ST. 98. V CELJU, SOBOTA 7. JUNIJA 1919 LETO I. !z ?,-„>:,; a vsab ttovelc, fietsi'fcefc in mob&lm. — Cexia i Za eel* let« 3« K, za pol Ida 18 kron, za četrt lelst S K, za 1 me«c 3 kr«ne. P«»aiwea»a fttevil&a staao 40 vinarjev« Na pisMiene naročbt krez pošiljatve «tenarja ft« no mortmo «ziraH. Naročniki naj pošiljajo naročnin» pe pmitai nakaznici. Reklamacije glede llsta so p«štnine proste. Ne- fc-ankirani äopisi se ne sprejemaj«. Na d«»ise brez podpisa se ne ozira. ^bpBBSIJtv^ hf"^S" ^^^^b ^^^^K ^HK SbK H^^^flH • ^HB ^B^A ^^^K ^^^^ft ^9H»^^^^fl^lr ^^^^^IB Ufttd«i6tvo In upravatäiwo se nahaja v Zvezni Hskarni v Celju, Strossanajorjeva uErca St. 3« •fJasi sc računajo p« porabljeneai proatoru in sicer: za navadne »glase pe SO v ed 1 mm, za poslana, na- amanila ebčnih zborov, naznanila • siarM, zahvalc itd. 50 v od 1 mm. za rtklamae notice med tekstom 2 K •d vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 M. Fri veckxatnih objavah popust. Rok«pisi se ne vračajo. Teles«» St. 66. IZDAJA IN TBSSCA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. BBS 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Celovec in Prekraurje — jugoslovanska. — Naše čete na Koroškem zavzele Yelikovee, Rudo, Grebinj in Sv. Andraž. — Reka z zaledjem — posebna država. Koroška ofenziva, — Vftlikovec in Št. Andraž v naših rokah. LDU. Ljubljana, 5. jun. Naše žete, prevzete navdušenja, so v skup- nem splošnem jurišu zavzele Velikovec, Rudo, Grebinj in Sv. Andraž. Prednje čete so dospele do reke Krke, Djekš in Sv. lvana. Sovražnik meče orožje in se podajt. V Celovcu vlada panika. Nemci [so počeli nečuvena barbarstva v Velikovcu in drugih krajih, odkoder so morali pobegniti. Pogajanja v Kranju. LDU. Kranj, 4. jun. Pogajanja za prepairje na Koroškern so se pričela danes tukaj. Kraljevino SHS zastopajo: podpredsednik deželne vlade v Ljub- Ijani dr. Gregor Žerjav kot predsednik, general R. Maister, podpolkovnik Nedič in kapetan Glihič. Nemško-avstrijsko republiko zastopajo konzul Hoffinger, podpolkovnik Knaus, major Hayer in ritmojster dr. Reinlein. LDU. Kranj, 5. jan. Pogajanja jsotekajo ugodno. Jutri je pričakovati rezultat. Vesti o naših severnih mejah. Po dozdaj uradno še ne potrjenih vesteh vsebuje mirovna pogodba z Nernško Avstrijo sledeče določbe glede naših mej napram Nemški Avstriji: 1. Na KorožkeiT:: ¦s pridržkom: Od vrha Peči na ižtok ob koroški deželni nieji do Kepe (nad Mojstranona Gorenjskem); od tod na- ravnost na sever, do sevcroiztočno Beljaka, nekako do Zg. Voglič v občini Kostanje (med Osojskim in Vrbskim jezerom,) od tod iztočno meje med o- krajema Št. Vid in Celovec nekako pri Vel. Bukovju (Grossbuchu, občina Dole Ponfeld), dalje vzdolž te meje na \i- tok do Steinbruchkogla, potem severo- iztočno Krke, kjer se meja sodnega okraja velikovškega loči od te reke; za tem ob meji velikovškega sodnega okraja severo-iztočno na Veitkogel; potem JHgo-iztočno od Karparsteina pri Šmartnem (južno Št. Pavla), občina Ruda, nato iztočno preko Labodnice severno Labuda do Kurjega vrha (Hiih- nerkogel), v občini Ojstrica nad Dravo- gradom (Kienberg). 2. Na Štajerskem : •d Kurjega vrha na iztok do St. Urbana v občini Pernice, čez štajersko deželno mejo, potem po razvodju med Dravo in Sekovo, meja med maribor- skim in lipniškim okrajem, vzdolž te meje do točke, kjer se ta okrajna meja dotika Mure nad Špiljarni. Potem po ^eki Muri navzdol do točke, ki se bo pri Segovcah (Sögersdorfu) zapadno Radgone še določila, potem severo-iz- točno, na eni strani med Obrajno in krajem Dietzem, na drugi strani med Pridahofom in Farovcami (Pfarrsdor- fom); nato na bivšo avstrijfeko-ogrsko mejo med občinama Polten naavstrijski strani in Korošcem (Karolyfalva, Karls- dorf), na ogrski strani. Od točke bivše meje med obema vasenia severno vzdolž bivše avstro-ogrske meje do točke pri Sv. Ani, občina Aigen, sodni okraj Fehring, ki se bo šele pozneje določila in ki bo tvorila stikališče troi- ne drž?ivne meje med Avstrijo, Jugo- slavijo in Ogrsko. 3. Na Ogrskeni: Od zadnje jmenovane točke vzdolž stare meje med Avstrijo in Ogrsko do neke točke približno 4 km južno-za- padno Püzüna, potem ob glavnern toku Donave do točke 4 km Z2padno po- žunskega mosta, kjer bo trojna meja med Avstrijo, Čehbslovaško in Ogrsko. * Objavimo t« poročilo, ki ga je objavil češkoslovaški tiskovni urad, le z rezervo. Bistveno je gotovo, da vse- buje določbe mirovne konferdnce, ven- dar bodo morala točnost podrobnosti pojasniti šele nadaljna uradna poročila. Toliko bi bilo po tern poročilu gotovo, da so Celovec, Maribor in Radgona našl, dalje pa tudi, da pripade Prekmurje Jugoslavlji. Kaj naj porneni opazka pri Ko- roški »s pridržkom«, je še dvomljivo: ali da dobimo to mejo, če si jo sami vzamemo z vojaSko silo, ali pa da bo odločalo ljudsko glasovanje? Nekateri so mnenja, da je prvo verjetnejše, za- kaj ponujal — če jih sami ne zase- demo! — nam jih ne bo nihče. Da imajo Lahi svoje prste vmes, je brez dvoma. Zakaj njihovo delo je tudi, da ne dobimo Beljaka in da izgubimo lepo ziljsko dolino. Bližnji dnevi mo- rajo prinesti jasnost. Na Štajerskem bi po tem poro- čilu izgubili železnico od Špilj do Rad- gone. Nemci protcstirajo. LDU. Grade c, 4.'jun. Deželni svet štajeiski je sklenil protest proti odctpitvi Radgone in Maribora od Nemške Avstrije in odposlal protest mirovni konferenci. Naša delegacija protesiira. L j u b 1 j a n a, 5. jun. »Slov Narod« prinaša danes sledečo brzojavko iz Pa- riza: »Journal des Debats« prinaša vest, da dajejo nemški mirovni pogoji Avstriji izredno povoljno mejo in druge ugodnosii. Naša delegacija je vložila energičen protest, da bi Nemška Av- striju dobila slovenske kraje okrog Beljaka. Miloš Štibler: Ps*siti •ysih'^wiiöf*pits ? n uii JmcLuix, vijciift/llii Kaj rado se pri nas v izvestnih krogih zabavlja na Beograd radi slabih železniških in poštniH razmer preko Slavonije, radi omejevanja izvoza in uvoza, radi namišljene počasnosti ne- katerih centralnih uradov itd. itd. Ne- razumno bi bilo brnniti napake, kjer take obstoje. Nastopiti pa je vendar treba zopet enkrat proti onim hujska- čeni, ki zabavljajo, kakor da so za to plačani. Kadar presojamo delo Beo- grada, ne pozabimo nikdar, prvič, da Beograd tudi sam svoje napake dobro pozna, drugič pa — in to je glavno — da je Sel srbski narod že !. 1912 poä orožje in da je še danes pod orožjtnt cell narod. Tega si naši zabavljači seveda niti več prav predstavljati ne morejo. Vojaške službe niso nikdar opravljali, ker so vedn« razumeli se prikupiti staremu avstrijskemu režimu, da so med tem doma svoje žepe pol- nili, ko so drugi trpeli. A tudi današnji pogled po Sloveniji jim ne more dati prave slike. Število vojaštva se je v Sloveniji v poslednji dobi sicer povi- šalo, vendar pa so v sluibi sam» mlajši lctniki, med tem k» služi vSr^ biji istinito še celi narod, deloma da brani sebe, v prvi vrsti pa, da brani baš Slovenijo in naše ostudne za- bavljače. Ti-!e slovenski zabavljači bi lepo gledali, ako bi jih ne ščitil srbski meč, pa bi prihrumele nemške in laške druhali in ustvarile pri nas tašne raz- mere, kak'orsne so danes v Nem5ki Avstriji in na Madžarskem! Vsem izbornim lastnostim srb- skega naroda se imamo izključno za- hvaliti za svojo današnjo svobodo. Kaj, če bi bili tudi Srbi podlegli takemu notranjemu razvoju, kakor so Rusi? Kje fei mi potem danes bili? Toda Srbom je ruska usoda prizanesla. Za- kaj? Zato, ker je ta narod že poprej, pred vojno, mirnim potem izvede! v sebi vse tiste reforme, kojih pomanj- kanje je v Rusiji dovedlo do znanega strašnega poloma. Tudi na tem dejstvn moremoopazovati izredno bistrost in skozinskoz zdravo jedro srbske narave. Seveda imajo Srbi vkljub vsem lepint lastnostim in velikim "dosedanjim uspe- hom še kulturnega dela dovolj. Da k« se pa moralo vsled tega hujskati in zabavljati, to ne gre. Noben narod ni popolen, noben ni brez nalog. Povsod je dela dovolj. Delo pa se more posp«- ševati kvečjemu z zdravo kritiko, a nikdar s hudobnim zabavJjanjem in ne- odkritosrčnim zavijanjem. Vzemimo eno vrsto zabavljačev! One, ki hujskajo radi tega, ker se baje namerava zamenjati krono z dinarjem Dr. VLADIMIR BREZ0VN1K: Albaiija. (Dalje.) Na posteljo misliš takrat, ko je nimaš; ko si tako ubog, da ne veš, če boš spal in kje. Na mehke blazine in bele rjuhe pozabi človek, ki živi normalno življenje in prokleta dolžnost usode se mu zdi, da jo ima, da je treba le smukniti v njo in se stegniti pola- gopa z naslado. Ko pa si tako ubog, da je nimaš in te biča hudič celi dan, od mladega jutra v pozno noč po sve- tu brez lastne volje — tedaj, brate, pride fantazija, ki olajša želje in slika; slika predrzno in rise sladko: poste- ljico belo, mehko ... in brezskrbno se spi v njej celo noč in še, ko se vozi solnce že visoko po nebu. In čirn se Človek1 zave, da je fantazija poredna in se le šali, ker pozna srčne želje- izmu- ienega človeka — zakolne zamolklo rned zobmi in se zjoka v notrajnosti aapuščenosti same. Tako sem tuhtal visoko gori na vozu in kakor bi kolesa sočustvovala z menoj, so tolažilno od- govarjala butajoč ob tračnice: bo po ' stelj ... bo po — stelj ... bo po — stelj ... Hvala bogu: torej bo postelj. In 2e so premenila svoje proroško ^nenje: ne bo — je ... ne bo — je, "e bo — je ... Ej, ponavljala so le moje želje in pritrjevala moji bojazni, buta- joča ob tračnice ... Koliko, koliko jih misli danes tako, kakor jaz in še koliko časa? Gotovo pa ne tisti diplomat, ki se repenči po Dunaju, da se mora „durchhalten" do konca. Da bi tisti slo- kin diniral in supiral konzervo mrzlo in slabo in se vozil celi dan po žgo- čern solncu in spal slabše, kakor pes poštenega človeka, mislim, da bi svoj ožabni stavek formuliral previdnejše ... Še granat in drugih takih ljubeznivo- stij bi mu ne bilo treba skusiti in po- nižnejši bi bil in pametneje bi mislil. Generator vozi počasi okoli ovinka in se zažene navzdol. Pokažejo se ta- borišča, kjer gore ognji okoli njega čepečih voiakov in nekaj razsvetljenih his. Naprej drkamo po nekaki cesti in se vstavimo v temi. Ljušna je. Poda.m se na komando in od tarn v postelj — na slamo. Drugo jutro crrem h komandi, da se javim. Tačas je tu komanda alban- skega kora. His je nekaj in mošeja z zamazanim, okornim minaretom. Vse skupaj leži v hrib. Na poti navzgor vidim pomarančevo drevo polno rdeče- zlatega sadja. Kako se je zasadüo krasno drevo v to pustinjo in kdo ga je negoval in mu dal moč, da je vžgalo toliko zlatih jabolk med temnozelenim vejevjem? Albanec gotovo ne! Kdo je hodil tod in z blaženo roko zasadil drevesce, da danes žari in razvese- ljuje oko? Avstrijske armade sanitetni šefi so bili izdelani povečini vsi po enem modelu. Bili so bolj majhne rasti, kru- Ijavih nog, trebuha ošabnega in v po- žrešnosti pregrešnega. Imeli so debelo glavo, škilave oči, velika ušesa in nos — ta nos je poleg kruljavih nog glavni karakteristikum te species — zakrivljen, ne ponosno, kakor kljun orlov, am- pak ogabno, kakor kljun beloglavega jastreba. Po večini so si naložili v službi 5e ščipalnik, da je izgledala gla- va še neumnejša. Taki so bili po ve- čini; le tu pa tarn je kateri izgledal soüdneje, ampak nos, kondorsko ne- sramni nos je gotovo nosil pred sebojT Tak sanitetni šef me omalovažu- joče sprejme s smešno grandeso. Ja- vim se mu in udarim s petami po predpisu. Vse je hotel vedeti. Kje sem bil, kod sem hodil. Zadovoljen je in me udari po rami. Tako so udarili po rami z mastno roko sanitetni šefi av- strijske armade in skromno bi trdil, da je bil to tudi karakteristikum te vrste gospodov. Službeni del je pri kraju in raz- govor je privaten. Tako je zahtevala disciplina. Pravi mi, da me je narnenil v Elbasan za enkrat. Spomnim se svo- jih dveh kuratov in se razveselim na tihem. Tarn bom čakal na Simeona. Ta beseda, ki sem jo tukai prvikrat slišai iz ust mogočnega sanitetnega šefa, je pozneje vedno bolj pogosto frčala po zraku. Napraviti so hoteli ofenzivo proti Francozom in so to ak- cijo imenovali Simeon, da bi se ne iz- dali. Simeon se je imel začeti 1. aprila v devolski dolini. Na tega gospoda toraj sem imel čakati v Elbasanu, da bi še! i njim bogvedikam po dolini reke Devoli. Ugled Simeona je z dnem rastel in z dnem smo ga bolj sovražilL Dopusti se niso več delili, ker je Si- meon nasproten, pošta iz domovine, edino veselje, se je ustavila, ker je to Simeon spoznal za dobro, provijant in drugo manj potrebno je pusčal vza- daj, ker je za svoj želodec potreboval municije, ki so mu jo mule in osli donašali preko dol^e devolske doline dan in noč: najprej municijo, potem kruh. Če je bil pfeje mir pred inspek- cijami, so sedaj prihajali po vrsti vsi od starosti oglodnni generali in pove- Ijniki pregledovat svoje oddelke in tuhtali, če bo Simeon zadovoljen. Am- pak 1. aprila — smešno, ravno prve- ga aprila! — Simeon še ni začutil svojega časa. Premislil se je za štiri- najšt dni] in potem zopet za šttrinajst dnij in njegov uglcd j« med generali Strati 2. .oft u * f.- O C L:? &* Stev. 5$ po kurzu tri krone za en dinar. — Hujskači pravijo, da bodo imeli od tega dobiček Srbi, češ ti imajo dinarje; Slovenci in Hrvatje pa bomo oškodo- vani, kajti mi imamo krone. Tako hujskanje je čisto navadna lumparija. Kdor je bil v Beogradu in Srbiji vobče, ta ve, da se danes po celi Srbiji pla- čuje v kronah in ne v dinarju. Plačil v dinarju je izredno malo. Odkodto? Ker so Avstrijanci in Nemci, ko so zasedli Srbijo, pobrali vse dinarje, jih odnesli in z njimi baje plačevali blago, koje so med vojsko dobivali iz nevtrainih držav. Zato, kakor tudi vsled dejstva, da so Avstrijci plačevali Srbom vse rekvizicije v kronah, je danes Srbija s kronskimi bankovci istotako prenapolnjena, kakor so naše dežele. Če se bo tedaj krona zamenjala po navedenem kurzu, bo Srbija ravno- tako prizadeta, kakor bomo mi in Hr- vatje. Razlika bo obstojala samo v tern, cla so Srbi razuntega za rešitev va- lutnega vprašanja dali svoj dobro krit dinar, torej svoj zlati zaklad na raz- polago, med tern ko mi ne bomo dali ničesar podobnega! (Dalje prih.) Nemški grofi v Jugoslaviji. »Ekscelenca« grof Edmund Astems iz Gradca ima na Spodnjem Štajerskem ogromn'a veleposestva, ki jih je vlada postaviia k sreči pod državno nadzor- stvo. Največ je neslo grofu veleposestvo pri Slov. Bistrici, kjer ima okrog 6.000 ha samega lepega gozda, ki se razteza od železniške proge čez celo Pohorje gori do Sv. Arena. Sarno od novega leta naprej je ime! bogati grof iz tega posestva čez 200.000 K dohodkov, čeprav je bilo sekanje čisto reelno, brez pustošenja. Ker pa je življenje v Jugo- slaviji tudi sicer mnogo prijetnejše, kot v izstradani NemSki Avstriji, so se tekom vojne naselile v tej graščini poleg grofovega brata Emiia Attemsa še kar štiri njejove omožene hčerke- grofice s celim regimentom otrok, gu- vernant in služinčadi, tako da je mo- ralo to posestvo rediti celi vojni čas čez 30 teh modrokrvnežev, ki niso druzega delali, kot spali, jedli in se sprehajali po grajskih vrtih. Po!eg vseh življenjskih potrebščin, ki seve niso bile ravno majhne, pa so dobivali ti" brezdelni grofi in grofice iz dohodkov veleposestva še po par tisoč kron me- sečnih apanaž, čemur bi rekli Nemci »Taschengeld«. Ker pa na jugoslovanski zemlji gozdovi ne rastejo več zato, da bi se lahko nemške grofice dan in noč valjale po mehkih blazinah in modro- krvni Oermani lenobo pasli, je nad- in poveljniki rastel, mi pa smo ga čimdalje bolj sovražili in se mil sme- jali. Slednjič je prisopihal na vrhunec svoje slave v maju. Takrat se je od- ločil, da zadavi Francoza. Radovedni smo čakali. Vzdignil je pravkar svojo roko mogočni Simeon, da udarri, pa ni ie prav zamahnil in težko poleno mu je priletelo od strani v rebra, da je omahnil, zgubil sapo in na mestu umrl. francoz ga je ubil. Z njegovo smrtjo pa smo bežali tudi mi nazaj in na mulah in oslih so odnašali nazaj, kar so rešili ostankov slavnega Simeona in na kanonah so prevažali navzdol njegovo mogočnost. Tako je umrl Si- meon, predno je prišel do veljave in moči, umrl je z nadami neizpolnjenimi, in to boli. Zgodilo pa se je to koncem 'maja 1917. leta in prepričan sem, da toči še danes marsikateri črnožoltež, ki je videl Simeonov pohod na gore v Albaniji, za niim grenke solze. Ve- like nade so stavili vanj in njegova smrt se jim je zdela po pravici kata- strofalna! Jaz pa sem se zaenkrat odprav- Ijal ;v Elbasan k svojim kuratom; če Že kaj vesta o Simeonu? Kako bomo govorili in sodili o njem v troje? Se tisti dan opoldne se odpeljem z gene- ratorjem po isti poti nazaj do Rogožine in proti večeru z motorno trezino proti Wbasanu. (Dalje prihodnjič.) zornik dr. Reisman izplačevanje teh ojromnih vsot za apanaže takoj pri prevzetju nadzorstva popolnoma ustavil, obenem pa primerno zvišal sramotno nizke place služinčadi in uradnikom, češ, kdor ne dela, naj tudi ne je; vsako delo pa mora biti tudi poSteno plačano, posebno če dela Slovenec nemškemu grofu na naši zemlji. Časi, ko so nemški grofi jahali po jugoslo- vanskih njivah in travnikih, hodili na lov, se vozili v mehkih kočijah in z našim premozenjem prirejali imenitne pojedine, so minuli. In mi upamo, da nadzorniki v tern smislu povsod vršijo svoje dolžnosti! POLITIČNE VESTI. Narodno prestavnJštvo. (Seja 4. jun.) Po raznih vprašanjih poslancev na ministre preide zbornica k razpravi 0 zakonski predlogi glede polnoletnosti. Zakonski predlog se sprejme brez de- bate v celoti. Zbiranje gradlva o našem osvo- bodilnem boju je likvidacijski odbor Narodnega Veča poveril Milanu Marja- noviču, dr. Leontiču in Rud. Giuniju. Iz demokratske zajednfce. Pred- sedstvo zajednice tvorijo načelniki klu- bov, ki so se združili v zajednici: Pečič, dr. Marinkovič, Popovič (Srbi) in Ribnikar (Slovenec). — Izvoljen je pa poseben izvršiini ocfbor, ki šteje 21 članov. Reka z zaledjem — posebna dr- žava? Dne 4. tm. je prišla glasom vesti iz Beograda tjakaj posebna brzojavka, glasom katere bi tvorila Reka z zaled- jem, Sušakom, Bakrom in delom Istre posebno državo, v kateri bi vladal direktorij, sestoječ iz 2 dveh Italijanov, 1 Mažara, 1 Jugoslovana in 1 reškega meščana. — Po treh letih bi Ijudsko glasovanje odločilo o nadaljni usodi Reke. Poljskim poslanikom v naši dr- 2avi je imenovan Okecki, njegovim namestnikom prof. Szujkowski. KrivcJ morajo pred sodišče. V smislu določil mirovne pogodbe, izro- čene Nemški Avstriji, bo tudi ta morala vse na izbruhu vojne trajne osebe vo- jaškim sodiščem zaveznikov. MAR1B0RSKE NOVICE Maribor v zastavah. Ko se je 3. tm. razširila po Mariboru vest o pripadnosti Maribora Jugoslaviji, so takoj zaplapopale narodne zastave na vseh javnih, pa tudi na mnogih zaseb- nih poslopjih. Mestni sosvet mariborski je v svoji prvi seji 2. tm. sklenll, pooblastiti vladnega komisarja, da izbere odbor 16 članov, ki naj vse potrebno ukrene za primerno proslavo dneva priklopitve, Maribora Jugoslaviji. Istotako se je poverilo vladnemu komisarju imeno- vanjp desetčlanskega odbora, ki naj izvrši vse predpriprave za novo slo- vensko poimenovanje mariborskih ulic. CEUSKE NOVICE. Priznanje celjskemu narodnemu ženstvu. General Božo Jankovič se je mudil 4. tm. kratek čas v Celju. Vo- jaška oblast mu je poročala o vzorni požrtvovalnosti celjskega narodnega ženstva pri delu za vzdržanje okrep- čevalnice na celjskem kolodvoru ter za zbiranje prispevkov zanjo. General je izjavil svoje zadovoljstvo in zahvalo in sporočil svoje pozdrav. Zahvalo je izrekel ženstvutudi poveljnik mesta Celja podpolkovnik Kerchelich. Bodi )lo pri- znanje nažemu vrlemu ženstvu zado- ščenje in vspodbuda za nadaljno vstraj- no delo! Kaj je s plinom v Celju? Tako povprašujejo mnogi Celjani. Na taka vpraSanja javljamo, da se je mestni magistrat ponovno potrudil, da bi dobil ostravski premog, žal brez uspeha. Bas" te dni je zopet odposlal posebnega od- poslanca v Ljubljano v svrho dogovora pri deželni vladi in drugih merodajnih mestih. Opozarjamo pa, da so tudi v Mariboru morali te dni zopet ustaviti plinovo razsvetijavo, ker že davno na- ročeni ostravski premog še vedno ni prišel. Vendar je upanje, da se bo zdaj, ko bo vprašanje mej in medsebojnih trgovsko-gospodarskili zvez v dogled- nem času rešeno, tudi v tem oziru dalo nedostatku odpomoči. Odsek mestnega sosveta za plinarno se v zvezi z ma- gistratom trudi, da zadevo ugodno reši. Še tega bi trebalo! Čujemo, da se sin v Celju upokojenega avstrijskega generaia Gelinega, ki je služil dozdaj v nemSko-avstrijski armadi, pa se je naveličal tarn stradati in je prišel na- zaj, ponuja za Častnika v našo armado. Baje se je v 6 tednih naučil slovenski. Izreden talent; morda se ga res usmi- limo, da se bo v pest smejal naši dobrosrčnosti. Na državni glmnazlji v Celju se je nabralo pri profesorjih in dijakih 430 K za koroške begunce. Letošnje šolsko leto se sklene na državni gimnaziji V Celju dne 5. julija., Isti dan je ob 8. uri dopoidan v starem gimnazijskem poslopju vpisovanje u- čencev, ki hočejo s prihodnjim 5olskim letom vstopiti v prvi razred. K vpiso- vanju je prinesti krstni list in zadnje šolsko sprtčevalo. Ob 9. uri se prične sprejemni izpit iz slovenščine in ra- čunstva (iz veronauka samo pri učencih, ki imajo šlabši red kakor „dobro"). Sprejemni izpit iz nemščine odslej odpade. Odsek Svete vojske v Celju. Dne 30. maja tl.se je vršilo v Narodnem domu predavanje o alkoholu in etiki, katero snov je mojstersko predelal g". dr. Avg. Reisman. Akoravno so bili za- stopani pri tem predavanju vsi celjski stanovi, vendar bi bila udeležba lahko še dosti večja. Pri tem sestanku je predsednik celjskega odseka Svete vojske g. Joško Bizjak očrtal navzočim poslučalcem namen in organizacijo tega velepomembnega društva, nakar je pri- stopilo k Sveti vojski precejšnje število novih članov, zmernikov in abstinentov. Člani in somižljeniki, pridobivajte Sveti vojski novih udov, katere sprejema vsak odbornik; letna članarina znaSa samo 1 K, s katerim denarjem se bodo kupovali in razširjali protialkoholni spisi. Slov. trgovsko društvo v Celju vabi ponovno vse svoje člane in tudi vse trgovce'neclane, da se zborovanja dne 9. tm. v Narodnera domu v Celju ob 14. uri prav gotovo udeleže, ker se gre za ustanovitev samostojne „trg. in obrtne zbornice" za Štajersko, katera nam je postala življenjska potreba in za koje dosego moranio zastaviti vso svoje sile. Razven tega so bo razprav- Ijalo na zborovanju tudi o raznih dru- gih trgovskih zadevah; ker se zboro- vanja udeleži zastopnik deželne vlade iz Ljub'jlane, je nujno potrebno, da se vabiluv vsi polnoštevilno odzovemo ter s tem pokažemo svojo solidarnost. Za koroške begunce od gospe dr. Kalanove begunskemu odboru izro- čeni znesek 287 K so zbrali vrli ob- čani v Gotovljah, za kar jim bodi iz- rečena srčna zahvala!v Celjski Sokol telovadi od 6. junija naprej po sledečem načrtu: 1. člani I, obenem dijaki višjih gimnazijskih raz- redov: torek, četrtek in sobota Y28—9 zveČer; 2. člani II: (starejši Člani) pon- deljek in petek od 6—7 zvečer; 3. čla- nice: torek, četrtek in sobota 6—V28 zvečer; 4. trgovski in obrtni naraščaj: sreda V28—9 zv. in nedelja 9—11 dop.; 5. šolski naraščaj, obenem dijaki nižjih gimnazijskih razredov: sreda in sobota 5—V27 zvečer; 6. vaditeljski zbor: torek, četrtek in sobota 1/2^—9 zvečer. Za šolski naraščaj se telovadne ure dolo- čijo pozneje. Na splošno željo so se osnovale posebne telovadne ure za starejše Clane. S tem je dana prilika posebno uradništvu ifd., da po duha- mornem duševnem delu osveži svoje sile s telovadbo. Telovadi se v novi telovadnici mestne ljudske sole, kjer je na razpolago tudi moderno urejeno kopališča. Celjsko, pevsko društvo je izro- čilo dobiček zadnjega koncerta v zne- sku 1200 K koroškim beguncem. Na kolesarjc, ki vkljubtozadcvnim predpisom vedno vozijo po stranskih potih ob glavni cesti, posebno v tako zelo prometnem Gaberju, in ogrožajo varnost poteikov na teh stezah, opo- zarjamo naše orožništvo in redarje. 14 dni starega otroka je našla 5. tm. državna policija odloženega pri cerkvi Sv. Jožofa. ONEVNE NOVICE. 40 milijonov K državnega poso- ji!a se je glasom zadnjih poročil pod- pisalo v Sloveniji. Begunska a.\l vojna sirota (dekle) 7—8 let stara, se vzame za svojo na lepo kmetsko posestvo. Vpraša se v uredništvu „Nove Dobe". Jugos^ovatisko gasilstvo je imelo 1.tm. v Ljubljani občni zbor vseh ga- silnih društev v Sloveniji. Zastopanih je bilo nad 200 gasilnih društev. Za starosto jugoslovanske gasilske zveze je izvoljen F. Barle, v odbor med dru- gimi: dr. R. Bergman, F. PristovSek in Iv. Kramer iz Štajerske. Naš denar zamenjujejo na Dunaju z 1200 K za 1000 naših. Iz daycne shižbe. Davčni upravi- telji Jos. Masten v Čmomiju, Anton Fabjan v Mariboru in Mat. Najžer v Kozjem so premeščeni k tin. okr. rav- nateljstvu v Mariboru. Razplsana je tobačna traflka v Župelevcih pri Brežicah št. 30. Letni dobiček 400 K. Prošnje do 2. jul. na fin. okr. ravnateljstvo v Mariboru. 150 jugoslovanskih želežničarjev so Lahi odpustili v Reki in jih dali na razpolap;o državi SHS. Lahi posto- pajo v Reki, kakor bi bila že popolno- ma njihova last. Zvišanje brzojavnih prlstojbin za brzojavke v Nemško Avstrijo in Če- hoslovaško: pri besedi od 15 na 18 v (minimum od 2 K 50 na 3 K); za Švico od 45 na 57 v (minimum od 2 K 50 na 3 K). Klavirni virtuoz Ciril Ličar se je ta teden vrnil iz Präge v svoj rojstni kraj Trbovlje. Pozdravljamo mladega umetnika prvič v svobodni domovini v nadi, da nas kmalu obišče. Iz Jugoslav, dem. slrasik Krajevma oe*ganizacija JOS z© Celje m akoBico sklicuje svoje člane in Članice za danes, soboto 7. tm. ob 8 uri zvečer na stranklno zborovanje v mali dvorani Narodnega Dorna. Poroča poslanecdr.V,Kukovec o načrtu zakona o državljanstvu, 0 agrarni reform!, o finančnem zakonu, o razvoju razmer v Demokratski za- jednici itd. Pričakujemo polnoŠtevilne udeježbe. — Odbor. Naifslstvo JDS je v svoji seji 3. tm. sklenilo izjavo, da je „čiSčenje" — dokler državna konsolidacija ni dosežena — potrebno, v kolikor je utemeljeno v narodnem in državnem interesu. Umet- no pa se naj ljudske strasti ne razbur- jajo. — Beogradski vladi je načelstvo JDS glede prepovedi izvoza vina po- slalo izjavo , naj se z ozirom na gospo' darske razmere v vinorejskih krajih prepoved prekliče. Stev, 58 <*jvyi O V }'.. it '¦¦ v i; 4v Stran g Veliksnska manifestacijä JDS se je vrsila 25. maja na Dolovem v Ba- natu. Na tisoče Ijudi se je zbralo od fclizu in daleč. Delegatom demokrat- skega kluba so poslali nasproti osem krasno okrašcnih vozov in sprejelo jih je 30 Sokolov-jezdecev. Viharno ]e na- r*d pozdravljal tudi slovenske po- slance, dr. Kukovca, Ribnikarja, ki sta teidi govorila. Shodu ic predsedoval domači Župnik, ki je tudi izvoljen jiredsednikorn tamošnje krajevne or- jtnizacije. Zopet dokaz, kako grdo sieparijo pri nas tisti, ki demokratsko stranko psujejo z brezversko itd. Organizadja Jugoslovanske de- «okratske stranke napreduje osobito v Slavoniji neprestano. V nedelio 1. tm. ste se vršili v Novi Gradiški in Majuru rive ogromno obiskani ljudski skup- ščini in se je povsod izvedla strankina •rganizacija. DOPiSl. Slov, Bistrlca. Nazi nemškutarji ¦st precej dolgo upali, da jih za njih zločinsko delo pröti Slovencem ne bo zadela zaslužena kazen. Bili so kar •supnjeni, ko je prišla prva Stiriperesna «Seteljica od bivše nemSke okrajne hra- nilnice pod nadzorstvo. Kmalti pa so se potolažiu, ker jim je njihov zasčitnik dr. Orozel zatrdil, ,da ne bo nič hudega'. Kakor strela iz jasnega neba pa jih je zadela vest, da so priSIi sedaj tudi os- tftli nemškutarski odborniki pod nadzor- stvo in z njimi vred celo dr. Orozel, od katerega so upali, da jih bo ,vun zmaz&i' Veseli nas, da je vlada tem bogataiem pravočasno stopila na noge in s tern f kraj rešila gospodarskega pogina; saj ima večina teh Ijudi mastno prernoženje, nadzorniki pa ga bodo menda našli tudi pri onih, ki ga skušajo prikrivati. Slov. Bistrica. Pretekli teden smo imeli za naš okraj klasifikacijo konj, ki nas je predvsem zadovoljila, ker je par nemškutarjev podučila, kaj je poStenost, s tem, da jim je kratkomalo odv.zela lepe konje, ki so si jih v jeseni pri- lastili za par kronic. Ljudstvo je posebno veselilo, da je komisija odvzela krasne belce nemSkutarju Juhartu, s katerimi se }e tako bahavo vozil v cilindru. Ža- lostno je le to, da se v podobnih slu- čajih najde vedno kak Slovenec, ki še intervenira za človeka, ki je hotel našo državo oškodovati za par tisoč kron. — Davčr.o oblast pa vprašamo, če je že primerno obdačila miljonarja Juharta, kateri že par let zida z ogromnimi stroški velikanski in neizobraženemu imhaču odgovarjajoči kurnik. ZgornjaPolskava. ČeVamieresno za stvar, javite svoj naslov. Anonimni dopisi romajo v koš. Dr. R. Zgornja Polskava pri Pragers- kem. Razpisana je oddaia trafike, katera je bi!a odvzeta nemškutarju Cizelu, ki je že zgubil tudi prodajo sladkorja. S to jtrafiko se lahko združi tudi trafika v jostilni pri Pošti, tako cia bi bili večji dohodki. Pojasnila daje finančna oblast v Slov. Bistrici in v Mariboru. Pragersko. V teku je novo ime- novanje gerenta ene največjih in tudi gospodarsko najmočnejših občin na Sp. Štajerskem, t. j. Spodnje Polskave pri Pragerskem. Upamo, da je okrajno gla- varstvo z vseh strani dobro premislilo. Sicer ne bo ravno režko, voditi občinsks posle boljše kot prejšnji nemškutar Si- cherl, ki je bil duševno itak popolnoma nezmožen. A mi potrebujemo na tej važni postojanki ravno izvanredno dobro in premišljeno občinsko gospodarstvo, ki.bo odgovarjalo predvsem duhu časa in potrebam vseh občanov ter države SHS. Novemu gerentu se naj torej takoj dodeli tudi močen sosvet, v katerem bodo zastopani narodno zavedni in resni kmetje, kakor tudi železničarji in urad- ništvo iz Pragarskega. Ta sosvet bo močna opora gerentova v moralnem, kot dejanjskem ozim. Potem bo delo gotovo tako plodonosno, da ne bo nihče imel vzroka žalovati za nemškutarskim županom, ki ga je morala djati vlada pod državno nadzorstvo. Žetale. Zaprli so obč. odbornika Fr. Fišerja, ker je hujskal zoper poziv k prožnim vajam in delal še druge ne- umnosti. Pamet, ljudje! V Gornjemgradu je umrl dekan g. Dovnik. Pogreb je bil včeraj 6. tm. Iz JarenZne. (Sloven ska Spar- ta nka.) Je doma v obmejni Jarenini, Marija Drozgova: krog nje šopek drob- nih otročičev. Najstarejši je že z 18 leti moral k vojakom,.dihal je strupen zrak v nemških strelskih jarkih. Ko pa je smrtnobolna Avstrija razpadla, se je vrr.il tudi on na svoj dragi dorn. Pa zpkliče prava mati domovina Jugosla- vija in med prvimi je bil, ki so šli v bran, Cb slovesu pa mu govori mati z bolestno drhtečim glasom: Trepetala sem za te, ko si se pehal po bojiščih za trhlo Avstrijo. In zdaj zopet odha- jaš. Bog ve, se li 5e vrneš več ali ne! Pa zdaj grey branit svojo materno zemljo, svojo pravo slo vensko domovinol Ni se ti treba po nepotrebnem izpostavljati ne- varnosti, če bo pa treba, stoj trdno v bran kot zvest sin slovenske matere. To ti reCem: rajSi te vidim mrtvega, kakor pa, da bi strahopetno pobegnil in sramotno oskrunil sebe, mene in domovino! — Takih mater nam dajte! Izgnana je rodbina znanega Plach- kijevega koncipijenta in bivšega »Šta- jerčevega urednika dr. E. Wenigerholza. TeBefonske weati so iuc&i da» nes izostaEe, kev- so še vcdno pHpuSč^nš Be^. vojaSSee tele- fonski po^ovoipia Poslano.* Na »Poslano« g. dr. Schwaba v št. 57 N. Dobe odgovarjamo sledeče: Odbor CPD ne piše in ne inspirira kritik o prireditvah lastnega društva, zato se tudi ne čuti primoranega, dajati tozadevne komentarjei Pač pa je odbor mnenja, da je pisec dotiČne kritike pozabil pri- pisati ji motto našega Prešerna: »Naj misli — kogar ^i pušice te zadele —, da na visoki vrh lete iz neba strele!« Odbor Celjskega pevskega društva: _________ REBEK, predsednik. * Uredništvo ne prevzame odgovornosti. V soboto tine 7. in nedeljo dne 8.: ŽivBjesi^e. Veseloigra v 4 dejanjih. V pondeljek 9. in torek lO.jun. Nagrado deb», kdor mi preskrbi stano- vanje, obstoječe iz 2—4 sob. Naslov vuprav- niStvu. 784 3—1 Proda so dobro ohranjen otroški voziČek. Qlavni trg St. 20, II. nadstr. 785 1 üegllavcüS! Dobro znano SieglJiŠČe V Skalnl Kflett je popolnoma na new® urejeti®! Za sveže pivo in dobro vino bo skrbljeno. Za obilni obisk sepriporoča inaMq Rnh^lY 782 3—1 lUBIlö nuHul Učena kuharica išfc primerne službe. Povpraša se v tobakarni »Narodni dom«. 776 2-1 Trgovina, pekavja alt gostiina se iŠČe v najem ali kupi. Naslov vupravniStvu Nove Dobe. 777 2—1 ISce se dobra kuhssrioa za dve osebi proti dobri plači, Istotam sc vzame v najem gla- sovir ozir. pianino. Ponudbe na upravništvo. 779 3-1 Iščcm službc za nadmlrirearrja ali mli- narjay veŠČ v umetnem ali valjčnem mlinu. Ponudbe na upravništvo. 781 3—1 (K^^l^ se zamenja po dogovoru z m3,%MjL%M harmoniko. Poizve se »Pri Dalmatincu«, Celje, Glavni trg 8. 772 3-2 Učenca za trgevino takoj potrebuje Robert Qrasselli, Slivnica pri Celju. Z dobrimi šol- skimi naznanili se naj predstavi. 770 3—2 Do 200 vagonov in do 5 vagonov lepega oglja sc proda. Vreče za oglje da odjemalec. Vprašanja pismeno na Janko Božič, Celje, Prešer- nova ulica St. 15. CS. Fp. Jurss^ek iz Ljubljana pride v drugi polovici tega meseca v Celje. Kdor blagovoli dati oglasiti svoj glasovir, se vljudno prosi, da naznani natančen naslov v upravniStvo „Nove Dobe". Priporoča se kar najtopleje 787 3-1 G. F. Jurasek. Zahvala. Za vse dokaze iskre- nega sočutja povodom .naše bridke ižgube iz- rekamo vsem znancem in prijateljem našo naj- toplejšo zahvälo. Obiteli Braun. Vrnivši se v domovino, poslovimo se od vseh znancev s srčnim po- zdravom in izrekamo našitn cenj. strankam svojo najlepšo zahvalo! Rasa Rodbina Pagin. K*as OsRrtoiiišt v® graščine LOka pri ŽUSmil sprejme takoj več spretnih OgIarj©V. Nastop siužbe takoj, plača po dogovoru. isto okrbništvo kupi tudi večjo parti jo ŽaSiljev iz jute. Ponudbe z navedbo cen naj se dopošljejo na gori ime- novano oskrbništvo. 786 5-1 liaznaMllo. SI. občinštvu naznanjam, da sem otvoril clelaw^io^. Popravila avtomobilov, motorov in koles kakor tudi vsakovrstnHi strojev. Gafoerje pri Celju nasproti domobranske vojasnice. 783 SnSIVliSp sibečico, kraste, lišajeuniči «¦«¦¦ JiUj prj človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brt-z duha in ne maze perila. 1 lonček ¦ .\fi| «P^ I TOI I Ills (Vl dllna in ciarbena V Vliiffl QJ fib oturestag« tff«^O/ ^ Gostilna Plevčak Gaberje priporoča svojo izopstno foplo in mrzio feuhinjQ tcr najboljSa, pplstno ciomscQ vina. 240 52-22 Slav, občinstVu naznanjam, da sem spremenil naslov gostllne pri »Lastovki« v gosiilno pri „Jugoslovarau" Ant» SECoser mehan.stavbeno ključavničarstvo ielez. konstrukcijska delavnica sodno zaprisežen zvedenec CELJE Graška cesta 47 Telefon St 10 rimska VIII Uradno koiicesijonlrana instalacija uodovodou. Prevzetje vscli vodovodnih naprav, oprema kopalnlh sob in klosetov. Izdelovanje žičnih mrež za «grajo Trtov, trerniJcov, goKdov, parltor itd. Popravila avtomobilov. Izdelovanje mostnih tehtnic. Popravila decimalnih in centimalnih tehtnic. PreizkuSnja vseh tehtnic in uteži. 457 —8 ZaobilnanaročilasevljudnopriporoČam. 171.181« raficeflM&čiirfitf ter Yes mrčes mora poginiti, če se vporabljajo moja preiz- kušcno najboljša in poysod hvaijena sredstva, kakor: Za poljske miši 5 K, za podgane in miši 5 K, za ščurke 5 K, tinktura za stenice 2 K, posebno močna tinktura za stenice 5 K, unifevalec moJjev 2 K, prašek protl mrče- soiri 2 in 4 K, tinktura proti ušem pri Ijudeh 3 K, mazilo za uši pri živini 2 K, prašek za uši v oblekl in perilu 2 K, tinktura za bolhe prl pseh K 1*50, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) 3 K. Pošilja po povzetju Zavoö xa eKapori M. jMisliSxeiP» 85 —47 -Zagreb 3?» czp!ačno kopaliččna uprava« [588 15—6 katerc si Vi sunn" naložite, nastsmejo, ak» si pri kupovanju neoprezno izberet* iz- vor. -- Gubite derur in Še povrli ttga imate neprijetnosti. Poizkusite enkrat z ilustrovanim cenikom tvrdke H. Suttiier (laetnik Metiri ftlaire) Ljubljana At. 983, kateri Vam svetujc slcde res dobrih ur, žpecijaln? znamke >IKO« \z lastnc tvornice v Švici, pa tudi drufil-; dobrih žepnih ur, zapestnic z urarm, svetlečih instenskih ur, verižic, prstan^v, zapestnic, uhanov, jedilnega orodja, 4*- ril za krst in sveto birmo ter vseh «sta- lih zlatih in srebrnih predmetov. •— Fa tudi drugepotrcbSčine n. pr. Skarje, n«že, britve, doze za cigarete in smotke, dija- mante za rezanje stekla, nažijalce in denarnice kupite dobro in za zmerne ccne pri tvrdki fl. SsllDJT (lastBlX H. liliiri) Ljlbljiia StlV. 81.?. Zdravilišče \B Lmm*akrSraKa%dirBk Elza« (tekočina) skupaj s kartO" uom 3 K in tvorn. obliž po 3 K in 1 K 50 v. Pr-oti pott nju teSesa in nog je Tellerjev »Elza« praSek z vsipom 1 K 50 v. LCrsnil«»« prašek za živino davno poznani se zooet dobi. Karton 2 K. Ovoj in poštnina se računa posebej in naj- ceneje. Kdor naroči več, rnnogo prihrani. Nnrociti je treba pri lekarnaiju Evgen V. Feller, Stubica, Elsa trg 356. (Hrvatsko Zagorje). Wcl^trcjjQ*Ifia , «72 10-9 Izidorja Schollerja sin Ustinov. 1.1883. Zagreb, Vlaška ul. 28. Telefon St. 106. stearinskih sveč, švedskih vžigalic, sumporja (Floristella podvojno ra- finiranega). • n , fe Cene zmerne! limon, mandelnov, namiznegaolja, fig, rožičev, popra, kave, suhih sliv, Zatevajtecenike! metel lt