**ro v. Tržič, 15. novembra 1956 St. 17 O čem je v zadnjem času razpravljal svet za gospodarstvo Kmetovalci se pritožujejo, da dela divjačina škodo na kulturah. Dogovorno z okrajnim ljudskim odborom je predsednik : občinskega ljudskega odbora, tov. Lovro Cerar, že sklical sestanek članov lovskih družim in državnega lovišča, da se ugotovi, ali so pritožbe upravičene, ali ne. V zvozil s tem bo stavljen predlog za odstrel divjačine. Sanitarni prostori (stranišča) v gostišču pri Benku niso takšni in tudi ne tako prikladni, kot to zahteva sodoben človek. Zadeva se bo rešila, težkoča pa jie v tem. da ni mogoče javnih sredstev investirati v zasebno hišo. MLEČNA RESTAVRACIJA , 0 predlog«, da se ustanovi v Tržiču mlečna restavracija, je poročal pred* (fidnik, lov. Cerar. Svet se je s predlogom, ki ga je natančno proučil, popolnoma strinjal, končno odločitev pa prepustil občinskemu ljudskemu odboru, ki Je medtem o stvari že sklepal. KOPALIŠČE Tudi o javnem kopališču je svet razpravljal. Naši čitatelji mislijo, da ta zadeva počiva, kar pa ni res. Toda v zvezi z graditvijo kopališča je treba re-šiliii mnogo težkoč. Ena od njih je položitev velikega kanala, ki bo pri kopališču odvajal hudourniško vodo. Kanal ,bo pokrit in bo kopališče s tem pridobilo nekaj prostora. Tu nastaja skrb, katero vodo uporabiti za kopališče. Po vsej verjetnosti se bo prihodnje leto začela graditi prva etapa velikega vodovoda Tržič—Bistrica-Naklo in bo iz tega vodovoda dobilo vodo tudi kopališče! v nasprotnem primeru pa bo v bazen napeljana prek filtrov vola iz Blaj-šriice. Predsednik občinskega ljudskega odbora in vsi člani sveta so bih soglasju v mnenju, da je treba prihodnje leto resno nadaljevati z graditvijo kopališča.. Tudi o. tej zadevi je občinski ljudski odbor že sklepal. SKUPNI INVESTICIJSKI SKLAD GOSTINCEV Tržiški gostinci so sklenili, da bodo svoja investicijska sredstva .prenesli v skupni sklad gosMnoev. Sredstva bo upravljal poseben upravni odbor, katerega predsednik je tov. Bojan Plahuta, hlagajničarka pa lov. Vika Franko. Kadar bo- kaka gostilna potrebovala denar za investicije, naj se obrne na upravni odbor skupnega gostinskoga investiciji-skega sklada, Ce bi vsak gostinski obrat hiMil zase investicijska sredstva, si z njiimi ne bi mnogo pomagal, skupaj zložen denar pa bo omogočil večjo ureditev zdaj te, zdaj druge gostiln«. V nekaj letih bodo lahko lepo urejene vse gostilne. Za sedaj so sredstva še majhna. saj .bqdo- letos znašala okoli pol milijona dinarjev, drugo leto pa bo vsota lahko narasla še za dva milijona dinarjev. GOZDNE CESTE Okrajna uprava za gozdarstvo 'je razložila občinskim zastopnikom načrt gozdarski IV linveslicij v'. prihodnjem letu. V načrtu so tudi sredstva za popravilo gozdnih potov. Koliko tega denarja - bo po/rabljenega v posameznih vaseh, o tem bodo sklepali na posebni seji. V načrtu je gradnja gozdne ceste iz Podljubelja mimo Kole do Košutncka in do .Jelondola. Nove ceste bodo veseli kmetovalci, ki vozijo les, pa tudi avto-inobiiiisti, ki se bodo lahko z avtom vozili) na planiine. Prihodnje leto ■bodo zgradili 3 km ceste, v petih letih pa bo vsa cesta dograjena. Sredstva so že predvidena s planom okrajnih gozdarskih investicij. POTROŠNIŠKI SVETI Svet za gospodarstvo je prav hudo grajal potrošniške svete, ki razen treh izjem ne delajo. V mnogih primerih se niso piti konstituirali. Zadevo bo sedaj vzela v roke SZDL. GOZDOVI Občina Tržič je svotječ,aisno posedovala velike komplekse gozdov, ki jih sedaj upravlja uprava za gozdarstvo v Kranju. Občinski ljudski odbor je prosil, da bi dobil v upravo gozdove v okolici Jožefove cerkve, kjer so v načrtu otroško igrišče, sprehajališče in javni parki, dalje je prosil za gozdove v Kanin jeku, kjer naj bi bil tudi ljudski park, pa tudi Dom oskrbovancev naj dobi gozdove nazaj. TEMCOCE PODJETIJ Krojiačnica v Križah ima premalo dela in mora zato odpuščati delavce. Predlagajo, naj se omogoči Gorenjski oblačil-nic.i v Kranju odpreti podružnico v Tržiču, da bi zanjo delali. Svet Je sklenil, da bo pozval upravo stanovanjske Skupnosti, da odpove lokale zasebnikom, ki jih imajo v hišah splošnega ljudskega premoženja, ker res ne gre, da občinska podjetja nimajo strehe, ali pa imajo ležkoče, medtem ko imajo zasebniki zasedene prostore v teh hišah. Posamezni člani sveta so grajali delavce državnih gospodarskih .podjetij, ker popoldne delajo doma na svoj račun in šušmaniljo. dopoldne pa varčujejo z močmi za po poldan skd delo. Podjetju zaradi takega ravnanja tudi primanjkuje naročil. Ce bo podjetje ustavilo obrat, bodo to zakrivili samo takšni šušmarji. S SEJE SVETA ZA pMUNALNE IN GRADBENE ZADEVE Na seji so se člani sveta mučili s spiskom za razdelitev stanovanj. Sestava spiska in dodeljevanje stanovanj je ena listih dolžnosti, ki v javnosti povzročajo največ kritike. Vsak prosilce za stanovanje misli, da jo najbolj potreben stanovanja. Kdo naj izvrši tako delitev stanovanj, ki bi vsakogar zadovoljila? Stanko- Srni tek iz Tržiča in Angela Meglic iz Dolino .sta prosila za dodelitev stavjhnih parcel. Svet bo prošnji s priporočilom predložil občin slkemu ljudskemu odboru. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič želi izročiti občinskemu ljudskemu odboru v UpraVo. več zemljišč, večinoma so to zemljišča v strminah in bregovih. Svet je mnenja, da bo občinski1 ljudski Odbor imel z njimi samo stroške, vendar naj1 't> zadevi sklepa dokončno občinski ljudski odbor sam. Predilnica namerava adaptirati 8—VI družinskih stanovanj, kar je svet z zadovoljstvom vzel na znanje. Predsednik občinskega ljudskega ,odbora je nujno Zahteval, naj se nemudoma ukrene vso potrebno, da se dobijo potrebni načrti za adaptalcijo stanovanjskih hiš, kakor tud! da se uporabijo nalčrti sedanjih četvor-kov z eventualnimi .spremembami ter da se z gradnjo novih stanovanj takoj pr.ič-ft&, ker so sedaj1 sredstva na razpobi o. Svet si tudi prizadeva., da se čimprej uredi oko-ltea Mladinskega doma in.da se dokončno dogradi spodnji' dol stavbe, ker ko pomejkod okna še nekompletna in manjlka tudi kljuk. Predsednik lov, Cerar, je končno pojasnil, da bo naselje „Slome" na Brezjah eilektriffcirano, četudi bo delo precej drago. ...IN SVETA ZA DELO IN DELOVNA RAZMERJA Tudi svet za delo- ;ln delovna razmerja je razpravljal o važnih vprašanjih. Podjetja so začela z spremhi'p.n jem svodih sekretariatov v organ|ilz;a!e{j|ske. oddelke. V Bombažni • prodillJhiei in tkalnici ter v tovarni Peko so že začeli z analitsko ocenitvijo delovnih mest. Taka analitična ocenitev bo študiji; hia podlagi katerega se bo izboljšalo slanje kadra, se bo le-ta dravilho porazdelil ter pravičneje plačeval. Člani sveta so ugotavlji:d>i, da je vključevanj« m tu d i no-vajencev v poklice odnosno v de!Jo v .letošiVjrm letu končano, Za zidarski! in dimnifetirsk) polkilic se. ni jiavjl niti en vn'jenec lin. tu«Hi v nekaterih drugih poklicih jlo stanje že kritično, ker jie za naraščaj premalo zanimanja. Clajtjfl sivola so tudi ugolavljlalll, da se mladina lahko vkljlu,či v po'k'lic.z »Vnvršeinim lt. letom starosti, dočim se lahko zaposli, v I to hrkci:<' šele z. dovrši nini 13. letnim starosti, l.e-los so BtariŠfc. n^jho- zahtevalli oi:l občinskega tilnada - za delo, naj: zaposli mladino v staros!iil 14: let, uepriiiv ima,/ > možnost dobivali otroški dodatek do 15. leta starosti. Svet je sklenil,, da bo po Časopisju javno pozval starše, 'naj m v vseh možnih primerih obračajo za informacije na občinski urad za delo. Dalje je sklonil, da se po šolah izvedejo in-j'or n i a c i j s ka p r o< la vanj a. Občina naj tudi postavi posebno komisijo, ki bo pomagala sestavili analitsko oceno tistim podjetjem, ki lega ne zmoi-rejo. Zelo obširno razpravo je imel svet za (rolo o problematiki zaposlovanja delavcev. Največ težko:": je bilo z zaposlitvijo, obveznikov, kil soi se vrniillli iz .TLA. Toda po posredovanju .občinskega ljudskega odbora, so bili vsi zaposleni Svet za đe'liO je sbglaSJiOi sklenil predlagati obffinskemu ljudskemu odboru, da se pri občinskem ljudskem odboru u.sta-(sovi samostojen- Ivro za. posredovanijte ildla. Od takega biroja, bo Tržič imel nedvomno korist. • .•.». ••• !, ... . Na pri bodi vf1 seji bo svet za-delo razpravljat o osnutku novega zakonu o de-• ••tovnih razine: Tihh Stran 2 TRZiSKI VESTNIK St. 17 Nas« trgovine in gostilne ne ustrezajo higienskim predpisom Ni še dolgo, odkar je bila v tržiški občini: postavljena komisija za kontrolo gospodarskih organizacij, pa jo že opravila veliko delo. To delo je razgrnila pred nami na svoji drugi seji, ki je bila v četrtek, S. ftovembra 1936 in h kateri so- bili povabljeni Ludi člani potrošniških svetov, ki so poklicani, da s svojti m; delom in opaža njiom pomagajo pri njjc-nem poslu, ki nikakor ni lahek. V tržiški občini obstaja 911 obratov, ki maji jih pregleda koni&ijia, in sicer 48 trgovin, 2!) gostinskih obratov (všlevši buflete po tovarnah) in IG obrtniških obratov. Do 8. novembra fe komisija pregledala 31 obratov in Izdala 14 odločb o odpravi .nepravilnosti., ostale odločbo bo izdala v najkrajšem času. Pri teh pregledih so se pokazale mnogotere nepravilnosti, ponekod celo v tolikšni meri, da bo komisija prisiljena predlagati menodajoomu forumu, da se obrat zapre, če v določenem času ne bodo odstranjene najbolj grobe nepravilnosti. Zlasti nekateri obrali izven Tržiča (Kiovor," Ziganja vas) ne ustrezajo niti ina;osi!ovnejš'ini higienskim zahtevam, kaj! šele sanitarnim predpisom. O vsem tem je poročali predsednik komisije, tržni inšpektor, tov. Cičerov, ki je povedali, da je komisija opravila poleg tega še drugo" prav tako važno in pomembno delo: odvzela je v obratih, 24 vzorcev raznih živil. Od teli je 19 vzorcev nabrala po trgovinah lin 5 po gostinskih obratih ter jlih poslala v pregled. Vsekakor hvalevredno delo,- kajti naše trgovine prodajajo mnogo predmetov, ki niso deklarflram (t. j. na katerih ni označeno, kdaj so biti dani v. promet, odn. do kdaj so uporabni), kar lil po predpisih morali biti, prodajajjo pa cela artikle, kil niso niti registrirani (t. ji ni na njih označena odobritev higienskega zavoda) in bi zato nikakor ne smdll v prodajo. TRGOVINE, GOSTILNE, PEKARTJA Predsednik sanitarne inšpekcije, tov. dr. Stanko Živec, je poročali, da tržiške trgovine ne ustrezajo sanitarnim zahtevam, ker so pač v neprimerno!) prostorih, zlasti pa so neprimerna ponekod njihova skladišča, oz. stranski prostori. Niti •ene trgovine nimamo, ki bi ustrezala. Tu se pač ne da mno.go narediti. Upamo., da bo prva ustrezajoča trgovina na Ravnah, ki se sedaj gradi in bo pač morala biti zgrajena in urejena tako, kot je treba. Vse se v naših starih trgovinskih obratih ne da preurediti, • marsikaj bi pa z dobro voljo in majhno preureditvijo le šlo. Vsekakor bo treba misliti na to, da se bodo naredile za uslužbence garderobe, da se bodo mogli preobleči, v delovno obleko in se umiti. Danes nimamo nikjer za strežno osebje umivalnikov, ki so prepotrebni, saj bi si na pr. uslužbenec, ki postreže z milom, pralnim praškom in podobnim, vsekakor moral umiti roke, preden vzame v roke kako živilo. Tudi stranišče, ki naj služi uslužbencem, nikjer ne ustreza sanitarnim zahtevam, ker nima umivalnika s tekočo vodo in milom. Prav tako nimajo naše trgovine posebnih prostorov za čistilni pribor in so metle s smetišnicami po kotih v skladiščih, namesto da bi imeli zanje posebej oddeljen prostor. Neprimerna so tudi nekatera skladišča: vlažna in brez ventilacije, da ne more n. pr. moka v njlih žine in napetosti! V zvezi s tem bo tudi izmenjano provizorno električno omrežje Cankarjeve ceste in stanovanjskih hiš ob tej cesti. GORENJSKA OBLAČILNICA BO RESILA OBSTOJ KROJASTEV Krojaštvo v Križah iin, tudi Modno kroja š Ivo v Tržiču se letos borita s lež-kojčami, ker ni dovolj1 naročil. Malce v bolljšem položaju kot krojaštvo v Križah je krojaštvo v Tržiču! Mnogo Trž.i-čanov kupuje konfekcijo v Kranju in Ljubljani in' da se reši 'tudi ta problem, je občinski ljudski odbor dal možnost Gorenjski oblačilnici iz Kranja, da usta; novi v Tržiču poslovalnico,' ki naj bi bila v Mestnem /domu. Edini pogoji, ki ga je stavil občinski ljudski odbor \<° ta, da mora oblačilnfica dajati delo Kro-jiaštvU v Križah lin Modnemu krojaštvu v Tržiču, da se na ta način reši vprašanje obstoja naših podjetij. Krojaštvo v Križah se oelo želi fuziionirati z Gorenjsko oblačiImifco. Nova poslovalnica bo vsekakor našim ljudem v korist. Kako je z gradnjo novih stanovanj Do 31. decembra t. 1. morajo bili dograjena tri nova stanovanja v ,,1'aragrajčevii" hiši „naganku". Celotna obnovitvena dela in nova stanovanja le hiiše bodo dograjena do marca 1957. Tudi gradnja stanovanj pri Jazbecu v Sebenjah se bo pospešila. Gradnja trgovske stanovanjske hiše na Ravnah v Tržiču hitro napredujte in. bo do konca tega Ida pod streho!, če tega ne bo preprečilo neugodno vreme. Predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Lovro Cerar je dal pobudo, da se še letos začne z gradnjo nove stanovanjske hiše poleg Sveleeve hiše ob Cankarjevi cesti. Potrebne načrte je občinski ljudski odbor že predložil v revizijo. Povsod prevladuje samo en cilj: da se v Tržiču čimprej zgradi dovolj stanovanj. V Bombažni predilnici in tkalnici bodo ustanovili stanovanjsko zadrugo. Ko je tovarna obljubila, da bo dala vsa- komur, ki želi zidati, 200.000 din sredstev, se je lakoj oglasilo 00 interesentov, ki bi želeli zidati. Seveda bo stanovanjska zadruga iskala potrebna sredstva nr.i občinskem kreditnem skladu za gradnjo stanovanjskih hiš. Občinski sklad bo seveda želji stanovanjske zadruge predilnice in tkalnice skušal ustreči po svoji najboljši možnosti, odvisno pa je vse od tega, koliko bo ta sklad imel prihodnje leto razpoložljivih sredstev. Baje bo stanovanjski prispevek prihodnje leto znašal 15o/o' namesto letošnjih 10'Vo in, če se ta načrt uzakoni, bo občina imela dovolj, sredstev, da ust reže predilniški stanovanjski zadrugi, saj bo samo ta zadruga potrebovala najmanj 70 do 80 milijonov din posojila. Občinski ljudski odbor sam pa bo tudi še gradili. Ce bo Tržič reševal stanovanjsko stisko po tem načrtu, potem! v 3 jdo 1 letih v Tržiču ne boi več primanjkovalo stanovanj. Načrti za cesto Naklo ■ Ljubelj so že izdelani Na plenumu turističnih komisij Avlo-molo zveze Slovenije, ki je bil preteklo dni v Poštarskom domu na Pohorju, je dr. Ivo Murko med drugim .govoril tudi o stanju naših cest iin potrebah po gradnji novih. Poudarili je, da nameravajo Avstrijci zgraditi avtomobilsko cesto z Dunaja, mimo Graza itn Celovca v Udine. Zaradi tega bo treba misliti na gradnjo priključkov z jugoslovanskega ozemlja, da se ves promet med Avstrijo in Italije ne l.o odvijal mimo nas. Pereča je cesta Naklo—Ljubelj. Pristojne cestne oblasti so že napravile načrte za to cesto in sicer v treh variantah. Prva varianta predvideva cesto po dosedanji .trasi, seveda primerno razširjeno z ublaženimi ovinki in umikanjem pred železniškimi prelazi, druga varianta predvideva delno uporabo prve trase, toda nameslo, da bi vodila cesta preko Trga svobode, bi nova cesta šla po Cankarjevi ,cesti do kina, nato. po predvidenem novem mostu po serpentinah na tržiški grad in bi se združila na Ljubeljcu z obstoječo cesto proti Ljubelju. Tretja trasa pa je tista, Toi so jo predvidevali že Nemci, t. j', oni Pod brez j a mimo Tržiča proti Ljubelju. Katera trasa bo sprejela, je še vprašanje. O tein bolo odločali pristojni forumi. Občinski ljudski odbor Tržiča je zahteval, da ga pova'biljo k soodločanju o tem važnem vprašanju. Prav tako bo treba Čimprej! dogradili ljubeljski predor, ker so vsi prehodi mod Jugoslavijo iin Avstrijo pozimi avtomobilL-stiom, ki prihajajo na naše smučarstae terene, težko dostopni, Zadružni dom v Kovorjn Kletno, in temeljno zidovje je zgrajeno že pred leti. Zakaj ne nadaljujejo z gradnjo? KZ Kovor ima v ta namen premalo sredstev. Na zadnji seji jie upravni odbor zadruge sklenil, da bo zgradil svojo stavbo na prostoru nasproti .sedanje: trgovine »In da. ho prepustil prej1 omenjeno slavbišče s k'lelnflm in temeljnim zidov-jem občinskemu ljudskemu odboru. Ko-vorska kmetijska zadruga namerava občinski ljxidski odbor prosili za kredit, da si zgradi; novo poslopje. V pritličju naj bi bili poslovni prostori, t. ji. trgovin;), mesnica tih mlekarna s skladišči Tn pomožnimi' prostori, v nadstropju pa skladišča zadruge odnosno dvorana za sestanke množičnih organizacij.. KZ Kovor Upa tudi na dolaciijjfo občinskega ljudskega 'Odbora, vprašanje pa je, če le-ta sploh hidre dati tako dotacijo glede na obstoječe predpise. Vsekakor pa je občinski ljudski odbor že razpravljal o tem, da bi zgradil nad kletnim zidov jem nameravanega zadružnega doma v Kovorjn stanovanjsko hišo. IN ZADRUŽNI DOM V KATARINI? Gradnja zadružnega doma Katarina, hitro napreduje. Stavba bo koristno služila kmetovalcem, bo pa tudi v okras naselju. KOLIKO BODO LETOS SMISLI SEKATI NASI KMETOVALCI? Lastniki gozdov bi radi sekali čimveč, saj gorati predeli občine živijo predvsem iz dohodkov Az gozda. Te dni, jie Razpravljala gozdarska komisija, o proš-"lijah lastnikov gozdov za sečna dovoljenja. Pretežni del prošenj ,j)e bil ugodno rešen. Manj zadovoljni bodo prebivalci na področju bivšega 'KLO Križe in KLO Lese, kjer komisija ni mogla ustreči vsem prošnjam. Posamezniki so- namreč zahtevah dovoljenje za po ©k lesa v večjih množinah kol ga sploh imajo v svojih gozdovih. Taksacija gozdov v preteklih letih je na mestu ugotavljala ko-Jličitmo, ki jlih i|nyi vsak ptoi&estnffl« ;v. gozdu in preko teh količin tudi gozdarska koimisijla ni mogla, saj je nemogoče zahtevati dovoljenje za posek večje množine lesa, kot jo posestnik sploh ima. Sicer pa jio doTočcna kvota poseka le'.os znatno večja kot v prejšnjih letih. SLOVENSKI RADIO V SLUŽBI KMETIJSTVA Slovenski radio -~ Radio Ljubljana in Maribor, delno tudi Badio Koper, ima v svojem programu že nekaj let sem redne, kmetijske oddaje, ki so namenjene strokovni in agrarno-poiHični vzgojli kmetijskih proizvajalcev in poslušalcev na podeželju. Badio Ljubljana ima vsak dan na sporedu 10 minul (12.20—12.40) kmetijskih nasvetov. Od lega časa se vsak drugi dan v petih zimskih mesecih — november, december, januar, felraur, marec. — uporabi 10—15 minut za oddajo Radijske kmečke univerze. Spored predavanj v novembru: 17. 11. 195G ing. Miran Veselic: Misli o pospeševanju slovenskega vinogradništva, 20. 11. 1950 ing. Zdravico Turk: Sodobno orodje in njegova priprava za izkoriščanje gozdov, 22. 11. 1956 ing. Dušan Stepančič: Kdaj kvarimo hi kdaj /boljšamo slog zemlje, 21. 11. 1950 prof. Ivo Jela čin: Neizkoriščene kapacitete v živinorejji, 27. II. 1956 dr. ing. France Janežič: Novejše ugotovitve pri zatiranju krompirjevih bolezni. Prvo tekmovanje najmlajših gasilcev V letošnjem tednu otroka je občinska gasilsiia zveza na predlog svojega mladinskega referenta skušala najti osnovno zamisel, ki naj bi kot rdeča nit prepletala vsa dosedanja prizadevanja za naše , mlade gasilce. To svojo zamitjel, edinstveno v okraju, je operativni štab g|asi.\ske zveze skupno z mladinskimi referenti posameznih gasilskih društev uresničili s tem, da je s Svloju tekmovalno komisijo izvedel dine 11. oktobra prvo pionirsko tekmovanj« vseh doselili na območju gasilske zveze Tržič, med njimi tudi) eno žensko. Lep sončni dan je privabil na kraj tekmovanja vse prijavljene pionirske desetine, med njimi tudii nekaj gledalcev, predvsem starše teh naših pionirjev. Med njlimii je bilo opazili tudi zastopnike, mladinskega oi Oseka pri o krajnji gasiiliski zvezi za Goi\uij* ga«!!«*« zveze za našo mlado organizacijo. Drugič, smo na podlagi tega tekmovanja il/ postavljenih vprašanj ujolovili, koliko šo mladi guMJIei poučeni glede polarne varnosti. Saj je dobrb znano. ' da ravno otroci povzročajo veli'ko požarov: Na kraju vsega je spregovoril pionirkami in pionirjem mladin.slkii referent LaKlko Golfces, ki ju sodelujočim desetinam razdellil lepe diplome. Prvo, v alateni okviru, je ]irejela desetina 1'GD v Tržiču, drugo v srebrnem okviru, desetina PGI) Slap - I tojknn in tretjo, v bronastem okviru, ch s-Miina PGD Sebe-nje. Tekmovanje je zaključil predsednik občinske gasilske zvezi!, lov. Anton Itor-nli.1«. Dejal je: „Ko ste poslali! gasilci, ko ste vpisani v domači čeli in ko nosite lepo ime gasilci, ne misJiie. . da že',vse zrnate. Sedaj' se za vas dfela iti učenjie š-dlo začne. Ko imate vaje, sestanke alt predavanja, opustite za ' neko,'1!!!;«) časa svojo mladostno razposajenost in sečii|in bol!j zanimajte za ga.sriilsko delo. Saj v.'i|m nočem vzeli veseljla m zaba\«. Bodite veseli in razposajeni; ampak do prave meje. Zavedajte se, katere organizacij); fll'ahi ste! Juuiško se lahko posrkale na pirsi iin glavic nosite pokonci, saj ste, ukljic organizacij«, katere namen je, iti hl!ižn;iein'u na pomoč. Bodilli ponosni na lof Pridno se u.či':e v šdli in na vajah in ubogajte svoje predpeislu.vliene, da' bodo JlZ vas napravili! dobre državljane in dobre gasilce. S leni' boste veliko koristili naši človekoljubni 'organizaciji kakor tudi celotni soei al js lični domovini. Ivan Lausegar Stran 4 TRZiSKI vestnik St. 17 rrj , . a • /—7/ • . • / • ter srečanja s kitajskimi pevkami, ki so pri prosile, naj jih nauče peti. Kitajci namreč pojo vse drugače kot pri nas — v nekakš-Tunstično društvo v Tržiču nam jie v ki je bila kar preveč raznovrstna, saj je nem [alzetu -• in kar niso .mogli doumeti, ponedeljek, 5. novembra pripravulo pri- obsegala celo gosenice lih kaiče. A poka- ko je v velikanskih dvoranah donela naša .elr.o presenečen,e: član s'ov.nskega okie- zalo se je, da želodec res marsikaj pesem iz osmih grl, kako more osem ta, tov. Tone Kozlevčar nam je pripo,- prenese. Ce jedo vse to Kit.ajf.Mi, so mogli /pevcev spraviti iz grla toliko, kol ved oval o poli Slovenskega vokalnega tudi naši1 požrlvavaJlni pevci marsi'k::/j mih ],e številčno močni zbori. Okteta na Kitajsko, kamor je le-ta potoval pojesti brez posebne škode ' . z nekaterimi opernimi solisti na koncert- Š skiopličnimi slikami nam je preda- .Predavanje je bilo zelo zanimivo 111 no turnejo. vatel!ji pokazal nekatera kitajjska mesta, mkf*°r m mogoče opisati na kratko vse-Njihova pot je bila velik triurni slo- njihovo značimo arhitekturo hiš in lom- ga čudovitega, kar smo ta večer- slišal, venske pesmi, liti Ludi ponoven dokaz pljev, čudovite cesarske palače, prišla- Nabilo polna dvorana hvaležnih tržiških jugoslovansko-kitajskega prijateljstva. Na- nišča, koncertne dvorane, pa tudii sre- poslušalcev je predavatelja nagradila s ši' pevci so potovali z letalom preko čanja s predstavniki kitajske ljudske spontanim aplazvom. Prav gotovo so po-Moskve, ki so si jo utegnili le bežno ogle- oblasti, ki so naše pevce prisrčno spre- dobna predavanja še v bodoče zaželena dati, v Ulan Bator v Zunanji Mongoliji jemali in jim nudili vso gostoljubnost in bodo gotovo dobro obiskana, ip naprej v Peking. Ze pot je bila izredno zanimiva. Medlem, ko smo o Moskvi pri nas že marsikaj slišali, je pa mongolska presto lica svet, ki nam je dokaj odmaknjen. Težko si predstavljamo mesto, ki je le v centru pozidano, na periferiji; pa žive prebivali'.! v šotorih, stalnih spremljevalcih nomadskih ljudstev. Srečanje s karavanami z velblol'i je bilo vedno največj-e zanimanje. Zato se je letos četrta pa je obsegal Meditacijo iz opere Za gostovanja umetniških glasbenih an- lina (Goimod) in Pihne (Thoma) ter samblov je tržiško prebivalsUo kazalo duel iz Scviljskega brivca. Drugi del kom- našim pevcem srečanji';' posebne vrste. :>• Po- dokaj dolgi vožnji so končno prispeli v Peking. Tu se je začela njihova -koncertna turneja, ki je Ml a ena sama velika manifestacij;! prizn in j a, navdušene), prijalcljstva..- polna prisrčnih sprejemov, dobrodošlic, kjer so naše pe.ee zasipali s cvetjem in ljubeznivostmi. ,. C. ud mi, prečudna dežela je Kitajska. [Mnogo smo o njej že brali in slišali, a Ivoiikorkral spel nanovo kaj beremo ali ■slišimo o njej, vedno se nam odkrije na novo in v novi luči. Menda bo res, kar pripoveduje anekdot.1 n liviopcu, ki je ob Odhodu .na Kitajsko obljubil prijavljeni V:o\ms k iT skladbo briočca7'Scolla v. hvropi, da jug} bo napisal knjigo o Kitajski ter da bo v dveh mescih poslal domov rokopis. Toda po leni času jim je .poslal le siioiroeito, da Kitajiske še ne pozna dovolj, da pa bo obljubo izpolnil v dveh Idili. Po .dveh Idili je snoro*il, da l:oi knjigo napisal kdaj kasneic, ko l,o. o Kitajski kaj več velel. Po" dveh .desetici jih bivanja na Kitajskem pa je sporočil prVhlel jeni, da knjige sploh ne more napisati, ker Kitajiske pravzaprav nič ne pozna. , Predavatelj, to". Kozlevčar. nam je Veveda orisal predvsem pot Slovenskega sporazumelo Turistično društvo s Koncertno direkcijo Slovenije kar za več različnih takih gostovanj'. V ponedeljek, 12. novembra smo poslušali prvi koncert v letošnji sezoni. Program lega koncerta je obsegal vrsto arij lin duelov iz najbolj priljubljenih oper, ki sta jih odpela solista ljubljanske Opere sopranitoltka Sonja lločevarjieva in barillonlsl Marcel Osta-ševski, ter vin'insMih skladb, ki jih je izvajal član Ljubljanskega kvarteta Ali Dermelj. Za klavirsko spremljavo je pri vseh nastopih poskrbela Zdenka Lukce-Carjeva. V prvem delu koncerta so si sledile ' i Be- riola CAIlegro, Lotosova dežela. Ba'cina scena), arije Novine (Donizzelti), Valen- Tt6dhi\Q Thais iin Hubavjev čardaš lleyre Kali, ariji Figara (Bossini) in Lune (Verdi), dve ariji Gilde f Verdi) ter duel iz Bigo-letla. Izvajanja vseli treh solistov so sprožila v dvorani veliko navdušenje itr se aplavz posebno v drugem delu koncerta kar ni n:o.,cl poleči, saj so vsi nastopajoči, posebno pa še vidlinski virtuoz Dermelj, pokazali v izvajanju svojega programa visoko 'kvaliteto. Vsak tak koncert pomeni za Tržič izreden kulturni dogodek. Toga so naša publika dobro zaveda in je do zadnjega količka napolnila dvorano .,Svobode". Prepričani smo. da bo dos'gel enak uspeh koncert Slovenskega okteta, ki bo v decembru: Andrej Tišler trziSkega Čevljarstva Tržiško čevljarstvo lahko beleži! med niso bili nič slabši kol sloveči žirovsjkj 1. in 2. svetovno vojno velik razmah in čevlji. Lesene podplate za cokle so sii napredek. Kot sem že omenil, jie leta 19.20 izrezoval! nekateri kmetje sami. Cokle so prenehala tovarna Goecken,. kmalu za sicer že stara tradicionalna kmečka hlev- njoi ludi večji čevljarski, obrati Klol'utar, ska obutev, vokalnoga okteta, zraven pa prav po do- Gregorc, Papov in P. Bohinc. Leta 1931 Že omenjene „štere" (izdelovanje novih mače prikazal ne le njegovo zma-oslavje, je prenehala tudi najstarejša čevljarska čevljev in popravila po kmečkih domo- nnuveč ludi težave, s katerimi je mq- tovarna Ma)ly & Demberger. Namesto vili) so v te i dobi roiliigouia prenehale in ral ho-iiii. Med temi j. bila najhujša vro- obratov, ki so prenehali, so si nekateri to največ iz gospod a rs kili razlo"ov. Mlijj- čiiia,. ko se je dvigalo živo srebro v podjetni tržiški čevljarski mojjslri po- ši kmečki roki si je zaželel ta'snih čev- lernioaielru preko 50» C t'|a do 59» C, kar lagoma povečali svoj« ročne drlavnii.ee, ljev, kot so jih nosili po trgih in mestih, so naši kranjski laaezi le s težavo .pre- oziroma ustanovili večjo obrale z ročno Prenehalo je tudi kuhanje 'tržiških bržol našali. Pa l,nd,i s brano ni bilo lahko, in strojno izdelavo čevljev, v katerih jie ob nedeljah oziroma „plavih" ponedelj- Ni se bito lahko navaditi jesti s palici- i,.ilo zaposlenih tudi večje število pomoč- kili. Čevljarji, zlasti iz gase, zgornjega in teomi, za kur jie potrebna precejšnja nikov. 'lako smo imeli pred drugo sve- spodnjega konca, smo se najrajši zbirali spircliiiost prstov, p,a tudi žeiodiK: je liiilo [mno voijnuo poleg čevljarskih tovarn v bivši' kmečki gostilni „Pri Itobežu" „Peko" in „Jara" tudi nekaj večjih če v- (Mihaelu Peharcu) v Lomu, kjer so se ijarskih obratov z že omenjeno ročno vsako nedeljo do nemške okupacije do- OZirdma napol strojno izdelavo in sioor: hi Je jirltstne tržiško bržole in. okusen A. lese, Fr. Marketj in sin, ,1. Dobrin, ržen kruh. Ob temnih večerih nam jie Brata Snečnlk, .1. GrassnuVltT, K. Mehi«, dala Bohcževa mama vedno kako baklo, Ig. .teše, J. Hriofvat, J. Štejte, A. JSteSa. 'da smo si svetili na poti proti Tržiču. V še večjem .številu manjših delavnic je Za ves napredek predvojnega Iržiškega lulo zaposlenih po 1, 2, 3 ali več po- čevljarstva gre priznanje razen mojslroni močnikov ali pa jzUčendh čcvljarsikili po- tudi čevljarskim pomočnikom. Veliko je močnikov, ki so bili zaposleni 'v tovarnah bilo takih, ki so si vztrajno prizadevali Ma'llv & De,ni|!)erger in „Peko" ih so od- priti do večje strokovne izobrazbe, znaji bojali na večerno delo šo k obilnimi prijet* za vsako delo in bili mojstrom v mojstrom, zlasti v sezonskih mesecih, ko veliko oporo. Mnogi so se v tujini rta- sio mojstri prejetnalt! naročila, ki so m o- u(Sll'li marsikaj', s čimer so po vrnitvi rala biti hitro izvršena. Kljub temu, da v domovino koristili ludi domačinom, so skoro po vseh delavnicah delali čev- Janez Dobre iz Kovorja se je po'prvi ^eljiav, li?ca,fn1!ico!y tu eleklričnFh peči, kit- lj« za prodajalne po državi, je bilo ludi svetovni vojni vrnil z Dunaja, kjer jo treba privadili čisto svojevrstni prehrani, KDO I$0 POPKAVIUAL NASE HAD10-, A P AH ATI!!? Tržiško podjetje Badiomehanika je v likvilaciji, njen U[)iMvni'k tov. Miloš Babic 'se je na Beku — kol je znano.— hudo po,naralov_, e'ektričnili nip-jev, lel'il'onov, /električnih hišnih na-* v, likalnikov in električnih peči, ku- za. p.roi; za izdelavo vsakovrstnih čevljev po me- bival dalje časa. Tam se je naučil naj- nalniliov iiln racunski.li, pisalnih ter drugih strovev. 'transporl v Klranj a'i Ljub- ti za tržiško in okoliško prebivalstvo in iinejše, obrnjeno šivane izdelave, imeno-ljtmo je drug, riskanlen in preden last- za naročnike.iz drugih krajev dobro po- va-ne „komtess". Pokojni čevljarski moj-n i k dobi rob«:* iz popravili, lahk cele Pdne. Občinski ljudski odbor Žalo> v pogajanju z klel jrolelini l.iod.'e.ljirm iz Kr'an.:;i, da se v Tržiču v Pariizaiiski mm iisla od mo:'eaia Ir ivo traja Ibor je hničufn ikrbljeno. Čevljarske popravi j.alnice ni s ter Ivan Erlah z Bistrice ga jie zvabil bilo nOhene, ker so vsa popravila izvr- k sebi. Dobre je v Krlahovi delavnici Sevali po o'brl]n/i'h delavnicah. Tudi po naučil več ponioičnikov omenjeno izde-kakovosti so tržiški čevlji ustrezali po- lavo, ki je bila v Tržiču do tedaj »koro trebam tedanje dobe. Izdelovali so čev- .mezuanu, čeprav je iz Tržiča že v B). stogovi na za prodajo vseh vrst elektroieh- lje vseh tedaj znanih načinov izdelave, leljn š'o na tisoče |«irov, seveda- navadno, ničnih j)i'edmelov. Obenem pa naji bi pod-- Delali so — "zaradi konkurenco cenejšo obrnjeno šivano (gcvvendel) izdelanih !.ah-jelji.' v Tržičii - vzj:oslavi!o veliko delav- čevlje 11. ali 111 vrsle poleg prvovrsl- kih čevlje-. Dobre se je celo osamo-svo-nico za vsa md.idča popravilia eleklrič- nih 'lahkih in težji! 11 čevljev' za krnele, j H hi delal v Kovorju, kjier je tudi umrl. ni h naprav ter finih strojev. Vojznike, gozdne delavce," smučarje, ki (Dalje [ rihodnjlič) 92 2931 Manifestacija tržiških strelcev največja manifestacija gorenjskih slreloev je za nam,i,. Od 1. do 9. septembra so gorenjski strelci z različni n»i tekmovanja proslavili 30-lelnieo obstoja prve strelske družine na Gorenjskem, hkrati pa tu|lii obstoj 10-letne strelske organizacije v novi Jugoslaviji. Tržiški strelci so imeli od vseh najbolj izpopolnjen program v letošnjem strelskem tednu. Vse trž.iške prireditve so dokazale, da je strel sivo v Tržiču zaora-lo krepki; in zdrave brazde tako v pO* gledu športne kot tudi obrambno - koristne dejavnosti;. Za uvod v strelski leden so pripravili v soboto, 1. septembra zvečer svečano akademijo-, katere so se poteg domačih predstavnikov oblaslii udeležili tudi se-krclar o;krajnega odboira SZDL lov. Stane Preželi, predsednik liln sekretar okrajnega strelskega odbora lov. Raj ko Mali in Edgar Voučilna ter zastopnik OSO iz Gorice. Le žal, da je billa udeležba s strani djoimacuo slreloev in predvsem občanov premajhna: Pred akademijo so strelci z zabavnim streljanjem preizkušali vsak svoje strelske sposobnosti v streljanju z zračno puško. Nadvse zanimivo pa je bilo tekmovanje okrajnih eldiip v nedeljo 2. septembra. V Tržiču sta si; pomenili ženski reprezentanci okraja Ljubljana in Kranj z niallokalibrsko puško, na Jesenicah pa člansko reprezentance okrajev Celje, Gorica in Kranj z vojaško puško in vojaško pištolo. V trdi borbi na Obeh „fron-lah" so se borili tudi naši tržiški člani, V sestavu gorenjske reprezentance, ("dani so se zeiio dobro odrezali; in zmagali in samo ženski "eikipi ni uspelo priborili zmage Gorenjski. V Tržiču je tekmovanje pričel zastopnik občinskega odbora SZDL; pozdravil jie tekmovalce, po končanem tekmovanju pa je podelil zmagovalni ekipi (ljubljanski) lep spominski pokal. Ceiotedenski program pa so izpolnjevala razna zanimiva strelska tekmovanja tržiških društev, ki so bila zelo dobro obiskana. V ponedeljek so se pomeriti lovci, tokrat ne v gozdu, pač pa na strelišču. Vsak lovec je najprej streljal na mirujočega srnjaka s kroglo, potem pa 'na bežecega zajica s šibrami. ;jNs$ boljših devet lovcev pa jie na koncu streljalo še na leteče golobe in, le; Irem ie uspeld sestre-" liti to strelsko trofejo'. V* končnem plasmaju se je plasiral na prvo mesto Drago iVčn'ik, na drugo Jože Rozman iin. na tretje Gašper Napreci. Skoda le, da se Niso tekmovanja udeležile vse lovske družine iz naše občine. Torek j|e bil določen za tekmovanje rezervnih oficirjev v streljanju z vojaško pištolo. Udeležili so se ga v glavnem le mlajši oficirji, čeprav jie bilo pričakovati večje udeležbe. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo. Videlo se jie le, da jim manjka Še rutine lin priporočiti jiim je treba večkratne take vaje, saj je vendar pištola Cfenovno orožje vsakega oficirja našo atčmade. Prva "tri mesta so zasedli Alojz 1'Oilljaj, Milan Ogris iu l.ožo Jotie. V sredo so se pomerili med seboj pripadniki; LM iz Tržiča. Streljali so z vojaško puško na 200 m in je lj.il najboljši Ivan Marsič. Najbolj težko pričakovana j>a .je biila cjetri&ova patroma vožnja, "ki sta jo. Prtiedila AMD in SD. Preko 40 motor 'listov se jie zvrstijo na startu in tudi na strelišču mm bili nič kaj v zadregi ter so' kar trije (Frfdo Porko, Vinko Vo-gTinc in Milan Česen) „pobili" vseh pet »sovražnikov v $aaedir'. S tem so Tržičani: zaključili svoj del strelskega ledna, čakale pa so jih se zaključne prireditve v Kranju, ki so se Jto prav tako števili no udeležili. Na slavnostni seji okrajnega stretlisklega odboira je v siolboto zvečer imeli referat njegov predalnik Rajko Mali. ki \c v Ti jem orisal začetek itn. poličk dela strelske organizacije na Gorenjskem. Zasloipnilk izvršnega' odbora SZS iz Ljubljane pa je za organizacijsko utrjevanje in aktivno- delo v strelskih družinah odlikoval najzaslužnejše strelske delavce Gorenjske, med njimi tudi Tržičana Jožeta Jurjev-čiča s spominsko plaketo in Janeza Per-ka ,z medaljo strelca-organjizalorja. Za požrtvovalno djelo v strelski organizaciji sta od okrajnega strelskega odboira prejela Vili Bedina plaketo, Dani Roz1 man pa pismena priznanje. Proslava ,'!0-!etniee gorenjskega strel-stva je dosegla svoj vrhunec v nedeljo, i), soptemjbra, ko se je zbralo v Kranju nr.nl 1800 članov strelske o.rganizacii(je z Gorenjske. V strelski paradi! so defilirali pred pokroviteljem M. Zlaluarjeni, predsednikom SZS J. Klaujškom, jmd-predsednikom OLO I. Bertoncljem 'in drugimi; predstavniki v složnem koraku ešaioni mojstrov - strelcev, članov, članic, kov moči mladine in pionirjev, vsi s puškami, na ramah* za zaključek pa še ešalon obveznikov pred vojaške vzgoje in pa pripadni-JLA. Ta" parada je prikazala poleg strelske organizacije tudi njen pometi, ko je odlično ponazarjala eaolnosl slrelslva in armade, saj mora bili vsak strelec trden "člen v verigi naše državno obrambne sposobnosti. Po pa^aidl jie zjiranim strelcem na 1. javnem zborovanju gorenjskih strelcev govoril sekretar OO SZDL lov. Slane Prezelj. .Gorenjski strelski teden so zaključili okrajni reprezenlanti na kranjskem strelišču v Struževem, ko so se ponnei<'lli v streljanju s pištolo in puško z reprezentanco Ljubljane. Vse {»opoldne je trajala huda borba med temi rivali iu šde zadnji tekmovalec gorenjske ekipe je odločal o zmagi, ki se je končno na-nila k gostom. Vse prireditve gorenjskega strelskega tedna, na katere so opozarjalo lično aranžfirarls »izložbene razstave, so por kazale koristnost te organizacije, zato se vsi ljubitelji in simpatizerjii, vključite v njihove vrste I Včh KATASTROFA V ZADNJIM KOLU - Po lepih uspehih v sredini tekmovanja Ljubljansko-primorske lige so tržiški nogometaši doživeli dva zelo grenka poraza. 0 prvem smo že pisali. Toda sledil je drugi, mnogo hujši;, ki je občitno pokvaril tržiški plasma in razliko. Moštvo Nove Gorice je bilo dokaj dolgo na dnu lestvice. Glede na to smo Tržičani računali vsaj na polovilčen uspeh, čeprav smo igrali v Novi Gorici. Toda moštvo NK iz Nove Gorice, ki je tekmovalo že v conski ligi, jie zaigralo kol. prerojeno, Imelo je svqj „veliki dan". Rezultat je morda glede na igro v polju tudi malo previsok, toda tržiški napad je dvakrat zaporedoma popolnoma odpovedal. Solidna obramba z odličnim Štrukljem na čelu ni vzdržala neprestanih napadov domačega moštva, ki pa so imeli tudi nekoliko srečo. Proti koncu tekme je Fler zapravil še edinstveno priložnost za dosego vsaj častnega gola, ko je zaslrelj.al enajstmetrovko1. S tem kolom je končan jesenski del tekmovanja v Ljubljarsko-primorski lici. Kljtal) zadnjim neuspehom je moštvo NK iz Tržiča doseglo zelo ugoden plasma. Saj pelo medlo v tej ligi daje dosti upanja v še boljši uspeh v spomladanskem! delu tekmovanja, posebno še, ko bo dobil NK v okrepitev napadalec, Nogomet NOVA GORICA nov. Angleška drama v barvah IN JULIJA, nov. OSUMLJEN, nov. Mehiški film MEHIKO V 17,—19 ROMEO 20.-21 22. -23 PESMI. 23. —26. nov. Ameriški barvni kavbojski tam SIMEBONSKA BOZA. 27.-28. nov. Bolgarski zgodovinski borbeni film POD JARMOM. 20—30. nov. Nemški barvni film PIROŠKA. L—3. dec. Ameriški barvni kavbojski film PAZI S F. HUDIČA. . POSREDOVANJI Lepo orehovo mizo za kmečko sobo,-prodam. Poizve se v pisarni Turističnega društva. PREKLIC Podpisana preklfcujem veljavnost moje dosedanje osebne izkaznice, ki je bila izdana dne 27. 8. 1950 v Novem mestu z reg. štev. 21212 in serijsko štev. 329901. Anica Pelko. Dekliški dom v Tržiču PREKLIC Preklicujem vesti, katere sem razširjala o tovarišiici iu tovarišu Trubajlič, ker so neresnične. Marija Hafner, Tržič TRŽIČ 5:0 /2:0) Za NK iz Tržiča so nastopali v jesenskem delu tekmovanja Sledeči igralci: Marki č, Štrukelj, Zupan, Dornik, Zaletel, Slepčevič, ivanovski, Eter (kapetan in trener), Markič, Puškarevič, Pelernel, Mežek, Cusloič, Krašovec, Gruolč inSp^-har. Za uspešno zastopanje tržiškega nogometa in tržiškega športa v slovenskem merilu nogometašem lahko samo česti-lamo in jim želimo v spomladanskem delu tekmovanja še več uspehov. Za dober uspeh zaslužijo pohvalo tudi nekateri funkcionarji NK, posebno predsednik Smollej, k? usmerja delo v NK, in pa seveda tisti organi, ki so tržiški nogomet tudi finančno podprli Lestvica Ljub.ljansko-primorske lige: 1. Triglav (Kranj) 9 7 1 1 34 :12 15 2. Krim (Ljubij.) 9 5 3 1 23 : 10 13 3. Grafičar (Lj.) 9 t; 1 2 23 :14 13 4. Slovan (Ljublj.) 9 4 2 3 19 : 7 10 5. Tržič . 9 4 1 4 16 :19 9 G. Nova Gorica 9 3 2 4 24 :19 8 7. Izola 9 3 i 5 20 :24 7 8. Ilirija (Ljublj.) 9 3 1 5 12 :19 7 9. Mladost (Kranj) 9 1 2 6 11 :23 4 10. Branik (Solkan) 9 2 0 7 IG :43 4 mt boš porok za da si kupim nekaj sit kaj dosti zalo-kupill šo eno, bom IZVIRNE TRŽISKE ŠALE Janez: „T1, Štefan, potrošniško posojilo, oblek?" Štefan: „Bom." Janez: „Ti, Štefan, žen z obleko?" Štefan: „Ce si bom imeli dve." SINDIKALNI SESTANEK Predsednik: „Kdo;r želi iti v cirkus, naj se prijavi; in. vplača 500 din." Vsi Odklonijo izlet v cirkus. 1. član sindikata: „Imam cirkus doma." 2. član sindikata: „Polem pa gremo lahko kar k tebi pogledat, saj ne boš računal vstopnine!" L3. član sindikata; „Zakaj pa 500 din? Vožnja stane .360 din, vslopnlica 60 din, kam pa bo. šel ostali denar?" Predsednik: „Za zabavo po cirkuški predstavi." Claiii: „Zakaj pa nisi tega prej povedal?" Predsednik: „Zato, ker bi se polem vs,i javili za cirkus." GASILSKA ZAVEDNOST Ob zadnjem požaru je priskočil na pomoč tudi mlad fant, ki ni gasilec. Ko ga opazil pr) gašenju neki zaveden gasi-se je obregnil vanj: „Gasil bi vsak, gasili K vajam rajje hodi, k vaj,am!" je o lec, SI ran G Uspeh tržiške motoristične ekipe na V. jugoslovanski alpski vožnji Alpska vožnja jo vidika preizkušnja zmožnosti, vzdržljivosti in hrabrosti vsakega posameznega motorista itn zmogljivosti strojev. Treba je bilo pravilne jati Ivire ljudi iu strojev in nujne so bile temeljite priprave. Vseh tekmovalcev je bilo okrog 10S. Tu so bili' Avstrijci, Nemci, Italijani, Cehi, Bolgari, Hrvatje, Srbi, Bosanci in prod-stavniki več močnejših slovenskih avlo-moto društev. iržiška ekipa je imela stroje nove in stare gradnje. Njen sestav je bil lak-le: Nova gradnja: Ivan Podrekar, Karel Kravcar, Dušan Goltes, Frido Perko, Mr. ph. Zdenko La-vička, Matevž Lukanc, Janko Rupar, Peter Teran iz Podbrezij. Stara gradnja: Franci Globočnik, Vili Ulčnik, Mirko Hrast, Janez Krmavner (Cibašek), Franci Kurriik (Matej Kurnik), Alojz Prista-vec (Tadej Lazar). Poslednja trojica iz skupine stare gradnje so standardni tekmovalci, ki vsako leto beležijo izredne uspehe. "V soboto 23. septembra ob 16. uči je Iržiška ekipa krenila proti Bledu. Ekipa je vzbujala splošno pozornost pri gledalcih. Bila je enovita, številna in dobro opremljena. Pogled nanjo je porajal misel, da bo vzdržala na težki poti in do-!«cgda lep uspeh. 'Po prihodu na Bled je bil tehnični pregled in oddaja vozil v zaprti boks, kar pomeni, da tekmovalec nima pravice pristopa do vozila pred startom. Po večerji v hotelu Triglav so se tržiški Udeleženci alpske, vožnje sestali in po daljšem premisleku sestavili 4 pod-ekipe in rezervo; pri tem so se ozirali na razne ''tehnične činitelje in subjektivno dispozicijo tekmovalcev, Ob 5. uri zjutraj so se Tržičani zbudil sveži in dobro razpoloženi. Pričetek startanja je bil določen za 7. uro. Od tržiške ekipe so prvi startali novi stroji, nato tisti iz stare gradnje. Po startu na Bledu ob veliku množici gledalcev je vodila pol okrog Blejskega jezera, po slikoviti dolini Save Bohinjke, pod vrhovi Julijskih Alp in okrog idiličnega Bohinjskega jezera. V Bohinjski. Dnslrici je idila postavljena prva kontrola. Prvo etapo, ki jie bila dokaj lahka so prešli vsi tržiški tekmovalci' razen Dušana Go'tcsa, ki jie zaradi neprevidnosti1 nekega kolesarja za vozil z '90 kilometrov na uro na njivo- in zadel v mejnik, skril v detelji. Zaradi poškodb na motorju ni mogel nadaljevali poli Franci Globočnik je imel na svoji Javi 7 defektov. Odpovedala mu je nožna zavora. Zgodilo se je, da je pripeljal v ovinek s polno, hitrostjo; le s skrajnim naporom in prisotnostjo duha je izvozil. Tudi na vpilnjafiu se mu je napravila napaka. Kljub vsemu mu je uspelo pripeljati do prve kontrole brez 'kazenskih točk. Od tu naprej1 je peljala tekmovalce pot na Rov tari co. IMla je' to hitrostmi preizkušnja in začetek druge etape, ki je vodila do Idrije. Pot je bila dolga 89 km. Sama hitrostna preizkušnja je bila dolga 15 km s 500m višinske razlike. Pot jie speljana skozi gozdove Jelovice in je zelo zanimiva in slikovita. Po 15 km se te pričela spuščati po strmih zavojih proti Železnikom. Na tem delu poli je bilo treba zvišati hitrost in pridobiti tisto, kar so izgubili pri vzpenjanju. Na tem odseku jie padlo nekaj tekmovalcev. Iz Železnikov so se spustili v Skof.jo Loko, nato se peljali skozi Gorenjo vas proti Zirem. Po številnih in ostrih ser-j.eutlniUi sp ' se. »puščali in ■ ivdo vzpeli 00 Idrije. Ta del poti je bil zelo naporen. Na tekmovalcih ji«.bilo opazili sledove telesne utrujenost! in živčne prenapetosti. Niso skoraj niti opazili, kako se je pokrajina okoli njih spremenila, saj so prešli z gorenjskega v primorski pas. Tekmovalec Janez Krmavner je izostal, kjer se mu je zlomila os ko'esa prikolico. V svoji vnemi tega ni takoj opazil. Opozoril ga je na to Kurnik Franci, ki je vozil za njim. V Idriji je bila druga kontrola. Treba je bilo 'dopolnili zaloge goriva. Za okrepčilio skoraj ni bilo časa. (Nadaljevanje sledi; OSEBNA VEST Za doktorja medicine je promovira! Jurij Pesjak iz Kovorja. Prisrčno ' čestitamo I POGLEJMO SE V OGLEDALO Prejeli smo: Nedeljsko popoldne i na nogometnenu igrišču po končani tekmi. Gledalci se razhajajo, a ne vsi. Gorečneži, zabavljači, radovedneži in tisli, ki so nezadovoljni s tekmo, se zbiraid kot grozeč oblak in čakajo, da se po dveurnem stanju v miru kakorkoli »proste nad „krivičnim sodnikom". Čakajo vztrajno, a ne zaman, saj človek, ki mu morajo povedati, kar mu gre, mora mimo njih. Ah, saj je že tu! Zaščiten z miličnikom si utira pot, ki mu kažejo fige pod nos in ga psujejo. Ob človeku, tej garjavi ovci, pa jo šla pO vsem videzu sodeč, tudi njegova žena, katere sta se Oklepala dva otroka, vsa objokana in v strahu, kaj se bo še zgodilo ž njimi, ko jim vsi nekaj groze. Ta družina :iii bo 'gotovo dobro zapomnila tržiško ,,gostoljubnost"! Enako, kol tem prvini, se je godilo tudi sodniku, ki se jie čez čas prikazal ljudem. Tudi pred štirinajstimi dnevi je bilo po lobno in ne bomo se čudili., če se 1 odo nogometni sodniki branili ' iti v Tržič sodit. Je že prav, da se pokažejo napake, če so, in odgovorni ljudje gotovo ho bodo liho in bodo že zaščitni i svoje moštvo, če bo trebit Ljudje pa, ki na tak način razkazujejo svojo srčno ikulluro, gotovo ne store nobene usluge Inil.i nogometnemu društvu,'' niti . u ■('ledu 'tržiškega ■ prebivalstva. Zatorej prrudiajmo s temi. OBVESTILO ZDRAVSTVENEGA DOMA V zvezi z ureidtio o preventivni službi zdravstvenega osebj.a na terenu so tudi babice dolžne opravljati preventivna Službo. Zato je bilo nujno, da se je teren na območju Tržiča razdelil tako, da ima vsaka babica določen teren za Opravljanje te službe in sicer: Diplomirana babica FB1DA JAKOPIN, stanujoča na Ravnah št. 5. Tržič: Trg svobode — zahodna stran 0:1 št. 1 do 33„ Našičeva, Janežičeva, PrehOd, Čevljarska, Fužinska, Heroja Grajzerja, Pol na Zali rovi, Bcčanova, Proi'clarska, Ravne, Koroška, Podljubelj, Heroja Bračiča, Cesta JLA, Ko'odvorska, Preska, Cankarjeva, Spodnja Bistrica, Virje — spodnja stran. Diplomirana babica BESTEB-DOVZAN TONČKA, stanujoča v Partizanski ulici št. 11. Tržič: .Trg svodobe — vzhodna stran od št. 2 do 32, Blejska, Partizanska, Kjpsarska,. Kurnikova, Kukovn.iška, Šolska Virje — zgornja stran. Zgornja Bistrica, Slap, Lom, Grahov-še, Potarje, Cadovlje, Dolina, Jelendol. Diplomirana babica SK0BNSEK VIDA, stanujoča v Križah. Pristava, Križe, Sp, Vetrno, Zg. Vetrno, Gozd, Senično, Sebenjc, Žiganja vas, Bel nje, Breg pri Bistrici. Začasno tudi: Kovor, Loka, Zvjlrčei, Hudo, Brdo, Leše, 11 ušica, Vadiee, Vi-soče, Budi graben, Popovo, Paloviče. Pri porodu si vsaka žena lahko izbere babico, katero si1 želi, za vso ostalo baltiško službo pa je zaželeno, da kličete babico, kii je določena za tisti teren. .Upravnik: Dr. Stanko Živec S A H MOSTVENO PRVENSTVO GORENJSKE. UKZOTtlltNIR PIONIRJEV V ČAST „TEDNA OTROKA" Po hudih borbah v pre.ltek.movanjih si je naše moštvo prvič v zgodovini Iraškega šaha pridobiio pravico igranja v finalu inoštvenega prvenstva Gorenjske. Zadnja .ovira na poti do finala je bilo moštvo šahovskega kluba iz Lesc. V tem dvoboju smo zmagali sicer zelo lesno, toda nastopil! smo' s štirimi rezervami. Tako je bil rezultat samo na prvih štirih deskah zadovoljiv. Zmagali smo t* 3 in poil : pol. Nii zadnjih štirih deskah pa smo doživeli celo poraz 1:3. Končni rezultat se je kljub temu glasj'1 vi našo jcoi1i?ii| s 4 (iin JJMjC; 3 in pol, Tudi za f/iinalc mošlvencga prvenstva Gorenjske nismo mogli zbrati kompletne postave. Pogrešali smo Galofa, Hribarja in Keršiča. Posebno pa seveda Rob-ieka, ki je še vedno član SK Kranja, S postavo, ki ima povprečno komaj' 4. kategorijo, seveda hi bilo računali' na kakršenkoli uspeh. Naj navedemo, da so ostala moštva imela na prvi deski 00*10 mojstre, na zadnji pa še vedno dru-gokategornika, medtem ko smo mi imeli samo na prvi iin na peti deski igralca, ki sta se lahko koltkorloliko merila z igralci klubov v finalu. Naše moštvo je izgubilo vsa tri srečanja s 1:7. Moštvo DPD „ Svoboda" so sestavljali sledeči igralci: 1. Stefe, 2. Kos, 3. Soklič 4. Dov-žan, 5. Brezavšok, 6. Meglic, 7. Kočo-var, 8. Božič. Prvi dan je na četrti deski igral tudi Papov. Moštvcno prvenstvo Gorerijiske je pokazalo, da našemu moštvu manjka predvsem osnovnih teoretskih pojmov in pa rutine, saj' so nekateri igralci jasne remi-pordeije hitro izgubili. To 'tekmovanje pomeni na papirju majhen neuspeh naše sekcije, toda lahko' rečemo, da smo kljub vsemu temu četrto moštvo na Gorenjskem, torej za Kranjem, Radovljico »n Jesenicami. Naša sekcija je s pomočjo Društva prijateljev mladine, ki je podarilo knjižne nagrade, organizirala pionirski brzo-tiirnir v čast „Tedna o roka". Brzo! ur nirja so se lahko udeležili vsi pionirji do 15 let starosti. Med 17 pionlilrjli se je razvila zelo zanimiva in ogorčena borba za pet prvih Ines t, kolikor jie bilo nagrad. Po dveh urah igranja je kljub dvema porazoma zmagal Peter Begvajl. s 14 točkami. Drugo, tre t jie in četrto mesto so si delili: Krč, ' Vidovi« in Oman z ' 12 točkami (Sele novi medsebojni turnir je prinesel ta vrstni red). Peto' mesto jie osvojil Breje šesto SI a I nar, 11 točk. 7., 8. in 9. so f razdeli M Ahačič, Burger in. Bave1 z 9 kami, 10. Slepišnik, 11. Ga'of itd. Pravkar sta v teku ludi dva po I finalna tiilririrjii s po- 12 oziroma 11 krnici V i rvom A-tundrju igrajo starejši igrat" rti, skoraj vsi igralci prvega moštva, v drugem pa pfomjrji in. mladinci V prvem' je brez poraza le še Brezavšček. Sledijo' i.Partov,.SOklič. itd. V drugem p" naidmočro vodita Oman iin Kr". »Trj&isfei vestnik- diaju vsakega 1. in 15.. v mesecu. / Izdajatelj: Turistično dru&vo v Tržiču. / Urejuje urednik* odbor 'Za.nl odgovarja Maks Stumfel, Tjska »OorenJsto. tisk« v Kranju. / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta Jugoslovanske Ijudsk- ~r>nde Telefon žt. 55. / Celoletna naročnina '360.— din, polletna 180,— din. Posamezna številka 15,— din. / TekočI račun din. Posamezna številka 15.— din. 00.