŠKEM Gospodarska k. s poučevanjem, da je zasliševanje bistvena naloga policije. Prav pa nam ni zato, ker za taka množična zasliševanja. posebno pa še za način, kako se ta zusliševanja izvajajo, ni nobenega opravičljivega razloga. Naštevanje »zločinop« kot so metanje kamnov proti ezulskim barakam, ne prepriča, saj smo ugotouili, da za kakšno metanje kamnov na omenjene barake niti sami ezuli ne vedo ničesar. Koliko drže obtožbe o sramotenju zastave, smo videli na procesu pri mladem Žerjalu od Domja. Koliko so upravičene preiskave v stilu «rastrellamentov» se je pokazalo v V. Repnu, In podobno je z vsemi drugimi »zločini«, ki jih vidijo in odkrivajo vsepovsod v slovenski okolici. In prav nam ni tudi zato, ker v nasprotju s tako povsem neupravičeno vnemo policija doslej še ni pokazala nobenega prizadevanja, da razišče ozadje najdbe celega arzenala orožja v železniškem skladišču v Ul. F■ Gioia; ker doslej še ni nikogar zaslišala v zvezi z brutalnim napadom na uglednega tržaškega Slovenca v neki mestni gostilni, ker ni nikogar zaslišala in nikogar prijela v zvezi z razbitjem izložbenih oken dveh slovenskih trgovin na Trgu Belvedere in v Ul. Udi-ne m ker nam ni znano, da bi kar koli ukrenila proti številnim žalitvam in grožnjam proti Slovencem v poslednjih dveh mesecih. Ko bomo videli, da je policija tudi v primerih, kakrš- ne smo navedli, delavna, takrat se bomo pridružili pozivu »Cittadelle«; Pustimo jo torej delati; pošteni se nimajo ničesar bati, nasprotno korist imajo od tega. Kar pa se policijskih metod tiče, pa naj uMessaggeros ve, da naš dnevnik ni edini, ki jih kritizira. Prečita naj kaj piše na pr. vsaj vsak teden enkrat precej popularni Curzio Malaparte v svojem «Battibecco» v ilustriranem «11 tempo«, ko te metode o-značuje .za nedostojne svobodne države, obstoječe zakone pa po pravici imenuje fašistične in borbonske. Ogleda naj si tudi pisanje časopisa (5 dinarji. Mladenič je dodal, da je tisto noč spal v seniku, ki je ob hiši in da je poleg njega spal tudi 19-letni Silvano Mantovani brez stalnega bivališča (znan kot nepoboljšljiv zlikovec), ki je nato na vse zgodaj zjutraj izginil. Policija je izprijenca začela iskati, vendar brez uspeha. Ker se je predvidevalo, da je mladenič odpotoval nezna-nokam je policija obvestila o tatiču vse republiške kvesture in Mgntovani je res v Ventimiljah padel agentom v roke. Takoj so ga poslali v Trst, V filobusu je padla Zaradi nenadnega zaviranja filobusa št. 10 je 67-letna Agnez Hovič vd- Brajer iz Ul. Molin a vento včeraj popoldne padla v notranjosti vozila, zaradi česar_se je morala zateči v bolnišnico, kjer so jo pridržali s prognzo o-krevanja v 10 ali l5 dneh Slovensko planinsko društvo sporoča, da se zimovanja v Podkorenu od 26.12.1954 do 4.1.1955 lahko udeleže samo osebe, ki imajo potmi list. Vpisovanje od 14.12.1954 do vključno 17.12.1954 na sedežu od 19. do 20. ure. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Danes 15. t. m. ob 20. uri bo odborova seja. Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Skednju. Jutri, 16. t. m., bo poslovala društvena knjižnica, kakor vsak četrtek, od 18. do 20. ure. Člani si bodo lahko nabavili v omenjenih urah tudi Jadranski koledar za leto 1955 z ostalimi štirimi knjigam«. Darovi iri prispevki V počastitev spomina Pi-nka Tomažiča daruje Karlo Cok lir 1.000 za Dijaško Matico. Tudi letos bomo pomagali slovenskemu revnemu dijaku z nabavo stenskega ali namiznega be-ležnega koledarja, ki ga je izdala Dijaška Matica. OPČINE: JADRANSKI KOLEDAR in 4 lepe knjige za 500.— lir dobite na OPČINAH pri vseh treh razprodajalcih PRIMORSKEGA DNEVNIKA. Kupite jih in opozorite na to tudi svoje prijatelje. Rossetti. 16.30: «Meja zakona«, L. Padova.ni, R. Erazzi ExceIsior. 15.30: «Mambo», S. Mangano, V. Gassman. Feuice. 15.30: »Dnevi ijubezni«, M. viady, M. Mastroiarmi. Nazionale. 16.00: »Ljudje v senci«, M. Lane, E. Ciannelli. Filodrarumatico. 16.00: »Zadnji apaš«, B Lancaster. J. Peters. Supercinema. 16.00: «Tolpa Tem-z e«, L, Hayward, Arcobaleno. 16.00: »Jetnik rud- nika«, G. Cooper, S. Hayward. Astra Rojan. 15.30: «S. Francisco«, C Gable, j. MecDonald. Capitol. 15.00: «Tunika». Cristallo. 16.0*0: »Beli osvajalec«, G. Madtson. Grattacieto. 16.00: »Ščepec no- rosti«, M. Zetterling. Alabarda. 16.00: «Velika igra«, G. Lollobrigida, Mladoletnim prepovedano. Ariston. 16.00: «Danes kraljica«, film o kronanju Elizabete II. Armonia. 15.00: «Zadn.ja pretnja«, H. Boga-rt, E. Barrymore. Aurora. 16.00: «Moja ljubezen bo živela« S. Granger. Garibaldi. 16.00: «Rešila te bom«, G. Pečk, I. Bergman. Ideale. 16.00: «Beg na Zahod«, V. Lindfors. Impero. 16.00, 18.00, 20.00, 22.00: ((Odstavljeni duhovnik«, P. Fre-sney. Italia, 15.30: «Dvoboj pod soncem«, G. Peck. Mladoletnim prepovedano. S, Marco. 16.00: »Sinovi mušketirjev«, M. 0’Hara. Od vceral oo danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. decembra t. l. se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 8 oseb, poroke pa so bite 3 POROČILI SO SE: zidar Oti-viero Parenzan in gospodinja Maria Scher, delavec Elio Marsič in gospodinja Marija Cucek, delavec Vittorio Furlan in gospodinja Katarina Jugovič. UMRLI SO: 63-letni Ermanno Roveredo, 67-letna Amelta Kovač por. Guardalupi, 82-letoa F rane esc a Gregoris por Roaset-to, 71-letnj Luigi Sabot, 71-letna Antonija Fonda vd. Magliarl 2 dni stara Gianna Flego, 75-letna Ivana Kočevar vd. Kaluža, 79-1 otavi Ivan KreševiČ. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 9,6, naj-nizja 8.3, ob 17. uri 8,8, zračni tlak 1013,1 v porastu, veter 14 km vzhodnik, vlaga 67 odstot., nebo 3 desetine oblačno, morje razgibano, temper, morja 11,8. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlTAlabarda. Istrska ulica 7; De Leitenburg, Trg S. Giovanm 5; Praxmarer, Trg Unita 4; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci 2-22 Polici ja 2 - 23 Kino ob morju. 16.00: »Dragulji gospe...«, V. De Sica. Moderno 16.00: «MariJuana», J Wayne, Mladoletnim, izpod m let prepovedano. „ Savora. 15.30: «Moj moškl»i b. Winters - . Viale. 16.00: »Velikan iz New Yorka», V. Mature. Vittorio Veneto. 15.15: «Meje prepovedanega«, D. Mac Rae. Azzurro. 16.00: ((Zapravljivec«, Beivedere. 16.00: ((Skrivnost ženske«, R! Conte. Marconi. 16.00: «19. jata bomo-nikov«, R. Scott. Massimo. 16.00: «Nora ljubezen«, L Amanda. . .. . Novo ci«e. 16.00: «Dve siroti«, A-Valli. „ - Odeon. 16.00: ((Sangaree«, F. L* mas. . „ Radio. 16.00: «Sredi morja« »> »Lovci Eskimi«, dva dokutnen tarna filma VV. Dismeya, Secolo. 16.00: «Tri skrivnosti«, E. Parker. „ Venezia. 16.00: «ZakIad Sequoiev»i K Douglas. „ Skedenj. 16.00: «Cudez v lanu«. nn-rs- Kino na Opčinah. 18.00: «OP*r cija Apfelkern«. KINO V KRIZU DANES, 15. decembra »NEHVALEŽNO SRCE C. del Poggio, F. Latimor* SREDA, 15. decembra i' It D* T < «- 11.30 Lahka glasba; 12-°0 PJT davanje: Iz kraljestva 12.10 Za vsakogar nekaj: ■, Operne arije; 13.30 Lahke P , ljubljene melodije; 14.00 F°l,4,5 Ustka Marian Anderson.:^ Kulturni obzornik; 14.25 odmevi; 17.30 Plesna čaja» 17.55 Brahms: Dvojni koncert,^ violino in čelo; 19.00 Z vedež; 19.15 Pestra glasba, * ■ Šport; 20.05 Zenski vokairn^. jabavr ""Vhj-V in nuj' cet Metuljček; 20.25 Fa^li-^TiaS-r-edua; 20.40 Zabavna fi .00 Aktualnosti: Krnf“JPjii-j.oanja v Vzhodni Evrom rova bodočnost (nadaljev ^ ska raip' ba; 21 Rova bodočnost tnaua.j-;-21.15 Debursv. Izgubljeni kantata; 21.53 Sibelius: r 22.00 dija - simfonična pesnitev, Književnost in umetnost- ->er. Beličič o Kociprovi knjig' Trio; tik«; 22.15 Koncert Ru?V b« 22.36 Večerni ples; 23.30 G‘35n za lahko noč. 1 It 8 i' • r« r(?Vi t • 11.15 Glasba iz filmov i8.5i> 12.00 Igra godba na piha'3’ jg.x5 Me'od'ije pretekle čobe; Ao Pesmi brez besed; 21.05 ^ v 3 Calailani: «Loreley», op®>* dejanjih. K O I* E K 254.6 m ali 1178 IfC Slovenska poročila: 6.30, 7.45, 23-30,,„ ob 13.30, 14.30, 19.30 in ^ Hrvaška poročila: vsak 20.00, 12.30, Italijanska poročila: o 17.00, 19.00 in 23.00. . vs»K Slovenski pregled tlsl2L*JčM' dan (razen nedelje in P" ka) ob 6.50. vsf" Italijanski pregled O^neii*11' dan (razen nedelje in P' ka) ob 6.15. _ jto- 6.40 Jutranja glasba;Js. 'ledar - vremenska nap?„,veti ' Jutranja glasba; 7.30 Nfv 80"-gospodiinje; 11.00 Opolda"’^, m«' cert; 14.00 Od melodij« ledi j e: 14.40 Slovenske ‘J. tfffi poje ženski vokalni kvnr‘ • 15". Od Triglava do Jadran3’^ po Glasbena kronika dorns svetu; 15.40 L. vam ®,op. Sonata št. 21 v C-durU . 16.OO izvaja pianist W Backn3jgjO£ Zdravstveno predavanje; -pa P vsakogar nekaj: 17.10 KO"' željah; 18.15 Reprodukcij sport, certa opernih arij: 18'rb,, 20'Ia 19.15 Štirje fantje iSr3£: 20.3“ 15 minut zabavne gl«®1 jj, Gni' Narodne pesmi iz Leve3 yjval®; že (Srbija); 20.52 A. 4; 21.0« Koncert v A-duru št. fonceo. Dnevni prilog; 31.05 opernih prvakov iz Beog ajeya, greba, Ljubljane m t 23.10 Glasba za lahko n n I, II I k S ■ J ' 254,6 m ali 1178 Kc j23o, Poročila ob 5.00, 6.00. • ■ 15.00, 17.00. 19.00 in jl.OS 11.00 Radijski koje"?1 ’ solSka Glasbena medigra: f}' , ura za višjo stopnk; 13-00 jjjjj Vouk: Louis Pasteur, zikovni pogovori ('poof/od - , Opoldanski koncert;, ^ zabavb. Gle- dališče in filmi; 14-1 V« melodije: 15.15 L3h*WSoP; 15.30 Šolska ura za " " narer njo; Nekaj o slovei2digra; ‘Ji* jih; 16.00 Glasbena medi* Cojet*-j utrinki iz literature 30 zeljh Bolni otrok, I. del, 1 ,0 S01J& ste - poslušajte!; H. jjudJ pred mikrofonom; med seboj; I8-I5 TRigol®1 zaik; 20.00 G. Verdi- «» « opera v 4 dejanjih. TKLEVI*,JA Jj.oj 17.30 Spored . za (dJ*lL «Rimske počitnic e«. xaK0 na Padu; 22.30 »Gl«)te, napravi. # AD£X 31. dec., 1. in 2. jan- 1955 (tridnevni) Ajdovščina — v,pa Štanjel — Bran'k Qticg Zali hrib — Nova Rovinj — Pula '>"* Reka — Opatija Ljubljana_______ 31. dec. in 1. (enoinpoldnevn Komen — N<)sta',13e Tomaj - DutovU«^___ Vpisovanje 2°^^, «adiua-EXP%V UL C Telefon 292« 1955 ZAHVALA ied Vsem, ki so na kateri koli način izkazali P njo čast naši nepozabni M A Ul izrekamo najglobljo zahvalo. Posebno ®e pevce«1 mo darovalcem vencev in cvetja, P°Sre s0 jo prosvetnega društva Barkovlje in vse spremili na zadnji poti. porto- Družine: Pertot, Milič, Ja"^'jniek. grandi. Ščuka in .J l VAZNO VPRAŠANJE TRŽAŠKEGA GOSPODARSTVA O potrebi ustanovitve tržaške proste eone Trstu treba odpreti vrata širokosrčno in brez strahu - Zgolj prosta luka bi bila kapljica balzama na veliko krvavečo rano V naslednjem bomo na kratko orisali vprašanje o u-stanovitvi tržaške proste cone. Potem ko smo včeraj obrazložili, kaj je prosta cona sploh. Spričo hude in vse hujše situacije, ki se tržaško gospodarstvo v njej že delj časa nahaja, ob upoštevanju zalem novih političnih razmer in ureditve, v zavesti, da je treba nekaj storiti, če naj se tržaško gospodarstvo reši Pred grozečim polomom (razne oblike gospodarske pomoči, naj bo ta še tako izdatna, v bistvu situacije ne morejo rešiti), se je iz vrst najbolj neposredno prizadetih, t. j. malih in srednjih pridobitnikov, trgovcev, industrijalcev, obrtnikov, širokih množic potrošnikov dvignil glas o vzpostavitvi tržaške proste cone. Utemeljenost proste cone Postavljena zahteva je — tako se nam zdi — naravna in utemeljena tako v političnem kot gospodarskem pogledu. Namreč, če smatramo, da Predstavlja sedanja politična Ureditev rezultat kompromisa med določenim sistemom naivnih zakonitosti na eni in določenim sistemom političnih revendikacij na drugi strani, Potem je logično, negibno m obvezno, da se v mejah obstoječih pogojev, ko so bile le revendikacije izpolnjene, upoštevajo tudi omenjene naravne zakonitosti. Sam londonski sporazum je bil sklenjen nekako v tem duhu, dasi ni to v njem nikjer natančneje precizirano, Jasno je namreč, da če je bil eden osnovnih smotrov sporazuma odpraviti trenja in doseči normalizacijo odnosov na tem evropskem Področju, potem je to mogoče s*mo na ta način, da se Trst, Slavni činitelj ovire, iz objekta dolgoletnega žolčnega spo-r* spremeni v torišče koristnega najširšega sodelovanja, V prvi vrsti na gospodarskem Področju. Odpreti mu je tre ba torej vrata, brez strahu, širokosrčno in širokopotezno. V kakšnih oblikah, s pomočjo kakšnih instrumentov, je stvar treznega premisleka vseh neposredno zainteresiranih, vsekakor pa je postavljeno vpra- 5šnje tržaške proste cone Jjikšnega premisleka vredno, bi ne bilo v prid samo ^»tlh, ki Trst že od nekdaj Potrebujejo, ampak v prvi vr-?ti Trsta samega, kakor tudi 'talijanskega proračuna, ki b s tem bil za eno pasivno postavko olajšan. Prosta luka in prosta cona 8 čl. 5. Spomenice o sporazumu glede tržaškega vprašajta se je italijanska vlada si-c*r obvezala, da bo ohranila v Trstu prosto luko, toda s tam bi Trstu, če je bilo tako ^taljeno, ne bilo pomagano ^ tam so si na jasnem vsi ** poznajo sedanje P°" *azno gospodarsko situacijo mesta in okolice. Ponovna v*postavitev proste luke bi j* ozdravitev tržaške gospodarske krize vplivala približ-110 kot kapljica balzama na, v®liko krvavečo rano. Saj Problem tržaškega gospodar-?taa ni samo v pristaniškem tranzitnem prometu, dasi v^vzemata v njem eno odločilnih mest, pač pa zajema praven tega še ves ogromni j :mpleks industrijskih objek in naprav, ves sistem tr kovinskega omrežja, vse obrt-jfctvo, m za ozdravitev celot-j*ga organizma ne zadostuje tako pomanjkljiva in eno-5transka zdravila kot ga predstavlja instrument proste lu-C’ Pa čeprav bi se uveljavi v najširšem obsegu in na “snovi najliberalnejših nače dob, ko je tržaško gO' EPodarstvo v prvi vrsti oprav lalo funkcije prekomorskega ®Pediterja in posredovalca in bila njegova industrija še- * Pa pol razvita, nas ločijo Precejšnje časovne razdalje, v *tP so se industrijski objek-1 Pomnožili, industrija je v celotnem gospodarskem živ-ienju zavzela svoj važen de-ež in bistveno spremenila no-ranje razmerje gospodarske strukture. To spremembo je reba upoštevati, in če je pri-, 0 do odločitve, da se bo °lczen, ki ta organizem tako "šodno razjeda, podvrgla temeljitemu zdravljenju, potem • * treba to storiti na način P s sredstvi, ki zagotavljajo P®Peh. Sodeč po glasovih kompetentnih tržaških strokovnjs- j v bi to mogla zagotoviti *cio ustanovitev tržaške pro-e cone. In dasi ravno, pou-*rjajo ti glasovi, bi tudi ta mogla dati popolne rešit-e, bi vendar ninni hlacodej- li izražati na posameznih področjih gospodarskega življenja, posebno v industriji in trgovini kot temeljnih vejah tržaške ekonomije. Eri tem se bomo oprli na podatke, zbrane v delu «Predvidena tržaška prosta eona» — avtor dr. Domenico Rocco — ki po splošnem mnenju predstavlja resno študijo o tem vprašanju, hkrati pomemben doprinos k splošnemu stremljenju, da se hudo prizadetemu Trstu poiščejo sredstva za oživitev. Pozitivni učinki Pozitivni učinki instrumenta proste cone bi se na industrijskem področju v prvi vrsti izrazili v zmanjšanju stroškov za nabavo surovin (vključno goriva), polizdelkov in manufkatur (manufatti), potrebnih v proizvodnji. Dalje bi se zmanjšali stroški za nabavo tekočih goriv (bencin, nafta), maziv, kar bi hkrati znižalo transportne stroške. Z odpravo carinskih formalnosti bi se prihranilo na času, kar predstavlja končno tudi znižanje stroškov. Zaradi možnosti, da bi se nabavke surovin lahko vršile neposredno iz inozemstva, bi se tudi določene odgovarjajoče operacije na mednarodnem tržišču laže c-pravljale, in to v najugodnejšem trenutku. S tem, da bi se surovine lahko nabavile na lokalnem tržišču, bi jih mogli tako glede na kakovost kot na količino nabaviti v najprimernejšem trenutku, t. j. ko bi jih v industriji potrebovali, čimer bi bil odpravljen liziko potovanj in morebitnih padcev cen. Obstoj surovinskih zalog bi vplival na stabilizacijo cen na tržišču, to pa bi z druge strani vplivalo na ustalitev proizvodnih stroškov. Znižali bi se stroški nasploh. Z zmanjšanjem navedenih in še nekaterih drugih stroškov bi se v prvi vrsti pocenila proizvodnja, hkrati pa povečala prodaja izdelkov na samem področju ter okrepila njihova konkurenčnost na mednarodnem tržišču, kjer je treba konkurirati s proizvodi inozemskih industrij, ki delajo z nižjimi proizvodnimi stroški,‘ali‘ker opravljajo svojo dejavnost v carine - prostem režimu, odnosno uživajo posebne vladne olajšave, podpore in nagrade za izvoz. V takšnih pogojih bi verjetno prišlo do povečanih pobud glede investicij v nove indi> strije tako od strani domačega kot tujega 'kapitala. Pri tem je treba upoštevati, da niso redki primeri, ko so se takšne industrije postavile prav na osnovi in s pomočjo podobnih sicer skromnih prihrankov. Nastanek novih industrij bi omogočil ustanovitev novih dopolnilnih industrijskih in obrtniških dejavnosti manjšega obsega, že ob stoječim pa zagotovil delo. Na osnovi že omenjenega znižanja proizvodnih stroškov, ustanovitve novih in razširitve že obstoječih industrij ter zagotovitve inozemskih tržišč bi se povečali zaposlitev in kupna moč. Dvignila bi se življenjska raven za vse sloje prebivalstva, tem bolj, ker b' se zaradi odprave carin-, skih dajatev tudi uvoženi po-| trošni predmeti prodajali po nižjih cenah, ki so veljavne na svetovnem trgu. To bi v glavnem bili elementi, ki jih navajajo zagovorniki proste cone glede njenih pozitivnih učinkov na področju industrijske dejavnosti, in reči je treba, da so jasni in prepričljivi, Dušan Furlan LADJEDELNICE SV. MARKA i"mr* V tržaški prosti coni bi tudi ladjedelnice mogle nabavljati potrebne surovine na mednarodnem trgu po nižjih cenah, s čimer bi učinkovito konkurirale z inozemskimi ladjedelnicami Borba dveh velikih Za Scelbo sta «markiz» Ugo Montagna in mladi glasbenik Piero Piccioni nedolžna - Za Saragata pa «vprašanie Piccioni ne obstaja« - Zadeva Sotgiu še vedno zavita v meglo preiskovalne tajnosti - V «Palazzacciu» se delo nadaljuje ' - % PIERO PICCIONI Znani italijanski publicist Curzio Malaparte je pred približno letom dni zapisal, da je prav škandal znak demokratičnosti neke družbene uče-ditve, kajti v ({totalitarnih režimih« so škandali nemogoči, češ da se tam škandali sicer dogajajo, vendar pa ne pridejo na dan. Ta trditev je sicer zelo daleč od resnice, vendar pa bi v primeru, če bi ta držala, bila Italija med najbolj demokratičnimi državami na svetu, kajti škandali, ki so v zadnjem času tako rekoč na dnevnem redu, so zares tako veliki in tako pogosti, da se povprečen državljan kmalu ne bo več znašel med njimi. K temu je pripomogel tudi velik del tiska, ki vodi kar bolestno gonjo v tej ali oni smeri, v tem ali onem strankarskem duhu. Zavedati se namreč moramo, da je prav pri teh največjih škandalih in sicer pri škandalu Montesi, Montagna, Piccioni, nadalje pri Socialistična misel in njen namen sodob' slovensko in vi?. E jo in delo, ki ga opravlja, * ako da ostane zaklju ^inniriev za nastavi- M vendar njeni blagodej 1 učinki odtehtali določene bo*?® pomanjkljivosti in ocena o njeni upravičeni Pozitivna. ^ °dali bomo v naslednjem nepopoln ilustrativni »ih* Pozitivnih in negativen U^inli;ov institucije proste n ~ če pride kdaj do nje-V J~.ealizaciie — kakor bi sc *ku njene uporabe utegni- Med številnimi revijami in publikacijami književnega, znanstvenega in strokovnega značaja, katerih naloga je oploditi in razvijati no socialistično stvarnost, zavzema vidno ugledno mesto tudi kultur-no-prosvetna revija ((Socialistična miseln. Ureja jo ured-niški odbor, ki mu načeluje na! tržaiki rojak, stari borec zo pravice delovnega ljudstva in publicist Ivan Regent. Revija izhaja mesečno, okusno opremljena, prinaša vseki krat vrsto izbranih prispevkov, obravnavajočih in zajemajočih obširno področje znanosti, slovenske kulture in prosvete, družbenih ved, kakor tudi književna dela, v prvi vrsti sodobnih slovenskih ustvarjalcev. Revija naj bi seznanjala slovenskega delovnega človeka z najrazličnejšimi vprašanji in pojavi na vseh omenjenih področjih, mu širila obzorje in mu tako pomagala do določenega pozitivnega znanja, ki bi mu bilo „ zanesljivo oporo za razumevanje ter ocenjevanje večkrat zapletene problematike družbenega razvoja, njegovih komponent, hkrati pa mu približevala lepote slovenske poezije, proze, mu posredovala zanimivo ter poučno gradi-no z najrazličnejšimi poljudnoznanstvenimi študijami itd, Smotri, ki si jih je zastavila, so smotri vzgoje in oblikovanja novega slovenskega človeka v osebnost, izpolnjeno -tl, novo socialistično miselnost- s ® 1 Lri nn nnmnlAn je delo pionirjev za postavitev osnov družbi, ki ne bo več poznala in izvajala sodobnega razlikovanja med roč mm in umskim delavcem, ampak bo raven razumske in duhovne razvitosti zaradi obstoja visoko razvite socialistične stvarnosti enakomerno in blagodejno zajemala vse plasti delovnih ljudi. To še ni tako blizu, ampak to pride nadvse važno pa je, da se vsestranski napori že danes usmerjajo proti temu cilju Eden instrumentov, ki koristno in plodno doprinašajo k temu, je torej revija «Socia!i-stična miseln, V roke nam je prišla zadnja letošnja številka imenovane revije. V njej so objavljeni prispevki Borisa Ziherla, dr. Rudija Kyovskega, Miška Kranjca, Jožeta Pahorja, Zorka Jelinčiča in drugih. Področja, ki jih obravnavajo o zanimiva in poučna, za rednost književnih prispevkov pa jamčijo sama imena Miška Kranjca, Jožeta Pahorja in drugih, katerih obsež- , nejša dela so še obogatila sodobno slovensko književno u-stvarjalnost. Revija spada v roke slehernega slovenskega razumnika, kakor tudi vseh, ki se žele seznaniti s tem, kar se danes dogaja v naši matični domovini, kakšna so vprašanja m uspehi, ki jih doseza delovno ljudstvo na vseh področjih družbene u-stvarjalnosti. Priporočamo jo najtopleje, pvič, ker bo vsar komur res koristna in, drugič, ker je glede na ceno dostopna komur koli. Cena posamezni številki znaša 30 din. celoletna naročnina 360 din. Naroči se pri upravi: Ljubljana, Miklošičeva 22. Filmsko sodelovanje Jugoslavije in Italije Nedavno so odpotovali v Italijo predstavniki filmskega podjetja UFUS, ki se bodo pod vodstvom književnika Tanasija Mladenoviča pogajali z italijanskimi filmskimi producenti o sodelovanju pri snemanju umetniških filmov in zamenjavi dokumentarnih filmov. škandalu Sotgiu in tudi pr^ škandalu INGIC kot temelj prav navaden kriminal, ki pa je zaradi specifičnih okolno-sti povzel povsem politično tendenco. Rimski vladni krogi so namreč s škandalom Montesi-Montagna dali italijanski levici precej obilno kost. ((Komunist« Sotgiu pa je dal desnici dovolj povoda, da je iz v resnici mnogo manjšega škandala ustvarilo sebi protiutež škandalu Montesi-Montagna. Tretji škandal, in sicer tisti, ki se tiče ustanove INGIC pa je bil v začetku uperjen proti levici in predvsem še proti italijanski komunistični partij, se v zadnjih dneh preusmerja prav proti vladnim krogom in oblastem in je postal neke vrste bumerang. Ustavili se bomo samo pri prvih dveh in sicer pri njunem zadnjem razvoju. Prvi škandal — Montesi-Montagna — bo, kot vse kaže, počasi, počasi splahnel tako rekoč v nič. Po vsem tistem dokaznem materialu, ki je bil na razpolago in o katerem je ves italijanski tisk toliko pisal, sta bila glavna osumljenca za smrt Montesijeve, in sicer «markiz» Montagna in mladi glasbenik Piero Piccioni, izpuščena iz zapora. Od tedaj se sicer preiskava nadaljuje, toda predsednik italijanske vlade Scelba je pred rimskim parlamentom že izjavil, da smatra oba glavna o-sumljenca za nedolžna, kar pa je v popolnem nasprotju s tisto, toliko opevano svobodo, ki naj bi jo uživalo sodstvo. Glavni element sodne preiskave pa je trenutno »alibi« Piera Piccionija. Kot je znano, je Piero Piccioni ali bolje njegova obramba predložila kar vrsto alibijev. In med temi tudi tega, da je bil mladi glasbenik v dneh, ko je bila Montesijeva umorjena, doma v postelji, bolan. Eden izmed dokazov za njegovo bolezen je zdravniški recept, ki ga je izdal prof. dr. Domenico Filipo, drugi pa izkaz analize pacientovega urina; ki dokazuje, da je pacient imel tedaj vročino. Toda tako glede recepta, kakor tudi glede izkaza o analizi nekaj ni v redu. Po trditvi obrambe je Piccioni zbolel 9. aprila (leta 1953), na receptu pa je bil datum popravljen in sicer iz 7. 1. (seveda 1953) na 9. 4. Znanstvena policija je namreč točno ugotovila, da je bil datum popravljen, kar je bilo najbolj očitno pri številki 4, to je pri o-značbi meseca. Zdravnik, ki je Piccionija tedaj zdravil, pa zatrjuje, da je pomota v datumu neka; povsem navadnega, da je vsekakor možno, da je on stari datum popravil. In tudi kar se tiče prej omenjenega izkaza o a-nalizi Piccionijevega urina nekaj ni v redu. Izkaz je povsem normalen, analiza je bila napravljena 10. aprila 1953 v zavodu doktorja Bernardini-ja, ki je hkrati zdravnik družine Piccioni. Podpis na izkazu pa je nečitljiv m ga dr. Bernardini ter nihče, ki je bil v zvezi z analizo, ne priznava za svojega. In dr. Raffaele Sepe, ki vodi celotno preiskavo glede umora Vilme Montesi, se zadnje čase ukvarja edinole z vprašanjem teh dveh dokumentov, kar dokazuje, da je vprašanje ((nedolžnosti« Piera Piccionija še vedno v dvomu in da ostaja glavni sum še vedno na njem. To pa kljub temu, da je podpredsednik italijanske vlade Sa-ragat izjavil, da ((vprašanje Piccioni ne obstaja«, da za njega torej Piero Piccioni sploh ne pride v poštev glede umora Vilme Montesi. Zdaj pa še nekaj o škandalu Sotgiu. Ze prej smo rekli, da je ta škandal po svoji misli mnogo milejši od prejšnjega. Italijanski tisk naklonjen vladi in predvsem Krščanski demokraciji, je hotel ta škandal uporabiti kot protiutež škandalu Montesi-Montagna, toda to mu v celoti ni uspelo, kajti potem, ko je bila smrt dekleta Eupe Montorzi, ki naj bi v tem procesu odigrala vlogo pokojne Vilme Montesi, ločena od glavne zadeve, se je ves škandal v marsičem o-milil, pa četudi ima še vedno svojo težo glede ((navajanja mladoletnika na nemoralno življenje«. V rimski sodni palači, ali kot je po navadi imenujejo Palazzaccio, se sicer dela s polno paro. Dr, Mirabile in dr. Scardaccione, ki vodita preiskavo o tej zadevi, imata polne roke dela in neprestano zaslišujeta vse osebe, ki so v zvezi s škandalom, in sicer dr. Sotgiuja, njegovo ženo Liliano Grimaldi, lastnice stanovanj, kjer so se sestajali, gospo Fantini, gospo Michelo Chileni, Marijo D’Andreis in druge. Najbolj važno pa je bilo soočenje med mladeničem Rossijem in Sot-giujevo ženo Liliano. Vse skupaj pa je precej zavito v ono značilno tajnost, ki je potrebna pri sodnih preiskavah in zato so vsa ugiba- nja, ki jih zasledimo v dnevnem tisku, več ali manj plod fantazije posameznih novinarjev, ki iščejo podatke v sodnih kuloarjih, da bi vsaj na neki način osvetlili razvoj preiskave. Iz dosedanjih podatkov se prav gotovo ne da še ničesar sklepati in vse kaže, da se bo tudi ta škandal zelo verjetno razblinil v mnogo manjšo zadevo kot so jo hoteli prikazati v njenem začetku. Na vsak način pa je v trenutku, ko je prišla na dan, odigrala tisto vlogo, ki so ji jo hoteli dati, ko so škandal odkrili. O NJIHOVEM IN NAŠEM SOCIALIZMU Tržaški kominformovci in Jugoslavija MADŽARSKA ponovno na Reki V decembru bo promet v reškem pristanišču po vsej verjetnosti izredno krepak, saj predvidevajo 26 prihodov ladij z obsežnimi tovori premoga in žitaric. Predvsem preseneča obnovljen promet z žitaricami. Izrednega pomena pa je prihod italijanskega parnika ((Triton Maris« s tovorom 2.000 ton koruze namenjene v Madžarsko. To je namreč prva tranzitna operacija za Madžarsko napravljena po letu 1948. Uradni jugoslovanski krogi predvidevajo, da se bo v prihodnjih mesecih madžarski tranzit skozi reško pristanšče ugodno povečal. Te svoje ugodne trdi- tve obrazložujejo isti krogi z dejstvom, da bo v kratkem podpisana trgovska pogodba mer Jugoslavijo in Madžarsko. 76.000-tonska letalonosilka «Forrestal», ki so Jo pred dnevi splovili v ZDA, je največja in najhitrejša tovrstna ladja na svetu. Avstrija in tržaško pristanišče V zadnjih dneh je ugledni avstrijski gospodarstvenik dr. Peter von Reininghaus, izjavil na konferenci' v Gradcu, da je življenjskega avstrijskega interesa, zagotoviti si izkoriščanje tržaškega pristanišča pod ugodnimi pogoji. Sedaj nastopi trenutek, ko je treba izkoristiti avstrijske pravice, da sodelujejo pri ukrepih o tržaškem pristaniškem režimu. V obratnem primeru, če bi Italija ne upoštevala avstrijskih zahtev, to podonavska trgovina prisiljena se obrniti na Bremen in na Reko. To je eno izmed številnih avstrijskih stališč in zahtev po sodelovanju pri dokončni ureditvi tržaškega pristanišča, kar bi zelo koristilo tudi Trstu, saj bi se tako povečal obseg prometa v tržaškem pristanišču. Svet Socialistične internacionale V Amsterdamu se bo 20. t. m. sestal Svet socialistične internacionale. Na zasedanju bo namestnik vodje britanskih laburistov Herbert Morrison razložil gledišče svoje stranke o nemški oborežitvi in o bruseljskem paktu. Debato bo začel tajnik francoskih socialistov Guy Mollet. Govoril bo tudi vodja nemških socialnih demokratov Erich Ollenhauer. Sestanku Sveta socialistične internacionale bo predsedoval generalni tajnik britanske laburistične stranke Morgan Fhillips. V našem članku «Nimajo poguma» (Tržaški kominformovci in Jugoslavija), objavljenem 9. t. m., smo zabeležili prve bežne misli, ki so se nam vsilile ob čitanju uvodnika ((Voščila miru in blaginje», ki ga je «Delo» objavilo 4. t. m. S tem pa nismo zaključili kajti podrobna, rekli bi spektralna analiza njihovega članka nam bo odkrila tisti globok prepad, ki loči njihovo pojmovanje socializma od našega pojmovanja. njihovo pojmovanje borbe za socializem od našega stališča, kak0 se dejansko vodi borba za socializem. In njihov »odgovor« na naš članek nas je prepričal, da gre prj tržaških kominfor-movskih voditeljih zgolj za taktiziranje, za obračanje plašča po vetru in za hinavščino, ne pa za sprebujenje socialistične ves ti«. Podrobno obravnavanje njihovega članka, odnosno tistih trditev, ki so v opreki z našim pojmovanjem socializma, naj velja kot odziv na njihov poziv na diskusijo o socializmu. Svoj članek ((Voščilo miru in blaginje» so začeli s sledečimi besedami; «Ta teden so jugoslovanski narodi praznovali svoj največji praznik — 29. november — spomin na zgodovinsko zasedanje AVNOJ v Jajcu. Tedaj, 29. novembra 1943, je bila ustanovljena nova Jugoslavija, ki je zrasla na junaški borbi jugoslovanskih narodov proti Hitlerjevim okupatorjem. Tedaj so bili postavljeni temelji novi napredni državi, imenovani so bili vrhovni organi nastajajoče ljudske oblasti. Tri leta kasneje, 29. novembra 1946, je bila uveljavljena nova ustava mlade države ter potrjen njen ljudsko-demo-kratični ustroj, ki je nastal kot plod zmagovite osvobodilne borbe jugoslovanskega ljudstva ob bratski pomoči Sovjetske zveze.« S temi besedami se povsem strinjamo, izvzem!i frazo *ob bratski pomoči So■ vjetske zvezen, do katere imamo utemeljene pridržke. To smo vedno trdili. Vi pa tega niste vedno trdili. Vi ste ponavljali sovjetsko kleveto, da so sklepi zgodovinskega zasedanja AVNOJ Jajcu predstavljali nož v hrbet SZ, ker so bili ti skle■ pi v nasprotju z dogovorom med Stalinom in Churchillom o razdelitvi Jugoslavije na interesno sfero «fifty-fifty» med Vel. Britanijo in SZ, na osnovi katerega, bi se moral bivši kralj Peter vrniti v Jugoslavijo in ponovno vzpostaviti prejšnje stanje. Vse to so zgodovinska dejstva, nerodna kolikor hočete, a dejstva, ki jih ni mogoče izbrisati. Vi ste takrat trdili — ponavljajoč sovjetske laži in klevete — da so bili Tito in ostali jugoslovanski voditelji gestapovski in anglo-amerišfci agenti, ki da so storili vse, da bi uničili narodnoosvobodilno gibanje jugoslovanskih narodov. Sli ste celo tako daleč, da ste ponavljali klevetniške obtožbe nekaterih jugoslovanskih kominformovskih beguncev (Gulu bovič Popivoda itd.), ki so edokazovali«, kako naj bi nekateri tragični dogodki jugoslovanske osvobodilne borbe bili posledica namernega in celo z gestapom dogovorjenega uničevanja jugoslovanskega osvobodilnega gibanja. Vse to je dobro shranjeno v arhivu vaših listov in vsak trenutek na razpolago vsem, ki bi želeli naknadno ustrezno gradivo. Ce želite na to pot diskusije (kar dvomimo), vam lahko postrežemo z ustreznimi citati iz vaših listov. Kako naj torej ocenjujemo vaše sedanje stališče, ko zagovarjate vzpostavljanje čim tesnejših prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in SZ, da, celo obnovitev ((starega prijateljstva», drugače kot hinavščino, če ste še danes prepričani, da je današnja Jugoslavija res to, kar ste o njej trdili še včeraj? Kako naj ocenjujemo drugače kot harlekinsko obračanje plašča po vetru dejstvo, da ste do včeraj napadali in blatili Jugoslavijo samo zato, ker jo je napadala in blatila SZ, in da ji sedaj pošiljate avoščila miru in blaginjes spet samo zato, ker se za obnovitev ((starega prijateljstva» zavzema SZ. Kje je tu socialistična poštenost in doslednost? Vi pravite: »Za titovce je torej dosledna zvestoba Sovjetski zvezi in mednarodnemu komunističnemu gibanju hinavščina in pomanjkanje značaj-nosti, dočim jim je naša želja, ki je obenem tudi želja ZSSR po zbližanju med obema državama ((harlekinsko obračanje plašča po vetru«. Prav v tem je ena osnovnih razlik med vašim in našim socializmom. Vi pravite, da ste zvesti SZ in mednarodnemu komunističnemu gibanju; mi pa poznamo samo zvestobo socializmu in socialističnim interesom mednarodnega delavskega gibanja. Zato ni res, da je ((vaša želja« obenem tudi želja ZSSR, ampak je res obratno, da je želja ZSSR hkrati tudi vaša želja! To je bistveno za vaš socializem. Vi nimate svojega stališča v vpraašn jih socializma, ampak le ponavljate «željen in težnje sovjetske zunanje politike (v vprašanjih mednarodne politike). Na to boste verjetno odgovorili (saj drugega odgovora itak ni), da je stališče SZ že po definiciji vedno in samo socialistično, in da BO mora zato vsak socialist zagovarjati. V tem pa je hkrati druga osnovna razlika med vašim in našim socializmom. Vi ste dogmatični socialisti, (kar je protislovje, contradictio in adjeeto), mi pa smo kritič* ni socialisti, ker je socializem dejansko kritika kapitalističnega sistema (in tudi kritika socializma, ko se la spremeni, odnosno spreminja iz ideologije v družbeno stvarnost). To pa pomeni, da vi niste socialisti, ker za socializem ni bistveno, da razglašaš na štiri vetrove, da si socialist, ampak je bistveno, da se obnašaš tako kot socialistična miselnost in praksa to zahtevata. Ce povzamemo prvi zaključek iz tega prvega momenta v omenjenem članku, je jasno, — vsaj kar se za sedaj vašega zadržanja v mednarodnih vprašanjih tile — da je vaš socializem frazers ki, kar ste povsem jasno dokazali tudi glede najnovejših odnosov med Jugoslavijo in SZ. Oprijeli ste se zadnjih ponudb Sovjetske zveze in papagajsko ponavljate «!elje» SZ in pošiljate ((voščila miru in blaginje» Jugoslaviji, ne da bi svojim čitateljem socialistično obrazložili ta skok od prejšnjega blatenja k sedanjemu ponujanju suojega dvomljivega prijateljstva. Takemu ravnanju pravimo mi hinavščina, pomanjkanje zna-čajnosti in obračanje plašča po vetru. In tega ne pravimo samo mi, ampak vsak človek, ki se ni povsem odrekel logičnemu razmišljanju in sklepanju. (Zato je povsem smešno, da skušate svoje čitatelje prepričati, da hočemo baje mi proglasiti zatrjevano vašo željo po zbližanju med obema državama za ((harlekinsko obračanje plašča po vetru«. Zato je tudi smešen poskus, da bi v to diskusijo o pašem zadržanj u do Jugoslavije, kakor koli vmešali naš odnos do SZ, ki je sicer že znan, a vam ga bomo skušali pojasniti še posebej.) In ne samo to. Tudi skoka od prejšnjega sovjetskega blatenja in klevetanja na sedanje ponujanje ((starega prijateljstva» Jugoslaviji niste socialistično obrazložili, ampak ste se le skušali prilagoditi temu novemu stališču SZ; ljudem pa, ki vat sprašujejo, kako to, da je SZ menjala svoje stališče do Jugoslavije, pa ne znate in nočete odgovoriti. Prenehajte torej s slepomišenjem in povejte odkrito, zakaj ste prej blatili Jugoslavijo in zakaj ji sedaj ponujate prijateljstvo, ne da bi Jugoslavija spremenila svoje stališče in svoja načela, ki so povzročila pred šestimi leti nezaslišan napad Sovjetske zveze. Hic Hhodus, hic salta! Takemu pozivu se dejanski socialisti ne morejo odtegniti. (Na argumente bomo odgovorili z argumenti, blatenje pa bomo prezrli.) Toliko glede prvega momenta. 3. Vso sezono so se vrstili mnogi plesi in če si bil znan v mestu, si lahko dobil po dve ali tri vabila za isti večer. Seveda nismo tedaj plesali plesov, o katerih mi pripovedujejo, da jih plešejo danes. Moški so nosili frak z repom in bel žile, visok ovratnik in bele rokavice. Dekleta so na le rokavice. Dekleta so imela carnet, na katerem ste zapisali svoje ime za tiste plese, ki ste jih želeli plesati z njo in ki jih je deklica še imela proste. Dekleta so na plese vedno spremljali domači, matere alj tetke, ki so sedele in klepetale do štirih ali celo do petih zjutraj in seveda budno čuvale nad svojimi varovankami, da bi videle, ali se morda ne vedejo preveč prosto ali ne plešejo preveč in morda prepogosto z enim samim mladeničem. Plesov, ki jih plešejo danes, tedaj ni bilo. Mi smo plesali polko in lance-re, plesai smo mirni valček po dvorani in zelo neokusno je bilo ((prevzemati« komu plesalko. SOMERSET MAUGHAM Mmdc4etleiMka OBISKI OB KONCU TEDNA Potem so bili v tistem času v navadi obiski ob koncu tedna. V času, o katerem govorim, sem sj kupil malo hišo v Mayfairu, ki je bil tedaj še čisto podeželsko bivališče. Imel sem kuhari-rico. sobarico in majordo-ma. V mnogih velikih hišah so ob koncu tedna povabili po dvajset ali še več oseb. Seveda svojih služabnikov navadno niso imeli dovolj, da bi stregli tolikim ljudem, in kaka hišna gospodinja je ob povabilu zaprosila, naj bj s povabljencem prišel tudi njegov služabnik. Tako je gospode navadno spremljal sobar, gospe pa sobarica. Jaz, ki nisem imel sobarja, sem tako pripeljal s seboj majordo-ma. V tistih časih so slu- žabniki gostov sedeli pri kosilu v istem vrstnem redu, kot njihovi gospodarji in gospodarice. Kot pisatelju mi niso izkazovali nobene prednosti in dobro se spominjam, da mi je nekega dne moj majordom po nekem takem obisku rekel: ((Oprostite, gospod, jaz sem že sit tega, da moram vedno sedeti zadnji pri mizi vsepovsod, kamor sva kdaj povabljena. Ali bi morda vi ne mogli postati poslanec ali kaj drugega?« Odgovoril sem mu, da mi je žal, a da ni mogoče in da mora prenašati ponižanje, kolikor pač more. Jasno je, da so se za take obiske ob koncu tedna vsi oblačili kot za večerjo. Ko pa so 6e gospe umaknile, so se možje v svojih sobah preoblekli v temne jopiče, ki so bili tedaj še novost, in se znova zbrali v kadilnici, kjer so klepetali, pili in predvsem kadili, kar seveda, v salonih ni bilo dovoljeno. V tistem času je bilo življenje zelo prijetno, seveda ne za vse. Ubogi ljudje so živeli v umazanih bednih kočah in garali, da so se preživeli in ko so ostareli so bili lahko srečni, če so jih sprejeli v ubožnico. Brezposelnost se je tedaj šele porajala. Kolikor se spomnim, prva svetovna vojna ni prinesla kakih večjih razlik v načinu življenja. V letih okoli 1920 bogataši niso bili bolj bogati, ubogi pa ne manj revni. Sele druga svetovna vojna je s svojimi strahotnimi davki in z draginjo prinesla spremembe, ki so nas vse zadele. Bogati danes zares niso več toliko bogati. Velike hiše, kjer so bili nekoč bogati sprejemi, so zda, preurejene v šole ali institute, ali pa razpadajo v ruševine, njihovi gospodarji pa se zadovoljujejo z življenjem v kakem tesnem stanovanju v Londonu. V velike hiše v Mayfairu so se naselili u-radi in ves okoliš je postal danes elegantno trgovsko središče. SVOBODNEJŠI SMO Vso čast zaslužijo tisti, ki so toliko zgubili, zato, ker na splošno sprejemajo spremembo, ki jim jo je vsililo življenje, s pogumom in z dobro voljo. Ubogi, ki niso več tako revni, imajo boljša stanovanja in se bolje oblačijo, imajo radio, gramofone in televizijske a-parate. Končno so dosegli, da lahko živijo spodobno življenje in lahko gledajo v bodočnost brez prevelike zaskrbljenosti. Res je, da smo kot narod hudo obubožali, toda v zahvalo smo kot posamezniki svobodoei-ši. Osvobodili smo se mnogih neumnih predsodkov. Odnosi med spoloma niso več ujeti v prepade. Oblačimo se praktičneje in manj narejeno. Ne damo več dosti na razliko v razredih. Nismo več toliko prevzetni. Skratka, mislim. da smo boljši, kakor pa smo bili tedaj, ko sem bil jaz mlad in kljub vsem težavam, ki smo jih morali premagovati, kljub vsem omejitvam in odpovedim, mislim, da je velika večina ljudi sedaj bogatejša, kakor pa je bila nekoč prej. Glavna značilnost Angležev je dobra volja in zdi se, da nam Jo je uspelo očuvati tudi v neprijetnejših okoliščinah. (KONEC) TKST, sreda 15. decembra 195-1 ^L7 Is B^. jwW 1^ Vremenska napoved za danes: ■-* Delno oblačno, vmes razjasni-tve. Temperatura se ne bo izprerr.enila. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 9.6 stopinj; najnižja pa 8.3 stopinj. PRIMORSKI DMEVHIK H A PIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Koper; 21.05: Koncert opernih prvakov iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Sarajeva. — Trst II.: 17.55: Brahms: Dvojni koncert za violino in čelo. — Trst I.: 12.00: Igra godba na pihala. Slovenija: 20.00: G. Verdi: «&igoletlo», opera v 4 dej. Športne VESTI ITALIJANSKO KOŠARKARSKO PRVKNSTI/0 Košarkarji in T r i e s t i n e i/ košarkarice v e d s 11/ u Gira v Trslu komaj poražena - Borletti ni uspel prot* Reyerju REZULTATI: Stella Azzurra - Roma 64-58 Reyer - Borletti 72-62 Virtus - Benelli 67-42 Varese - Milenka Cantu 60-53 Triestina - Gira 46-45 Pavia - Junghans 62-55 LESTVICA : Triestina Virtus Borletti Roma Benelli Gira Reyer Pavia Varese Stella Azz. Milenka C. Junghans 10 8 0 2 645 585 16 10 7 0 3 559 470 14 10 6 0 4 684 585 12 10 6 0 4 592 549 12 10 6 0 4 593 569 12 10 5 1 4 495 486 11 10 4 1 5 573 602 9 10 4 0 6 635 632 10 4 0 6 556 666 10 3 1 6 566 639 10 3 0 7 461 505 10 1 1 8 469 552 Tekme prihodnje nedelje: Stella Azzurra - Reyer: Borletti - Virtus: Benelli - Varese; Milenka Cantu - Triestina; Gira - Pavia; Junghans - Roma. Tekma med Triestino in Gi-ro bi se skoraj zaključila z zmago gostov 45:44. Tako vsaj se je zdelo, ko je časomerilec z žvižgom dal znamenje za konec. Toda tik pred žvižgom je že odletela žoga iz roke enega izmed igralcev Triestine. Po pravilih je koš veljaven še tudi po žvižgu za konec, če je žoga že letela, ko je časomerilec zažvižgal. Ker je zoga padla v koš, se je stanje obrnilo na 46:45 v korist Triestine. Stvar sicer ni bila tako gladka in bilo je ob sodniški mizi precej diskusije. Toda končno je le obveljalo, da je Triestina zmagala. Mogoče Gira ni zaslužila poraza, mogoče pa s svojo skoraj obstrukcijsko igro niti ni zaslužila zmage. Tržačani so grešili v tem. da so si pustili vsiliti igro gostov in potem seveda nikamor ni šlo. Sedaj je lesno za Triestino le še Virtus, ki je zelo prepričljivo premagala Benelli, tako da se je zdelo skoraj neverjetno, da ima za nasprotnika sicer solidno moštvo iz Pe-, sara. Tudi Borletti je pred Reyerjem klonil. Zanimivo je. da je bil duša Reyerjevega moštva komaj 160 cm visoki Baby Campanini. ki je gladko prekašal vse igralce ne samo svojega temveč tudi nasprotnega moštva. Poraz Rome je presenečenje. Toda za tiste, ki so tekmo videli, je stvar popolnoma v redu: Stella Azzurra je res igrala tako. da je zmago zaslužila. Ostali dve tekmi sta se končali po predvidevanjih, ne da bi moštva pokaz.ala kaj posebnega. <: * sk Košarkarice Triestine so v nedeljo zmagale nad Udinese. In ker je še Bernocchi premagal Comense. je prvo mesto na lestvici prevzela Triestina. REZULTATI : Comense - Bernocchi Faenza - Cest. Bologna Triestina - Udinese Autonomi - ATM Milano LESTVICA: Triestina 6 4 1 1 329 288 9 Comense 6 4 0 2 325 261 8 Autonomi 6 4 0 2 350 323 8 Faenza 64 0 2 286 261 H Slede Bernocchi (7), Udine-ge (6), C. Bologna (2), Milano (0). 48-51 57-33 57-44 51-36 Košarka v Gorici MORINI — GORIZIANA 57:51 (32:33) Goričani, ki so v velikem številu napolnili vsak kotiček igrišča, so v nedeljo pričakovali lepo in napeto tekmo. O-stali pa so razočarani. Tekma je bila res napeta, ni bila pa lepa. Mokro igrišče — v prvem polčasu je pršil dez — ni dovolilo lazvitja lepih akcij. Poleg tega sta se sodnika nekam čudno sodila, skoro vedno v očitno škodo Goričanov. Kriva poraza pa sta še lepa in učinkovita igra gostov ter plehka igra Goričanov. Zdelo se je, kot da domači igralci spijo in ne znajo izkoristiti danih priložnosti. Gostje pa so bili zelo točni v streljanju v koš, posebno še v kazenskih strelih. V prvih trenutkih so sicer Goričani vodili, kmalu nato pa so jih gostje dohiteli in pričel se je lov, ki je trajal do zadnjih minut igre. Konec polčasa so bili Goričani v premoči za eno točko. V drugem polčasu se je stara pesem nadaljevala. Petnajst minut pred koncem tekme je ločila Goričane od gostov, ki so vodili, lepa razdalja. Z nekaj lepimi akcijami so Goričani goste skoro dohiteli in jim sledili le z eno točko razlike. Ta majhna razlika je dala upati v napet konec tekme, a tudi ti upi' so se razblinili v nič. V zadnjih minutah so gostje dali vse iz sebe in povečali razdaljo za lepo število točk. Krivda za goriški poraz je tudi v tem, da sta morala zapustiti igrišče Kocijančič in Punteri. Goriziana je sedaj še vedno na drugem mestu. Prihodnjo nedeljo bo igrala v Bologni proti OARE. REZULTATI : Goriziana - Mazzini M. 51-57 .Solgas - Pordenone 51-49 Bassano - Itala 34-42 OARE Stamura 46-44 LESTVICA : Mazzini M. 9 9 0 0 554 489 18 Goriziana 8 7 0 2 542 499 14 Itala 9 5 0 4 470 484 10 Slede OARE (9), Solgas (9). Stamura (6), Pordenone (4), Bassano (2). ■> 4: O Prvenstvo juniorjev: Goriziana - Monfalcone 34:29. O t.1 O V predtekmi z Goriziano -Morim sta igrali juniorski ekipi Goriziane in Tržiča. S 34:29 so zmagali Goričani, -ki so jasno pokazali svojo nadmoč. Dva lepa uspeha jugoslovanske košarke Dva lepa uspeha je zabeležila v soboto zvečer jugoslovanska košarka. Moška reprezentanca je v Muenchenu premagala reprezentanco Zapadne Nemčije s 59:39 (33:20): zenska reprezentanca pa je na Dunaju premagala reprezentanco Avstrije z. 52:42 (33:19). Obe jugoslovanski reprezentanci sta bili precej pomlajeni. Milan Wesfham 6:0 (2:0) Honved je izgubil z Wolver-hamptonoin 3:2 LONDON, 14. — Madžarsko moštvo Honved. ki je nedavno doživelo v Beogradu poraz po Partizanu, je bilo v ponedeljek poraženo tudi po angleškem j prvaku Wolverhamptonu. Prvi polčas so Madžari zaključili z 2:0, toda v drugem polčasu so Angleži dosegli tri gole m zmago. Danes pa je nastopil v nočni tekmi Milan proti Westhamu in zmagal s 6:0 (2:0). Angleško moštvo sicer ne spada v 1. divizijo, vendar že dolgo časa ni izgubilo nobene nočne tekme. Milanu pa je zmaga lahko nekoliko v tolažbo po nedeljskem porazu v tekmi z Romo. ■i'1;"" ......................... 1,;. ,. . Prosvetno društvo iz (Inhcrdoba SNG iz Trsta bo v četrtek 16. decembra 1954 nastopilo ob 20.30 v Doberdobu s Tiemayerjevo razpravo ..Mladost pred sodiščem" Iz Gorice bo odpeljal na predstavo avtobus ob 19.30 izpred Bratuževe kavarne. Vpisovanje na ZSPD in pri Bratužu. Voznina in vstopnina 400 lir. Ker je za predstavo izredno zanimanje, je ZSPD sklenila organizirati še en avtobus za prevoz gledalcev v Doberdob. Vsi, ki bi si radi ogledali predstavo, naj se do IS. ure danes oglasijo na sedežu ZSPD v Ulici Ascoh 1. Gospa Luce v Gorici Veleposlanica ZDA gospa I Luce si je včeraj popoldne o- j gledala goriški grad. V dvora- j ni ((deželnih stanov« so gospo 1 pozdravil prefekt De Zerbi. j predsednik pokrajinskega od- j poslanstva odv. Culot in župan Bernardis. ki ji je daroval ne- 1 | kaj kosov znanih idrijskih čipk i in album lesorezov. Ob 16.45 I je gospa Luce odpotovala z j goriškega letališča z ameriškim I vojaškim letalom v Rim. PO OBČINSKIH VOLITVAH V ROMANSU IN VILLESSAH Jutri pričetek izplačevanja 13 plače dižavnim uradnikom Jutri 16. t. m. bodo začeli izplačevati 13. plačo stalnim in nestalnim državnim uradnikom. V Romansu so zmagali kominformovci, v Villessah pa demokrist* jani s fašisti - Pogubna posledica popolne odvisnosti PSI od KPI IZPRED GORIŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA Vpričo prodajalke ciganka ukradla Iri pare zlatih uhanov vrednih 19.000 lir Sodniki so jo spoznali za krivo in jo obsodili na leto dni zaporo in 10.000 lir globe Včeraj je bila na goriškem kazenskem sodišču zanimiva razprava proti 43-letni ciganki Paolini Rivieri, obtoženi tatvine zlatih uhanov. Razpravi je prisostvovala številna ciganska družina Riviera, prisotnih pa je bilo tudi mnogo drugih poslušalcev. 21. oktobra t.l. mestni stražnik Umberto Glessi pripeljal na goričko kvesturo obtoženo ciganko in službujočim pojasnil dogodek, ki se je pripetil na Knrzu istega dopoldneva. Mestni stražnik je stal kot navadno na vogalu mestnega parka, ko je nenadoma zaslišal kričanje dveh žensk. Pristopil je k njima, da bi ju o-pozoril. pa ga je v istem trenutku poklicala Ana Doljak in zahtevala, da aretira žensko, s katero se je pričkala. Na policiji se je zamotana zadeva kmalu razčistila. Ciganka je opoldne stopila v zlatarno Doljakove v Ul. Garibaldi in lastnico zaprosila, da ji pokaže poročni prstan, ker bi ga lada kupila. Ker ji prstani niso bili všeč, ,je namišljena kupovalka zaprosila za ogled več vrst zlatih uhanov, ki jih je gospodinja ime la razstavljene zapora, plačilo 10.000 lir globe in poravnavo sodnih stroškov. škatli. Toda tudi uhani niso bili všeč neznani kupovalki, ki je zatem zapustila trgovina in udšla neznano kam. Sele ko je Doljakova hotela spraviti škatlo s stojnice, je ugotovila, da v njej manjkajo kar trije pari zlatih uhanov v vrednosti 19.000 lir. Pohitela je za neznano ciganko in jo dohitela pri mestnem parku. Zahtevala je od nje, da ji odpre torbico, toda ta se je njeni zahtevi upirala, nakar je bila Doljakova primorana poklicati bližnjega stražnike. Nekaj časa se je ciganka tudi na policiji upirala priznati tatvino, toda po preiskavi so ji policisti našli v torbici ukradene uhane in ženska je romala v goriške zapore. Pred sodniki se je včeraj ciganka branila z izjavami, da je bila primorana storiti ta korak zaradi 6 otrok, ki živijo v slabih razmerah zaslužek njenega moža ni dovolj za vzdrževanje tako številne družine. Sodniki pa so ozirajoč se na njene stare prekrške, Paolino Riviera obsodili na leto dni Zagovarjali se je moral zaradi prevare m lalvine Fred goriške sodnike je moral včeraj tudi 27-letni Silvio Pasquinelli iz Bologne, ki je brez stalnega bivališča. Zagovarjati se je moral zaradi pre-i are V o rol ne Orsoli in kraje njenega kolesa v vrednosti 2C.OCO lir. Fasquinellija }e prijavil oblastem javne varnosti vojaški maršalo Natale Orsoli, službu-. joč v Gradiški. Izpovedal je, da se je njegovi ženi Vorpini nekega dne javil neznanec z zahtevo, naj mu po naročilu njenega moža izroči 8 praznih vreč, s katerimi bosta skupno nabrala zelenjavo za zajce Orsolinijevih. Maršalov(a žena ie odšla z neznancem v klet in mu izročila z a ritega p e vreče. V njegovi prisostnosti je zaklenila vrata kleti in ključ položila na majhno okence. Zdi se. da je neznanec to opazil. kajti istega dne je iz kleti* izginilo tudi žensko kolo Or-posebni solinijeve. Kajpak je bil msr- povratku domov žena vprašala po zelenjavi za zajca in se mu obenem potožila tudi o tatvini njenega skoraj novega kolesa. Orožniki v Gradiški so takoj začeli s preiskavo, toda neznanca, ki je imel tuje narečje. niso našli. Sele čez nekaj mesecev so ga zasačili gorniški policisti in ga vtaknili v zapor. Goriško sodišče .ie Silvia Pasquinellija priznalo za krivega prve obtožbe o prevari maršalove žene in ga obsodilo na 4 mesece zapora in na plačilo 4.000 lir kazili: druge obtožbe pa ga je oprostilo, ker ni bilo dovolj dokazov. Prcdsed. sodišča; dr. Suich, državni pravdnik: De Marši, zapisnikar: Omeri. Panoramsko platno tudi v Jerdiju" Zaradi dokončnih del za postavitev panoramskega platna je kino «Verdi« tudi danes zaprt. Jutri pa bo na programu prvi film «cinemascope». ki bo prikazan na 13 m dolgem platnu z naslovom »Pogumen V nedeljo so bile občinske volitve v dveh občinah goriške pokrajine, in sicer v Romansu. kjer je bilo pet volilnih sedežev, in v Villessah, kjer sta bila le dva volilna sedeža. Štetje glasov je dalo sledeče rezultate: V. Romansu je bilo vpisanih 2.128 volilnih upravičencev, od katerih jih je volilo 1.927 ali 96.38%. Volilne lista kominfor-mistične komunistične in socialistične stranke pod imenom ((Avtonomija in preporod« je dobila 1.033 glasov, lista demoleristjanske stranke, strank vladnega centra ter MSI pa je pod geslom «Trije zvoniki« dobila 870 glasov. Belih glasovnic je bilo 43, razveljavljenih 22. sporne pa so štiri. V Villessah je bilo 928 volilnih upravičencev, od katerih jih je glasovalo 889 ali 95,7%. Lista prekrižanega ščita je dobila 461 glasov, lista ((Avtonomija in preporod« pa 328. belih glasovnic 38. razveljavljenih glasovnic 25, Po zgornjih podatkih bo občina Romatis v rokah komin-formistični social-komunistov, občina Villesse pa v rokah združene reakcije pod krščansko demokracijo. Volilni rezultati prav gotovo ne. dajejo najbolj realne slike razporeditve sil v zgoraj omenjenih občinah, ker sta si krščanska demokracija in kominformistična partija dobesedno podredili vse ostale stranke. Najbolj značilno je povezovanje reakcije okoli krščanske demokracije, kar ji prav gotovo ne more biti v čast. da namreč prav gotovo ni bilo za ceno žrtev predobro znanih fašističnih zagrizencev, ampak je nastalo kot posledica popuščanja krščanske demokracije pred fašisti pri MSI. Villesse v malem predstavljajo to, kar se lahko zgodi v Rimu na škodo vsega italijanskega ljudstva. Zaradi tega ni dovolj, da se krščanska demokracija zaradi njenih ((otvoritev na desno« samo razkrinkuje, ampak morajo delovne množice tudi paziti pred morebitnim atentatom na demokratične svoboščine, ki jih tako krčevito branijo. Po drugi strani sta komin-formistični vodstvi KPI in PSI znova nastopili skupno, kar je zopet pokazalo odvisnost PSI od direktiv in politike KPI, kar pa prav gotovo ne more biti v korist socialistični stranki in P« socialistični alterativi, ki je med ljudstvom vedno bolj občutena. Goriški voditelji PSI so tako zopet napravili eno izmed tolikih usodnih napak, ki zavirajo krepitev socialistične stranke, medtem ko po drugi strani zaradi svoje podrejenosti politiki KPI odbija socialistične sile iz levega krila PSDl in preprečuje zbližanje stališč med neodvisnimi socialističnimi gibanji in PSI. Delovne množice dveh furlanskih občin skoraj resda niso imele drugega izhoda, kot da so proti združeni . reakciji postavile svojo enotnost, ki pa ne predstavlja toliko politične enotnosi kot enotnosti razrednega delavskega stališča in enotnost borbe za demokracijo in socialne pravice. Prepričani pa smo, da bo prej ali slej tudi med te. furlanske prebivalce posvetila luč resničnega socializma in da ne bodo imeli samo alternativo: za krščansko demo- kracijo ali za kominformistič-no partijo, ki sta vedno bolj od ugled med množicami, ampak da bo socialistična alternativa postala stvarnost, ki edino lahko sproti zdrave sile KPI in ESI ter potencialne socialistične sile, ki danes še sledijo psevdosocialistični politiki Saragatovega vodstva. Sladkor in kava proste cone Jutri 16. t. m. se bo pričelo razdeljevanje sladkorja in kave proste cone za potrošnike sovodenjske in goriške občine za mesec december. Siadkor. 1,5 kg na osebo na odrezek štev. 25 no 160 lir za kg: kava: 0,400 kg surove ali 0,320 kg pražene kave na osebo na odrezek štev. 26. Razdeljevanje se zaključi 31. t. m. Trgovci naj poskrbijo za prevzem potrebnih nakazil za omenjeno blago pri trgovinski zbornici soba štev. 6. Nesreča motociklista v Pevmi V ponedeljek zvečer okrog 21. ure se je v Pevmi ponesrečil 28-letni Romeo Fornasetti, iz Ul. Ascoli 25. Kakor poročajo, je Fornasetti na motociklu ((Augusta MV» vozil S precejšnjo naglico po pevmskt cesti proti Gorici. Ko je prise do ovinka na strmem delu ceste tik pred pevmskim tr>°J stom, je zgubil oblast nad vozilom in se prevrnil. Obleza je v nezavesti na cesti, dokler ga ni našel neki kolesar, ki J* takoj obvestil Zeleni križ. Ambulanta ga je odpeljala v mest- no bolnišnico, kjer so mu ob- vezali številne rane po telesu ter poškodbo na desnem kolenu. Ozdravel bo v približno 10 dneh. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan salo presenečen, ko ga je obl princ«. oredvoja DANES 15 t. m. z začetkom ob 18. uri lilm: p Mogočno in izredno delo - Strasten, čudovit in ganljiv film Velika umetnina RENEJA CLEMEN TA I N O 17: «Anatomija zlo-S. Havden in G. Gra- se danes v borbi za oblast , , ■ ,. r,. . , ponoči lekarna fe. Giusto, Kor- tudi po furlanskih občinah. 1 .. , . . , , Izo Italia 106 - tel. 31-J. kot se je pri parlamentarnih j volitvah na Siciliji, veže z najbolj zagrizenimi reakcionarji in nasprotniki sedanjega stanja. to je s fašisti pri MSI. Povezovanje krščanske demokracije z MSI predstavlja poleg tega tudi resno nevarnost za sedanjo ureditev v Italiji, ki je spričo javnega mnenja in pritiska delovnih množic ohranila kolikor toliko demokratično formo, čeprav demokratične vsebine že zdavnaj nima, kolikor jo je sploh imela. To povezovanje K CORSO. čina«, i ham. 1 VEHDI. Zaprto. CENTRALE. 17: «Smrtna zapeljivost«, R. Mitcbum in J. Simons. VITTOR1A. 17: »Pošast črne lagune«, R. Carlson in J. Adams. MODERNO. 17: «Srečali se bomo v pasaži«. ff MotoGuzzi ZNIZANB CENE A1RONE TURIZEM 250 ......... AIRONE ŠPORT 250 ......... ZIGOLO 98 ocm ................. Z1GOLO 98 ccm luksuzni .... CARDELLINO 65 ccm................ FALCONE 500 ccm................ FALCONE 500 ŠPORT ...... GALLETTO 192 štiri prestave . . 349.000 lir 364.000 » 149.000 » 163.000 » 99.500 » 399.000 » 419.000 » 28J.000 » TOVORNI MOTORJI ZVRNLJIVI 15 STOTOV DELAVNICA ZA BRUŠENJE CILINDROV BENCINSKIH IN DIESEL MOTORJEV. w a I Izključni predstavnik: LIltmAiVO Ll TRST . Ul. F. Severo 18 - Tel. 38903 PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP BLAGA ZA MOŠKO OBLEKO, OGLEJTE Sl NAŠIH 500 RAZLIČNIH VZORCEV A- PERTOT UL.GiKNASTICA22 - TRST - TELEFON 95998 jj Sestavljena ia najboljšega materiala Izdelana po najnovejših tehniških odkritjih Izbrana eleganca modelov Cent ugodne Popolno jamstvo ta S let urar jul Zahtevajte jo svojem iii,iiiiatiMiHi>iiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiniiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiuiiiiiiiiiii«uiiiiiiiiiiiii’iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiti|iiiiiiiiiiiiiHiitiiiuuiiiiiiiiiiHiiiiiiHiuiii»iiiiiiiiiiiiii IIIIIIIHIHI** S. KENNEDY 's*. Titi det* d *3>(j 70 Vrnil sem se k poslušanju zasliševanja. Na koncu mize, okoli katere so sedeli člani porote na stolu za priče je sedel državni preiskovalec J W. Hunter, ki je opisoval podobo dogodka, kot jo je on videl. Poprej se je MeCall hvalil, da Je on odkril, da je Irvin živ in da je on poslal po rešilni avto. Toda v žepu sem imel izrezek tz časopisa, ki je bil objavljen nekoliko ur po dogodku Ta list je navajal Hunterjeve besede, da je on odkril, da Irvin ni mrtev in da je odredil, naj ranjenca prepeljejo v bolnico. Toda med pričevanjem ni Hunter ničesar povedal o tem, pa tudi vprašal ga ni nihče. RJAVI KOVČEK Približeval se je čas za večerjo in število preostalih prič je znatno upadlo. Ko Je postalo očitno, da bo sodnik Futc'n prekinil razpravo, se je šerif MeCall dvignil s stola in se približal sodniku z majhnim rjavim kovčkom v roki. «Spoštovani sodnik.« je rekel, »jaz imam tu nekaj, kar bi moglo zanimati vas in poroto — tega nisem opazil vse do danes popoldne.« Polagoma, dramatično je položil kovček na mizo, ga odprl in izvlekel moški plašč. «Na plašču, ki sem ga nosil tisto noč, sem našel osmojeno luknjo od smodnika...« je rekel in privzdigoval levi rokav. Preiskovalec Elliot se je približeval, kot da je naše} važen ključ- «Naj pogledam,« je rekel, vzel iz žepa povečevalno steklo in zelo pazljivo opazoval sukno, osmojeno s smodnikom. «Hm.. zelo zanimivo — zares zelo zanimivo!« »Inšpektor, nam lahko poveste, kakšen pomen bi to utegnilo imeti, če ga sploh ima?« je vprašal sodnik Futch. »Da, sir, mislim, da sem kvalificiran celo kot balistični izvedenec,« je odgovoril Elliot. »Sedite!« «Po mojem mnenju je to doslej najboljši dokaz,« je rekel Elliott in še vedno pregledoval rokav plašča. «To dokazuje brez vsakega dvoma, da je bila v času, ko je padel strel, huda borba. Ce pazljivo pogledate, boste videli, da se osmojeni del začenja pod laktom, širi pa se proti rami. To pomeni, da je šerif dvignil laket, da bi si zavaroval obraz, s tem je nategnil rokav, streljal pa je čez svojo ramo. Pravzaprav bi lahko zadel tudi samega sebe!« Člani porote, na katere je razlaga očitno napravila močan vtis, so otipavali plašč in dvigali rcke; da bi videli, kako se je to moglo zgoditi. Očitno so bili več kot zadovoljni. Želeli so pač potrditi prejšnjo obsodbo, VSI SO ZADOVOLJNI «Ali ima kdo drugi še kak dokaz ali pa ima še o čem pričati?« je vprašal' sodnik Futch in krožil s pogledom po sobi- «Ali imate vi kakšno pripombo, gospodje od tiska? Kakršno koli vprašanje?« Moji kolegi so se zdeli prav tako zadovoljni z delom, kot vsi ostali v sobi; niso imeli vprašanj. Pogledal sem v svojo beležnico. Mnogo vprašanj je bilo, ki so zahtevala odgovor. Prvič, kdo je radijski operater, ki je bil v službi v času streljanja? Kaj je slisal in kaj je zapisal v svojo knjigo? Ali je na knjigi kak znak, ki bi dal sumiti, da je bila zamenjana? Kaj je s tulci iz pištole (FBI ie prekopal vse zemljišče na kraju dogodkov; ali so našli kar koli. kar bi dokazovalo, da so na črnca streljali, ko sta padala ali ko sta ležala na zemlji? Kakšen pomen je treba pripisati neizstreljenim nabojem, ki so jih solski otroci našli na zemljišču? Ali morda potrjujejo Irvinovc pričevanje, da je .Šerifov revolver odpovedal? In če ne, ali to kaže. da je bil šerifov revolver prazen, ko je njegov namestnik potegnil orožje in da sta v naglem prizadevanju, da ga ponovno napolnita in izpraznita, oba policaja raztresla naboje po zemlji? Kako je s prstnimi odtisi na šerifovem revolverju? Ali to na njem tudi odtisi namestnikove roke? Vem, da revolver hrami FBI, todo nihče ni nikoli ničesar povedal o prstnih odtisih in tudi nikogar niso o tem vprašali. Poleg tega. zakaj m bila izvršena avtopsija? Jasno je, da bi se moral ugotoviti vzrok smrti zdaj pa bo končan dokazni postopek, ne da bi se sploh kdo za to zanimal! Avtopsija bi utegnila pokazati, da so na žrtvi streljali, dokler sta ležali na zemlji. To so bila samo nekatera vprašanja, ki so zahtevala odgoVor. Toda Shepherd je mrtev in zdi se, da se nihče zanj ne zanima. Mar jaz lahko postavim ta vprašanja in je to najprimernejši kraj in čas? ce pokažem na te velike v »primeru MeCall«. kaj se ne bo hitro našel kdo. ki m , zamašil? ce je kdo kaj brskal po knjigi radijskega operam nočem dati nikomur priložnost, da popravi napako. ČUDNA BESEDA - AVTOPSIJA Očitno je bilo mnogo vprašanj, ki bi mogla z‘,15^ter poroto, morda tudi zvezno poroto. Kaj ni preiskovalec dejal, da bi lahko bila hitro sklicana velika državna P morgl Ker pa je primer zadeval tudi funkcionarja, ki bi ščititi zakon, in uslužbenca vrhovnega sodisea, sem m rjeti, se bo morda sestala tudi zvezna porota. Nisem^ mogel dJc£>v da bo stric Sam sprejel medlo in prazno tolmačenje a m se osramotil pred vsem svetom. ,0 pa Zato sem sklenil, da obdržim puščice v tulu. Obsu;J hu je vprašanje, za katero sem sodil, da ga smem »rez postaviti tih° »Kako bi bilo, ko bi se izvršda avtopsija?« vprašal- t da «Avto psi j a - avtopsija?« je mrmral sodnik Futch. te besede Še nikoli ni slišal. »Poglejmo« - vstal je sVc- šepeta-ti s preiskovalcem Hunterjem. Nato se j e vi edicin- jemu stolu in končno sporočil: »Doktor, ki opra sko preiskavo, ni mogel priti sem.« v večeri* Tako se je komedija približevala koncu. Ob Je porota sklenila sodbo o «upravicenem uboju« z« uradni vijo, da je MeCall streljal «v samoobrambi m v dolžnosti«. prvikrat Gledalci in člani porote so hiteli čestitat sen 'nat® odkar se je začela preiskava, se je MeCall ira-m pa bruhnil v bučen smeh. (Nadaljevanje s — POŠtUI Tel. Odgovoru' urednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 Sl. 6 Ml nad - Telefon Številka 33-808 In 44638. - predal 503 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA 41 20 - Telefonska Številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od t5 18 — 1 37-338 — Cene oglasov: Za vsak mm vtSine v Sirml I stolpca trgovski 60 tmanCno ub-avui 100, usmrtitev 90 Dr — Za PLKJ «a vsak na r. Širine 1 stuipra is v»e vrst« oglasov po 2».- din. — Tiska Tiskarski aavod ZTT — Podruin Gorice Ul S Rrlliro 4-11 Tei 33 82 — Hokoolsi se n- vraiajo NAROČNINA: Cona A: tneseina 350, Četrtletna 900 polletna 1700, Poštni teknil ratunza STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst ,,n dto- esečno 410 100, celoletna 3200 Ur. fed. Ijud. repub. Jugoslavije: Uvod -O, wlb„ slov*' 11.5374 - Za FLRJ: Agencija demokratičnega Iriozem. tiska. Drž^« ?()Z i.le, Ljubljana Stritaneva 3-1., tel. 21-928 tek. raiun Drl Narodni banki v Ljubljani 604 . T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega