CKfJK. S. AVf.DSTA 1978 — STEVII,K\ 30 — LETO XXXII — ClENA 4 I)I\AR,rE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE ' KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UU^MIKOVE MIZE Naposled smo dočakali pravo poletje in mi v uredništvu pravo pravcato obdobje kislih kumaric. Tudi kar se praznikov in prazno- vanj tiče, je avgust reven. Pripravljamo se za šentjurski praznik, ki bo 18. avgusta v spomin na dan, ko je bila osvobojena Planina. Kol vidite v tej številki, hodijo naši novinarji in dopisniki na pašo med ljudi. Morda tudi vi v vaši soseščini poznate koga, za katerega ste že večkrat rekli, ta človek bi bil za v časopis, tako zanimive do- godke ima in življenje. Sporočite nam. Se bomo oglasili, VAŠ UREDNIK Po obUnem dežju in razmeroma hladnem vremenu ,je sončni teden omogočil da se je žetev vendarle uspešno odvijala. Tako so ves teden brneli kombajni po Savinjski dolini in drugih krajih, saj za klasično žetev že ni več dovolj delovaiih rok Naš posnetek je iz okolice Šempetra. Kombajn vodi Slavko škrabar, ki že deset let opravlja to delo. Naš posnetek je še tem bolj simboličen, kajti v ozadju čaka nova žetev — spravilo zelenega zilata. (B'oto: TONE TAVČAR) OBMOČJE ZA ŠTIRI NALOŽBE V VREDNOST« 217 MILIJONOV DINARJEV v delu Ljubljanske ban- ke Splošne banke Celje in seveda njenih organov ni po- čitka. Kljub dopustniškemu razpoloženju. Denarni tokovi ne poznajo predaha. In tako ni naključje, če so se člani izvršilnega odbora Ljubljan- ske banke Splošne banke Ce- lje srečali pred dnevi z vrsto aktualnih vprašanj. To ne Velja samo za obravnavo pe- riodičnega obračuna za dru- go tromesečje letošnjega le- ta, ki je opozorila na prene- katere naloge^ marveč prav tako na odobritev pomemb- nih investicijskih posojil. Tako je izvršilni odbor Odobril posojilo železarni štore v znesku 24 milijonov dinarjev za izgradnjo hale Za žarčenje jekla in nabavo žarilne peči. V celoti gre za naložbo, vredno blizu 52 mi- lijonov dinarjev, ki v časov- fiem izvajanju ne potrebuje Veliko časa. Računajo nam- reč, da bodo investicijska de- la končana že decembra le- tos in da bo začetek rednega obratovanja aprila prihod- '^jega leta. Sicer pa gre za povečano proizvodnjo valja- nega jekla in višjo stopnjo obdelave valjanih profilov. Druga pomembna kreditna sredstva so usmerili v iz- gradnjo turističnega centra Rogla na južnem Pohorju. Gre za investicijo v vredno- sti 76,1 milijona dinarjev in za posojilo v znesku 49,5 mi- lijona dinarjev. Nosilec te na- ložbe in sploh velikih turi- stičnih in rekreacijskih načr- tov na predelu od Zreč do Rogle je kolektiv Kovaške in- dustrije »Unior« Zreče. Posojilo v znesku 10,4 mi- lijona dinarjev je dobil tu- di kolektiv EMO v Celju za izgradnjo razdeljevalnice hra- ne in jedilnice. Predračunska vrednost celotne naložbe je 25,5 milijona dinarjev. Gre pa seveda za izboljšanje se- danjega načina prehranjeva- nja delavcev, ki zaradi po- manjkanja jedilnice in dru- gih ustreznih prostorov po- jedo topli obrok največkrat kar na delovnem mestu, pri strojih. Izvršilni odbor Ljubljanske banke Splošne banke Celje pa je odobril še posojilo v znesku .skoraj 46 milijonov dinarjev Območni vodni skupnosti Savinja—Sotla v Celju za izvedbo hidrosiste- ma na področju Obsotelja. Predračunska vrednost celot- ne naložbe je 65,6 milijona dinarjev. Sicer pa so se člani izvr- šilnega organa seznanili tudi s predvideno naložbo v iz- gradnjo telekomunikacijske- ga centra na Golovcu, torej z investicijo, ki bo veljala okoli' 237 milijonov dinarjev, M. BOŽIČ ŠENTJUR PRED PRAZNIKOIH Občani šentjurske občine praznujejo svoj občinski praznik v spomin na 18. av- gust leta 1944, ko je bila os- vobojena Planina, prvi večji kraj na Kozjanskem. Prebivalci občine Šentjur svoj praznik kontinuirano praznujejo že od leta 1964 in sicer tako, da je vsako leto osrednja prireditev ob praz- niku v drugi krajevni skup- nosti. Letos bo osrednja pri- reditev v krajevni skupnosti Šentjur — okolica, in sicer v majhnem zaselku Jakob, ki leži na skrajnem južnem ro- bu te krajevne skupnosti, pa tudi občine. Kraj, ki je bil vse do le- tošnjega leta zaradi izredno slabe cestne povezave odre- zan od sveta (saj niso niti avtobusi hoteli voziti po ta- ko slabi cesti), bo po praz- niku zaživel čisto v novi luči: ob prazniku bodo namreč do- bili okoli 3 kilometre nove ceste. Priprave na šentjurski ob- činski praznik so torej v pol- nem teku. Kaj več o tem pa bomo zapisali v prihodnji številki. B. M. PRED X. KONGRES ZSMS USMERJENA OSEBNOST v vsakdanji politični boj, sa vsestransko osvoboditev človeka se poleg drugih sub- jektivnih sil vse bolj aktivno in uspešno vključuje tudi mladina. To se kaže v vse večji udeležbi mladih v de- legatskem sistemu in odgo- vornejšemu angažiranju mla- dih na vseh področjih druž- benega življenja v okviru ZSMS. Presežena pa je del- no tudi že miselnost, da se mora ZSM ukvarjati le s ta- ko imenovanimi mladinskimi problemi. Kljub temu, da se je vlo- ga mlade generacije v našem političnem sistemu v zadnjem času okrepila, pa še vedno ni takšna, ki bi ustrezala re- sničnim družbenim intere- som, še zlasti interesom ce- lotne mlade populacije. Pre- cejšen del mladih je še pre- malo aktivno vključen v de- lovanje ZSM, delegatskega sistema in razreševanja ce- lotne družbene problematike preko frontne socialistične zveze. To še zlasti velja, da je velik del srednješolske in študentske mladine, ki je praktično izključen iz druž- benega odločanja. Posledica tega pa so pogosto tudi raz- lični odkloni, kajti napačna politična usmerjenost je za- nimiv pojav v zavesti dela mlade g3?iercici}e, s katerim se pogosto srečujemo v vsak- danji praksi tudi v naši sa- moupravni družbi. Vprašanj, kaj se skriva v tem bistvu in kje so vzroki, je verjetno več, o katerih pa kaže spre- govoriti v predkongresni ak- tivnosti še zlasti znotraj ZSMS. Zveza komunistov si veno- mer prizadeva hotenja mla- de generacije sproti sprem- ljati, ocenjevati m ustrezno korigirati. Na osnovi celovi- tega sistema -marksističnega izobraževanja se želi mladi- no kar najbolj približati kri- tičnemu spremljanju in ob- likovanju družbe z izraža- njem ustvarjalne, znanstvene in utemeljene kritike ter ak- tivnega sodelovanja v vseh sredinah družbenega življe- nja. Danes va se pojavlja, da je marsikatera kritika druž- benih dogajanj, ki jo izreka- jo skupinice mladih brez konstruktivnega elementa — kritika vsega obstoječega. Da bi marksistično uspo- sobljenost in usmerjenost mladine dvignili na ustrezno raven, smo v učne programe srednjih šol uvedli nov pre- dmet STM. Zaradi že znanih težav pri uveljavljanju tega predmeta nismo dosegli vse- ga željenega. Večkrat je sli- šati, da se mladino Tiavaja na sholastičen — nekritičen način razmišljanja o družbe- nih pojavih in da v učno vzgojnem procesu še prema- lo povezujemo marksistično teorijo s samoupravno prak- so. V razpravah o vlogi ZSM in njenih angažiranostih v procesu oblikovanja marksi- stično usmerjene osebnosti mladega človeka bo potreb- no verjetno osvetliti tudi vlo- go pedagoškega kadra in sredstev javnega obveščanja pri vzgoji mladine. Dejstvo je namreč, da so nekateri poizkušali prenesti svoje po- glede na svet med mlade, medtem ko je v javnih ob- čilih vse preveč politične fra- zeologije. To pa mladino bolj odbija kot pa vzpodbuja k ustvarjalnemu vključevanju v družbenopolitično dogajanje. VIKI KRAJNC DAN SOLIDARNOSTI v letošnjem letu smo na osaiovi sprememb družbe- nega dogovora praznovali solidarnost narodov in na- rodnosti Jugoslavije v Tednu solidarnosti od 1. do 7. junija. Še vedno pa je ostal 26. julij — DAN SOLIDARNO- STI, ko je 1963 leta katastrofalni potres prizadejal Skopje. Prazaiujemo ga kot spominski dan na ta potres in na izredno solidarno zavest, ki so jo izka^^li de- lovni ljudje in občani vse naše domo\'ine in tudi dru- gih držav. TOZD LESNA INDUSTRIJA PETROVČE TOZD MODNE KONFEKCIJE PETROVČE TOZD KLJUČAVNIČARSTVO ŽALEC TOZD PLESKARSTVO ŽALEC DSSS PETROVČE 12. stran — NOVI TEDNIK St. 30 — 3. avgust 1978 ŠENTJUR ZAKAl NI VODE? KJjub zagotovilom, da bodo Sentjurčani že v so- boto, 29. julija dobili vo- do, vode v pcmedeljeik še vedno ni bilo. Da ne bi bido pomote: v soboto okoli 14. ure je namreč pritekla voda iz \X)dovod- ruh pip, veindar le za kra- tek čas, kajtii spet je po- trgalo cevi. Tu gre za ce- lo vrsto okvar na cevovo- du pod avtocesto na Lju- bečni, ki so nastajale v času od 23. junija letos, ko je Monting, izvajalec plinovoda začeti z izkopi za preložitev plinovoda, do 20. juilija, ko so na niovo zvarjene cevi spet počile. Še isti dan je nato ste- kel razgovor o tem, kd« naj bi kril okoli 30 mili- jonov škode, kolikor bi terjalo popravilo. Ker pa niso imeli ustre22iih stro- jev, s katerimi bi laliko pristopili k delu, je delo na cevovodu potčivalo do 26. julija. 27. pa je delo steklo in delavce-m TOZD Vodovod Celje je uspelo naipaiko v dveh dneh od- straniti. In že smo spet pri dnevu, ko je šentjiir vodo dobil in še isti dan ostal brez nje. Tako so Sentjurčani in prebivalci bližnje oko- lice že več kot deset dni brez vode. Komunalno podjetje Šentjur uporab- lja sicer lastne izjvire, ki pa dajejo le štiri litre vo- de na sekundo, medtem, ko Šentjur normalno po- rabi dvanajst sekim^dnih litrov. Predvsem je z vo- do omejena industrija, pa tudi višji predeli Šentjur- ja in višja nadstopja v blokih. Kljub temu pa omejitev glede uporabe vode ni; torej kadar pač je, jo lahko ljudje upo rabljajo v vse namene, čeprav delajo delavci TOZD Vodovod, ki naj bi odpravil okvaro, v izred- no težkih pogojih, šest metrov globoko po zem- ljo, ovira pa jih tudi miulj, ki onemogoča kon- trolo cevovoda, bi bilo dobro če bi bilo vpraša- nje pitne vode v Šentjur- ju že enkrait rešeno. Taka vroSina, pa še brez vode — tako pa res ne gre! PRED X. KONGRES ZSMS podana ocena prvega dela javne razprave Čeprav je prvi del jarae razprave, na kateri so ob- ranmavali kongresne doku- mente za deseti kongres Zve- ze socialistične mladine Slo- venija skoraj v vseh občinah celjske regije že zaključen, pa akcija še ni končana. Tra- jala bo namreč vse do re- publiškega kongresa, ki t)0 v oktobru in še naprej, do zveznega kongresa Zveze so- cialistične mladine Jugosla- vije. Pred nekaj dnevi se je v Celju sestal medobčinski svet ZSMS celjske regije, ki je na svoji seji podal oceno prvega dela javne raizprave in navedel pripombe in pred- loge, ki se nanašajo na kon- gresno gradivo. Predvsem poteka javna razpra''a v zeio neugodnem času, v času po- oitruc in dopustov, ko je ak tivnost mladine manjša kot sicer. Kljub določenemu na- črtu razprava ni potekala tako, kot bi lahko, pa tudi njena kvaliteta je bila manj- ša. Tako se je npr.: v Ce lju, v obliki povratne infor- macije odzvalo le okoli tri- deset odstotkov osnovnih or- ganizacij. Za prihodnja kon- gres bi torej veljalo razmi sliti, aili ne bi bilo bolje, če bi razprava potekala ob kak- šnem drugem času — pomo jeseni, oziroma zgodaj spo- mladi, ko je aktivnost mla dine večja, V nadaljnji razpravi, v ka- teri so sodelovali predstavni- ki občinskih konferenc ZSMS celjske regije, so se dotak- nili različnih tem. Predvsem bo potrebno v tem mandat- nem obdobju več pozornosti IK>svetiti delegatskemu siste- mu, kadrovski politiki in pa informiranju. Mladi bi nx)- rali biti akti^vmo udeleženi v našem samoupravnem siste- mu, ne le v delovnih organi- zacijah, ampaic tudi v kra- jevnih skupnostih, šolah m društvih, torej povsod tam, kjer delajo in živijo. Zave- dati pa bi se morali, da za- stopati oziroma biti udele žen ni dovolj, ampak je po- trebna tudi aktivnost. Več pozornosti bomo mora- li nameniti tudi kadrovski politiki: da bomo namreč de- legirali takšnega delegata, fci bo za svoje delo strokovno usposobljen. Pa tudi infor- macijski sistem in mentor- stvo bo potrebno is^polnita. Fo^javlja se vprašanje glede članistva v zveia socialistične mladine; pionirje naj bi na- mreč v zvezo sprejeli že ko- nec šestega razred, oz. s trinajstimi leti. Tako bi si lahko v sedmem razredu pri- dobili izkušnje, v osmem že samostojno delali m se na- to uspešno vključili v aktiv osnovne organizacije v zdru- ženem delu oziroma srednji j šoli. Še vedno ni dovolj ja-, sen položaj m organiziranje i kmečke mladine, poudariti je potrebno, kako velik po-' men imajo lokalne mladin- i ske delovne akcije, nagraje- vanje po delu, vloga mladih komunistov, vključevanje in- validne mladine, problem vključevanja mladih delavcev iz drugih republik, vloga mladine v sistemu splošnega ljudskega odpora in družbe- ne samozaščite . . . Vse ro in pa še mnogo drugih, so pripoenbe m predlogi na gra- divo za X. kongres ZSMS, ki bo v oktobru. Ker pa je sedaj zaiključen šele prvi del obravnave kon- gresnih dokumentov, se jih bo do jeseni verjetno nabra- lo že kar precej. MOJCA BUČER TABOR PRAZNIK GASILCEV otvorili obnovljen dom Požarno obrambo v Ojstri- ški vasi so ustanovili leta 1903 na pobudo požarne ob- rambe v Kapli, ki jo je vodil LecvpoLd A,pat. Ustanovitelj je bil Prane Brišnik po domače Ražgan s 34 soustanovitelji. S tem se je pričela tudi raz- vojna pot tega društva, nje- govo ustanovitev pa je nare kovala potreba po protipo- žarni vamasti. Letos društvo praznuje 75-letnico delovanja. Pra2aK)vanje tega visokega ljubileja je bilo v petek in soboto. Pripravili so sreča- nje gasilcev in kresovanje. Sobotni spored se je pričel s povorko gasilskih enot iz Tabora do Ojstriške vasi na slavnostni prostor. Tu je bila proslava na kateri je o raz- voju društva govoril pred- sedniik nadzornega odbora Stanko Podbregar, nato pa sta spregovorila še poveljnik Občinske gasilske zveze Ža- lec Anton Farčnik in pred- sednik skupščine krajevne skupnosti Tabor Alojz Rak. Podeliili so tudi štiri odliko- vanja republiške gasilsk^ zve- ze, ki so jih prejeli: Gasilsiko društvo Ojstriška vas — Ta- bor, Danilo Jesenik, Ivan Na- tek in Milan Lesjak. Vrhunec je prasaiovanje doseglo ta- krat, ko je najstarejši gasi- lec Konrad Pepel otvoril ob- novljeni gasilski dom. Ta dom jim pomeni še toliko več, ker so ga obnovili sko- raj samo z lastnimi sredstvi ter z udamišfcim delom. T. Tavčar INI6LEJM0 V SVET PIŠE IVAN SENICAR SVET SE VRTI (iAPREJ — Ministrska konferenca neuvrščenih dižav v Beo grjidu se je uspešno končala. Titova »uvodna bt^seda« na konferenci je odjeknila med delegacijami, po tujih prestolnicah in na vseh kontinentih. Predsednik kon- ference je bil naš sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Konferenca pa je ob koncu svojega dela sprejela pK>sebno i-esolucijo o zahvalnosti Jugoslaviji za gostiteljstvo, čeprav stroške konference nosijo vse države. Razprava na konferenci je pokazala predvsem to, da neuvrščene dežele zadevajo na skupne težave pri svojem razvoju, da imajo tudi posamične probleme in medsebojne spore, da pa je še večja od v-sega tega njihova enotnost, da delujejo skupaj. Bilo je različnih mnenj, predlogov in zahtev, kar je prav. Bila pa je tudi jasna zavest, da vsega ni mogoče storiti iiaenkrat. In pripravljenost, da se gre skupno naprej. Kajti brez te pripravljeaiosti bi bilo skoraj vsakemu in vsem skupaj v mednarodnih odnosih slabše, kot je zdaj. Razprava in sklepi so potekali v znaku ocene, da oneu: vrščeni nismo gibanje močnih, smo pa močno giba- nje«. Reakcije v svetu na konferenco, tudi v prestoini- cah velikih sil, to brez dvoma dokazujejo. Konfereiu-a je sprejela več dokumentov: predvsem deklaracijo, ki ima politični in ekonomski del, akcijski program za sodelovanje med neuvrščenimi in deželami v razvoju, pa še resoluciji o Bližnjem vzhodu in o Palestini. Od beograjske konference leta 1961 so neuvrščeni spre- jeli 134 dokumentov, od tega 96 resolucij, 14 deklara- cij, 6 programov in 8 dn^ih dokumentov. — Pred dnevi se je vrnila domov naša skupščinska delegacija, ki je s predsednikom skupščine Jugoslavije Dragoslavom Markovičem na čelu, obiskala ZDA. Z uspešnim zaključkom tega oblica se povzpenjajo naši odnostt z Ameriko še naprej, kar beležimo od obiska Edvarda Kardelja in predsednika Tita v Washiagtonu. V našem ekonomskem sodelovanju s svetom zavzema Amerika četrto mesto — za Sovjetsko zvezo, ZR Nem- čijo m Italijo. Menjava znaša okoK 800 milijcwiov do larjev, kar pa je mnogo manj kot en odstotek zunanje- trgovinske menjave ZDA. Možnosti za sodelovanje so torej še odprte. — V ECartumu, glavnem mestu Sudana, je bil tudi zelo buren sestanek organizacije afriške enotnosti (OAE). Razpravljalo je 49 afriških držav, modro, pa tudi ogorčeno in strastno. Na tem pom«nbnem zase- danju OAE so potrjena mnoga afriška soglasja, hkra- ti pa tudi nesoglasja in spori. Izrečene so bile obtožbe med Etiopijo in Somalijo ter Sudanom, med Libijo in Čadom ter v zvezi s problemom Zahodne Sahare. Afričani so se zahvalili Vzhodu za njegovo pomoč osvo- bodilnim gibanjem — z opozorilom, da ne žele enega kolonializma zamenjati za drugega. Zahodu so jasno povedali, da morajo enaki kriteriji za neodvi«iost ve- ljati v Evropi in v Afriki ŠENTJUR: skupščina ztko o telesni kultur* Pred dnevi je bila skupšči- na ZTKO v šentjurski občini, po treh letih tudi volilna. kjer je bilo izvoljeno novo vodstvo. Dosedanji predsed- nik Miha Iskra je razgrnil osnovne podatke o stanju te- lesne kulture v občini, ki ni- so najbolj razveseljivi in ka- žejo, da bi ob sedanjih ob- jektih in kadrih lahko še marsikaj izboljšali. Trenutno je v občini 28 osnovnih or- ganizacij z nekaj nad 2.000 akti\Tum članstvom, kar gle- de na število občanov in de- lovnih ljudi pomeni le 1/9! To pa je znatno premajhno število. V občini je 6 SŠD, ki so gonilna sila v aktiv- nosti, 5 TVD Partizan, 6 strelskih družin, planinsko društvo, smučarsko in ša- hovsko društvo. Razveseljiv je prodor telesne kulture v krajevne skupnosti, kjer us- tanavljajo vaške aktive. Tak- šni aktivi obstojajo na Dram- Ijah, Grobelnem, Vrbnu, Lo- ki pri 2usmu, Šentjakobu ter Dobju. Glede objektov je zaznamovan velik premik v primerjavi s prejšnjimi le- ti. Ob šolah so zrasle telo- vadnice na Planini nad Sev- nico, v Slivnici, Ponikvi, Šen- tjurju, z novogradnjo pa bo- do tudi v Dramljah prišli do tega objekta. Ob šolah so tu- di asfaltna igrišča za igre z žogo. Pereč problem pa pred- stavlja pomanjkanje central- nega plavalnega bazena v čini, saj nad 75 odstotkov otrok ne obvlada plavanja! Tudi v vsej občini ni atletske krožne steze in drugih atlet- skih naprav, pa čeprav je at- letika v prednostni razvrsti- tvi športnih panog v repub- liki in vseh občinah na 1. mestu! Pri strokovnih kadrih so še občutne potrebe. Pri šo- lah bi nujno rabili še 3 pe- dagoge za telesno kulturo. TKS in ZTKO nimata nobe- ne profesionalne moči, prav- tako pa ni nobenega profesio- nalca v osnovnih organizaci- jah in TOZD! Vse delo po- teka na amaterski osnova. Manjka sodnikov, vaditeljev, trenerjev za vse športne pa- noge in igre. Delo s selek- cijami poteka le na osnov- nih šolah v Šentjurju in Po nikvi, drugje pa še ni po gojev za to delo, bodisi ni na voljo strokovnih kadrov. Tekmovanja se odvijajo na ravni občine in območja. Največje tekmovalne dosež- ke je čutiti v košarki in ro- kometu. Sicer se v občini za- dovoljujejo pretežno z izva- janjem tekmovalnega sistema v mejah občine! To velja tu- di za močno razbito športno rekreacijo v TOZD, saj so sindikalne športne igre in trim akciie množično obiska- ne. V SŠI sodeluje 9 podje- tij, ki tekmulejo za športno značko, saj je bilo podelje- nih že 43 značk. Ob skrom- ni prispevni stopnii 0.32 od- stotka za telesno kulturo oa ie težko ob sedaniib poi.j:o- jih doseči vidnejše uspehe. SLAVKO TRIPIČ Inženir strojništva tn direktor Temeljne organi- zacije združenega dela Delavnice pri celjskem Izletniku. Ze osmo leto na tem mestu, sicer pa od tedaj, ko je celotna delovna organizacija pre- življala krizo, ko se je borila za obstoj in raz- voj. Zdaj je položaj bistve- no drugačen. V osmih le- tih ,velike spremembe. hu^itvun o vsem tem, ]e ponosen, čeprav o se- oi mu Oeseaice. Skrom- nost, loua veLuca energija, lareana prizadevnost, moc, volja... ce bt vsen teti oaiiK ne biio, bi bua •tuxLi pot arugačna. Na tej poti se je kalil. Začeta se je v vasi blizu ^vuiovičev v Bosni m Hercegovini. Vojne stra- hote je doživljal kot še- stletni deček. Navzlic te- mu so se mu vtisnile v spomin. V srce. Še danes jih nosi s seboj. Izučil se je za strojne- ga ključavničarja, delal v Krivaji in iskal možnosti za nove dosežke. Vlekle so ga šole. Nova spozna- nja. In potem železarna Ilijaš. Delovodska šola. Sarajevo in že pota, ki so ga vodila v Slovenijo. Pravzaprav je bilo to sr- ce. Ljubezen, ki gori še danes tn ki ga fe skupaj z izvoljenko privedla v srečno družino. Železarna Štore. V teh- nični kontroli in pripravi dela. Toda, želja po na- daljnjem študiju je bila močnejša. Odločitev ni bila lahka. Odšel je na Univerzo v Novi Sad. Končal prva dva seme- stra kot redni študent, drugi letnik kot izreden. Potem spet železarna, dokler ni 1970. leta spre- jel mesto tehničnga vod- je pri Izletniku. Spomini, ki bi si zaslu- žili več kot samo zapis, kajti v njih je tudi spo- znanje, da ga je novo okolje sprejelo z odprti- mi rokami. In tudi sam se mu je prilagodil v kratkem času. Toda, pri tem je imel veliko oporo, ne samo pri sodelavcih, zlasti po letu 1961. ko je prišel v štorsko železar- no, marveč še zlasti pri dekletu, s katero se je pozneje poročil in pri njenih starših. »Dali so mi vse in me sprejeli kot svojega. In če danes pomislim na mnoge naloge in druge obveznosti, ki sem jih moral napisati v slovenskem jeziku, mo- ram reči, da je imela pri njih levji delež prav mo- ja soproga.. .« O vsem tem pripovedu- je v lepem slovenskem jeziku. Le tu in tam ga kakšna beseda ali naglas izda... In družina? nimam dva otroka. Obi- skujeta osnovno šolo. Po narodnosti, kadar jo je pač treba vpisati v ta alt drugi obrazec, sta jugo- slovanske. Tako sva se odločila z ženo, sicer pa je pogovorni jezik doma samo slovenski.« Izletnik. Tu je drugi del njegovega zdajšnjega življenja.. Barake, v kate- ri so prej popravljali av- tobuse, so pred leti za- menjali novi in sodobno opremljeni prostori. Zato večja storilnost, boljša kvaliteta dela in zdaj na- črti, da bi primerne de- lavnice uredili tudi v me- stih, kjer ima kolektiv več avtobusov, kjer nasta- jajo novi prometni cen- tri. Prehodil je pot, na ka- tero je ponosen. In tudi vidiki so svetli. M BOŽ.IC fit. 30 — 3. avgust 1978 NOVI TEDNIK ~ stran T KOZJANSKO 78 PLAN JE PRESEŽEN france popit in ljubo jasnič na obisku Pretekli teden sta brigadir- je, udeležence letošnje zvez- ne mladinske delovne akcije Kozjansko obiskala France popit, predsednik CK ZK Slovenije in Ljubo Jasnič, predsednik RK ZSMS. V Bi- strici ob SotU sta se sezna- nila z vodstvom akcije in si ogledala brigadirsko naselje. Nato pa sta se z brigadirji, člani izvršnega odbora akci- je in predstavniki družbeno- političnLii organizacij obeh kozjanskih občin pogovarjala o organizaciji letošnje akci- je, programih in dosedanjih rezultatih, interesnih dejav- nostih in o vsem tistem kar ©e na akciji še dogaja. Letošnja akcija Kozjan- sko poteka v znamenju dveh pomembnih dogodkov; mine- va namreč pet let, odkar je bila na Kozjanskem organi- zirana prva republiška delov- na akcija, ki pa je bila že kar naslednje leto, leta 1975, proglašena za zvezno mladin- sko delovno akcijo. Hkrati pa akcija poteka v letu par- tijskih in mladinskih kon- gresov. Brigadirji opravljajo delo na dveh deloviščih; na Cesti maršala Tita od Trebče do Lesičnega in pa pri izkopu jarka za telefonski kaibel od Podsrede do Slivnice. Kljub izredno slabemu vremenu, ki so ga imeli brigadirji prvih dveh izmen — kar ena tret- jina dni je bila deževnih — je plan izpK>lnjen. Še več: brigadirji so postavljeno normo krepko presegli — za 100% v prvi in 123 odst. v drugi izmeni. Poleg dela na deloviščih pa so redno so- delovali v različnih popol- danskih udarniških akcijah. Trenutno dela na Kozjan- skem že tretja izmena briga- dirjev, v kateri so zastopani mladi iz Vojvodine, Hrastni- ka, Jesenic, Slovenske Bistri- ce, dela pa tudi brigada Rdečega križa Jugoslavije. Tudi delo te izmene se že bliža h kraju, saj so že krep- ko zakoračili v drugo polo- vico. Da bi jim le vreme do zaključka bilo tako na- klonjeno, kot jiim je bilo do sedaj! V sami organizaciji akcije so se letos pojavile nekate- re novosti. Pomembni sta predvsem dve in sicer: prva se tiče programov idejno-i)o- litičnega izobraževanja in drugih interesnih dejavnosti, druga pa je v uvedbi dneva samoupravlj an ja. že pred samim pričetkom akcije so izvršni odbor ak- cije, izobraževalna skupnost Šentjur in Šmarje in pa De- lavska imiverza iz Rogaške Slatine, pripravili bogat in vsebinsko raznoličen pro- gram idejnopolitičnega izo- braževanja. Značilnost pa je v tem, da brigadirji lahko na začetku izmene sami izbi- rajo teme oziroma posamez- ne aktivnosti, glede na nji- hovo predhodno znanje in interese, nato pa preko svo- jih organov samoupravljanja izoblikujejo končni program za celotno izmeno. Od pet- najstih tem so obvezne tri, seveda po izbiri. Ce imajo dovolj prostega časa, si lah- ko brigadirji izberejo še druge teme, predvsem s po- dročja športa ali kulture. Dan samoupravljanja pa je nastal v zvezi s pokrovite- ljem izinene. Vsaka izmena ima namreč svojega pokro- vitelja. To je ena izmed de- lovnih organizacij s tega po- dročja. Na dan samouprav- ljanja si mladi ogledajo de- lovne prostore in potek de- lovnega procesa v tej delov- ni organizacija, hkrati pa imajo možnost, da v razgo- voru s predstavniški kaj več izvedo o življenju in delu v teh delovnih sredinah. To sta torej dve značilno- sti, po katerih se zvezna mladinska delovna akcija Kozjansko 78 loči od ostalih akcij v Sloveniji. Najvažnejše pa je seveda to, da slabo vreme — mno- go preveč deževnih dni in zato tudi neugodni delovni pogoji — brigadirjem ni vze- lo volje do dela, da vse po- teka tako, kot so predvide- vali, in še boljše. In pa še tisto kar je res naj-najvaž- nejše — da se krepita brat- stvo in enotnost med mladi- mi iz vseh krajev naše do- movine. Saj to je tudi na- men vseh delovnih akcij!? MOJCA BUCER PROMET v prvih tednih avgusta 63 mrtvih v prvem avgustovskem tednu je v minulih petih letih umr- lo na slovenskih cestah 63 ljudi. Kot je v poletnih me- secih navada je bila velika večina smrtnih žrtev med avtomobilisti, ki so v teh dneh najštevilnejša kategori- ja prometnih udeležencev na naših cestah, saj je turistič- na sezona in s tem seveda tudi gneča na naših cestah največja. Vsega skupaj je v minulih petih letih v prvem avgustov- skem tednu imirlo na naših cestah 25 avtomobilistov in sicer 14 voznikov in 11 pot- nikov. Druga najštevilnejša in najbolj ogrožena katego- rija prometnih udeležencev pa so pešci, katerih je v mi- nulih petih letih umrlo od 1. do 7. avgusta kar 15. Morda ne bo odveč, če opozorimo na sporazumeva- nje na cesti. Zlasti v seda- nji počitniški gneči lahko s pravočasnim nakazovanjem smeri, opozarjanjem na zavi- ranje in podobnimi zname- nji, preprečimo marsikatero nesrečo. Da je od nesreče z ranjenimi in do nesreče z mrtvimi le droben korak nam pove tudi nekaj podat- kov, ki so bili iznešeni na nedavni seji sveta za preven- tivo in vzgojo v cestnem prometu. Od leta 1973, tako tudi v letošnjem letu, stal- no upada število nesreč z ranjenimi, narašča pa števi- lo mrtvih na naših cestah. Pravzaprav nenavaden, toda resničen podatek, ki kaže, da lahko tudi sami vozniki z doslednim upoštevanjem pra- vil varne vožnje marsikaj na- redijo za lastno večjo var- nost. BISTRICA OB SOTLI: URBANISTIČNI NAČRT Dolgo pričakovani urbanistični načrt, odnosno osnutek, bo vse do konca meseca avgusta na raz- polago občanom te krajevne skup- nosti. Občani bodo lahko urba- nistični načrt po svoje tudi »po- pravljali« s pripombami in mne- nji, kajiti Baavojtni cente®- Celje, ki je avtor dokumenta, želi da bi bil kar se da prilagojen krajev- nim razmerom in ne nazadnje tudi naravnim lepotam in staro- bitnosti trga, s katerim naselje ne skopari. Gotovo ne bo malo tistih, ki se bodo v dneh do konca naslednje- ga meseca napotili v prostore tamkajšnjega krajevnega urada in to je končno tudi dolžnost vseh prebivalosv te krajevne skupnosti. Razvojni center Celje želi, da bi svoje pripombe zbrale tudi orga- nizacije združenega dela, samo- upravne interesne skupnosti in se- veda tudi vse družbeno politične skupnosti. nist SLOVENSKE KONJICE LEPA JESEN v labrehtovem domu poudarek na negi in okolju Kdor je bil pred leti pri- siljen preživljati jesen življe- nja v Lambrehtovem domu — domu oskrbovancev in upo- kojencev v Slovenskih Konji- cah, je bil močno utesnjen. Tudi prostori za bivanje ni- so bili primerni. Zdaj, po enem letu, ko je dom prenovljen, pa je vse drugače. Ui>ajmo, da bo kmalu tako tudi za tiste, ki so še ostali v stari graščini, kajti današnji dom, kljub lanski adaptaciji še vedno ne zadošča vsem kapacite- tam. Zato zdaj temeljito raz- mišljajo o dograditvi nove- ga trakta, ki naj bi stal v neposredni soseščini. Po vsej verjetnosti bodo pričeli z gradnjo letos, novi trakt pa naj bi bil dograjen v dveh letih, del sredstev pa bi pri- spevali iz samoprispevka. V Lambrehtovem domu je danes 120 oskrbovancev, od tega jih je polovica iz konji- čke občine. Ostale so spre- jeli i2 sosednjih občin. V enem traktu živijo nepokret- ni oskrbovanci, v dveh pa pokretni. Dnevna oskrba sta- ne 116 dinarjev, imajo pa ekonomijo, kjer sami pride- lajo veliko mesa in vrtnin. Kolektiv zaposlenih je maj- hen, zapKJsluje vsega skupaj 31 ljudi, od katerih jih je polovica zaposlena pri negi. Imajo štiri medicinske se- stre, ki stalno bedijo nad os- krbovanci, katerih polovica rabi pomoč. Sploh je v tej ustanovi poudarek na negi, zato ni čudno, da so oskrbo- vanci zadovoljni in se v do- mu dobro počutijo. Marsi- kdo se po ogledu doma od- loči, da bo tu preživel je- sen življenja. Tisto pa, kar v Lambrehto- vem domu najbolje navdu- šuje pa je nad vse skrbno urejena okolica. To je park v malem, ki daje prenovljene- mu Lambrehtovemu domu v Slovenskih Konjicah še po- seben šarm ZDENKA STOPAR POLETNI RAZGOVOR PRIDNO DELAJO Braslovška maldinska orga- nizacija sodi med zelo delov- ne. O njihovem delu pa sem se pogovarjal s tajnico ZSMS v Braslovčah Bredo Slapnik. O delu mi je takole pripo- vedovala: »Iz naše mladin- ske organizacije so bili štir- je na delovni akciji v Kru- ševcu, še v tem mesecu gre na delo druga izmena. Pri- pravljamo pa tudi svojo ak- cijo. Očistili bomo okolje je- zera ter pripravili športna srečanja. Pripravljamo bil- ten v katerem bodo poroči- la o delu vseh organizacij v naši krajevni skupnosti. Bo pa tudi nekaj literarnih pri- spevkov. Ker imamo tudi svojo literarno skupino, bo- mo sodelovali na vseh prosla- vah. V programu imamo še tudi nekaj drugih delovnih -akcij«. Po vsem tem lahko reče- mo, da so mnoge pripombe, ki jih slišimo na račun ne- delavnosti mladih neopravi- čene, saj mladi ob pravilnem vodenju in načrtovanem de- lu ne držijo rok križem ter s svojim delom lahko veliko pripomorejo k lepšemu vide- zu domačega kraja. T. TAVČAR GOSPODARSKI KRIMINAL SMO DOVOU BUDNI? ugotovitve s posveta v celju Informativno smo že poročali o posvetovanju na temo GOSPODARSKI KRIMINAL, ki so ga sklicali svet ob- čin celjskega območja, medobčinski svet Zveze sindikatov Slovenije Celje in Okrožno sodišče v Celju. Tudi letoš- nje, sicer že tradicionalno vsakoletno posvetovanje, je pripomoglo k mnogo- sfcranski preučitvi problematike gospo- darskega kriminala in glavnih negativ- nih pojavov, k oblikovanju enotnih izhodišč za odpravljanje vzrokov in k boljšemu razumevanju akcij in ukre- pov na tem področju. Nekatere glavne ugotovitve povze- mamo. Tako so bila v lanskem letu v celjski občini najpogostejša kazniva de,janja s področ.ja gospodarskega kri- minala predvsem nevestno gospodar- sko poslovanje, ponareditev uradne li- stine, poneverba, izdaja nekritega čeka, zloraba uradnega položaja iz koristo- ljubnosti in neupravičena uporaba družbenih sredstev. Med storilci kaznivih dejanj ponov- no izstopa poslovodska struktura in zasebniki, predvsem obrtniki. Le-ti so pomembna postavka v kriminalni po- pulaciji storilcev kaznivih dejanj, še zlasti, ko se povezujejo z delavci de- lovnih organizacij. Organi odkrivanja, pregona in so- jenja so v lanskem letu dosegli več uspehov kot leto prej. P&trebno je, da v bodoče še bolj sodelujejo med seboj pri odstranjevanju vzrokov gospodar- skega kriminala tudi s poročanjem in ugotovitvami organizacijam združenega dela, skupščinam družbenopolitičnih sloupnosti in drušibenapolitičaiim orga- nizacijam. Samoupravnim delavSfkim kontro- lam je treba nuditi vso družbenopoli- tičiio podporo, da bi se čimbolj) uive- 1 javile s svojo učinkovitosjo. Na tem področju je potrebna še močnejša po- litična akcija, zlasti s strani sindika- tov. Inšpekcijske služlje so kadrovsko preslabo zasedene. Zato ostane pretež- ni del gospodarskih prestopkov ne- odkrit, zlasti na področju oblikovanja cen proizvodov in storitev ter njihove- ga prometa in kvalitete. Tudi sicer je to področje premalo samoupravno nadzorovano, od ukre- I>ov pa prihajajo do izraza v glavnem administrativni. Večja vloga potrošniš- kih svetov je prav na tem mestu več kot očitna. Isto velja za delavske kontrole. Nadzor nad razpolaganjem z družbenim premoženjem je i>otreb(no poostriti, kar velja še pK)sebno za in- venturne komisije. Nespoštovanje veljavnih predpisov in samoupravnih katov je vzrok za ru- šenje samoupravnih odnosov in nasta- janje družbeno pcinembnih negativnih pojavov ter gospodarskega kriminala. Izbira vodstvenih kadrov mora biti smotrna in družbeno upravičena. V preteklem obdobju so v marsikaterih organizacijah pretirano zaupali vod- stvenim delavcem, še vedno se do- gaja, da na nekatera vodilna mesta sprejmemo ljudi brez morahio-politič- nih kvalifikacij. V proučevanje gospodarskega krimi- naila je treba pritegniti tudi družbe- nega pravobranilca samoupravljanja, še zlasti ob zaporednim ponavlo"airnju kaznivih dejanj v določenih sredinah se- sti skupaj z občinskim sindikalnim vodstvom in političnim vodstvom t organizaciji združenega dela, kjer pri- haja do družbeno negativnih pojavov ali gospodarskega kriminala, MITJA UMNIK nad 600 novih plavalcev Telesnok uit urna skupnost Žalec ter komisija za akcijo »naučimo se plavati«, je tudi letos pripravila tečaje za začetnike. Letošnji načrt dela jim je prekrižalo slal>o vreme v začetku julija. Prav v tem času so nameravali pripraviti več tečajev. V teh dneh, ko se je vre- me izboljšalo, poteka na bazenu v Prel>oldu drugi tečaj, ki ga obiskuje nad 40 otrok Iz bližnje okolice. Kot je povedal sekretar TKS Žalec Adi Vidmajer, so Se že končali tudi tečaji v koloniji v Piranu in Izoli, kjer se je naučilo plavati čez 150 otrok. Tečaje pa so zaključili tudi učenci 4. razredov osnovnih šol žalske občine. Plavati Se je naučilo 330 učencev. Ce bo lepo vreme v mesecu avgustu bodo pripravili še dva teča.ja. Skupno ra- čunajo, da se bo v letošnjem letu v žalski občini naučilo plavati nad 600 otrok. T. Tavčar 12. stran — NOVI TEDNIK St. 30 — 3. avgust 1978 ŠMARJE PRI JELŠAH KAKO V BODOČE? vlaganja bodo znašala 550 tisoč dinarjev Intenzivna vlaganja v in- dustrijo, turizem, trgovino, kmetijstvo ter v infrastruk- turo v šmarski občini so v zadnjih letih krepko spre- menila podobo občine pa tu- di močno obremenila gospo- darstvo. Kljub včasih že kar pretežkemu bremenu pa raz- voj vendarle teče vztrajno na- prej, pri čemer bi brez ši- roke družbene pomoči ven- darle ne šlo. Vsaj zadnje ča- se kažejo za razvoj manj ra- zvite občine vse več razume- vanja tudi organizacije zdru- ženega dela izven občine, ki so prisluhnile nenehnim ape- lom v tolikšni meri, da lahko rečemo, da bo problem za- poslovanja čez nekaj let le še neljub spomin. Močno se je popravOa tudi cestna mre- ža, ki bo zlasti z dogradit- vijo Ceste maršala Tita neka- ko zaključila osrednje omre žje. Manjkal bo le še vmesni člen, cesta Lesično—Slivnica, ki i>a se ji menda prav tako obeta modernizacija v bližnji prihodnosti. V Šmarju pri Jelšah predvidevajo, da bo- do v naslednjih letih, torej v obdobju sre^eročnega na- črta razvoja vložili v razvoj občine še okoli 550.000 dinar- jev in pričakujejo, da jim bo za te investicije uspelo dobiti nekaj več kot 400.000 dinarjev posojil. V novozgra- jenih gospodarskih objektih bo po predvidevanjih dobilo zaposlitev še okoli 180 de lavcev. Semkaj je všteta že investi- cija za obrat Gorenja v Bis- trici in Petrolov motel, prav tako v Bistrici ob Sotli. Hme- zad TOZD Kmetijstvo Šmar- je namerava obnoviti gostiš- če na Virštanju, Merkator TOZD Sremič Krško pa gra- diti hotel v Kozjem. Prišteti je treba že zgrajeni bdfe v Trebčah. Tudi trgovsko po- djetje Jelša načrtuje gradnjo marketa s poslovnimi pro- stori za pošto in banko, Hmezad TOZD Kmetijstvo Šmarje pa bi rad zgradil tr- govino in skladišče reproma- teriala v Bistrici ob Sotli in v Podsredi. Pomemben po- seg bodo tudi melioracije, s katerimi bodo na imenskem, bistriškem, pristavškem in mestinjskem polju pridobili okoli sedemsto hektarov rod- ne zemlje. Ista delovna orga- nizacija namerava zgraditi hlev za pitance na Imenskem polju ter vinsko klet verjetno v istem kraju ter ribogojni- co z gostiščem v Bistrici ob Sotli. Precej sredstev name- ravajo vložiti tudi v pospe- ševanje kmetijstva, v moder- nizacijo, to je v preusmeri- tev kmetij. V obširne načrte se vklju- čuje tudi območna vodna sku- pnost Savinja—Sotla z regii- lacijo Bistrice in Sotle ter z dokončanjem akumulacije Vo- narje in nekaterimi manjši- mi deli in PTT Celje z iz- boljšanjem PTT naprav. Največ vlaganj bo predvi- doma v infrastrukturo ter v turizem, takoj zatem pa v kmetijstvo, povsem na zad- njem mestu pa je pred in- dustrijo trgovina. Vprašanje je le, v koUkor se bo v Šmar- ju pri Jelšah odgovornim us- pelo posrečiti dobiti kredi- torje. Glede na to, da smo ugotovili, da je razumevanje razvitejših območij, republi- ke in organizacij združenega dela izven občine pa tudi bank vse večje, bo tudi os- trina nekdanje problematike bržkone nekoliko otopela. MILENKO STRASEK CELJE ks potrebujejo prostore za delo Ni naključje, če je izvršni svet celjske občinske skup- ščine sklenil, da bo vpraša- njem krajevnih skupnosti v občini posvetil v prihodnje več skrbi in da bo stalno spremljal njihovo delo ter problematiko. Ni naključje zato, ker gre za nalogo, ki jo ima krajevna skupnost kot ena od temeljnih nosil- cev samoupravne aktivnosti v občini in naši družbi sploh. V delu krajevnih skupno- sti se je v zadnjem obdob- ju, zlasti pa z uveljavitvijo delegatskih odnosov marsi- kaj spremenilo. Na vsak na- čin se je razširila osnova za delegatsko odločanje, močno povečala pa tudi dejavnost sama. Zdaj je šlo v resnici za takšno krajevno skup- nost, v kateri se uresničuje- jo potrebe in interesi obča- nov. Ti pa, kot je pokazala praksa zadnjih let, niso sa- mo v komimali, marveč še na drugih pKxiročjih. Komu- nalnim vprašanjem zdaj že stopajo vštric kultura, vzgo- ja in izobraževanje, otroško varstvo, mnoga socialna vprašanja, gospodarski raz- voj dn še in še. V ospredje prihaja tudi področje sploš- nega ljudskega odpora, druž- bene samozaščite. Pomemben prispevek v obravnavi položaja in nalog krajevnih skupnosti je v celjski občini dala nedavna problemska konferenca So- cialistične zveze. Njeni za- ključki so obvezujoči tudi za občinsko skupščino in prav tako za izvršni svet. Sicer pa čaka to področje Se vrsta pomembnih nalog. Pri vsem tem ne gre samo za ustavno in samoupravno krepitev krajevnih skupno- sti, za samoupravno preob- razbo krajevnega življenja in za uveljavitev krajevne skup- nosti kot sestavine združe- nega dela, marveč tudi za oceno, ali smo v teritorialni zaokroženosti napravili vse. Ali niso nekatere krajevne skupnosti še vedno preveli- ke, da bi lahko biile pov- sem kos svojim nalogam? Tu so potem statuti, za- tem spoznanje, da je krajev- na skupnost prav tako kot temeljna organizacija združe- nega dela nosilec planiranja in usklajevanja planov s sa- moupravnimi interesnimi skupnostmi ter organizacija- mi združenega dela. Kako je z materialno bilanco krajev- nih skupnosti, kako z njiho- vimi prostori, ki so nujni za normalno in najboljše delo, s kadri, ki delajo kot pro- fesionalci itd. Akcija za zagotovitev pro- storov za delo krajevnih skupnosti in njihovih orga- nov ter seveda za delo kra- jevnih družbenopolitičnih or- ganizacij je v polnem teku. Toda, navzlic temu, vsega v enem letu ne bo moč rešiti, saj gre na koncu koncev tu- di za precejšnja sredstva, ki bi bila potrebna za celovito rešitev problema. V občini je zdaj 25 krajev- nih skupnosti. Mnoge od teh nimajo osnovnih i>rostorov za svojo dejavnost. Vse ka- že, da bo letos rešeno to vprašanje pri šestih krajev- nih skupnostih. Tudii kadrov- ski problemi se ugodno ra- zvijajo, zlasti kar se tiče pro- fesionalnih tajnikov itd. Skratka, ob uspehih tudi številne naloge, in vendar takšne, ki so na najboljši poti reševanja. M. BOŽIČ PROSLAVE MALOMARNOST ŠKODI Lepo število proslav je šlo v tem letu mimo nas in še bodo in prav je tako. Dolžni smo se spomniti na revolucionarno preteklost, na velike sinove naše do- movine, na dogodke, ki so se pred več kot trideseti- mi leti že takrat trajno vtisnili v našo zgodovino. Ni vseeno, kako jih praznujemo. Ni vseeno, če improvu ziramo ali če proslavo, svečani dogodek, načrtujemo že nekaj mesecev. Tudi ni vseeno, če zablodimo po dobrih, starih klišejih. še manj je vseeno, če smo pri tem malomarni, ko pa je vendarle pomoč, ki bi jo potrebovali, za prvim vogalom. Tudi te proslave, se bodo na takšen ali drugačen način zapisale v zgodovino, če ne drugače, v lokalnih kronikah. In na žalost — bo marsikje v teh kronikah mo- ralo pisati, da smo bili na moč malomarni, kar seveda ni v čast dogodku. Predvsem malomarni pri pisanju obvestil, povabil, lepakov, na kratko, pri pisanju propagandnega mate- riala. Zlasti pri pisanju vabil, ki so sicer — skorajda ve- čina — lično in tudi estetsko prijetna za oko, ne pa tudi za povprečnega stavista. V njih (kam ploveš, lju- bi slovenski jezik?), nemalokrat kar mrgoli jezikovnih napak. V vabilu ene zadnjih proslav smo našteli kar pet večjih slovničnih napak, ki prireditelju, skupščini ob- čine, nikakor niso v čast. Ljudi mučijo skloni, osebe, šibki so pri naštevanju in še pri čem. Takšno vabilo potuje domala po vsej Sloveniji. Prihaja v občutljive roke. In kaže odnos do dogodka. MILENKO STRASEK ŠENTJUR SODELOVANJE Z LJUBLJANO Konec preteklega mese- ca je v Ljubljana potekal razgovor med predstavni- ki šentjunske občine ter mestne konference SZDL Ljubljana ter predstavniki krajevnih skupnosti obeh občin. Beseda je tekla o razvijanju sodelovanja med pobratenimi krajev- nimi skupnostmi obeh ob- čin. Pobratenje je nasta- lo kot posledica tesnega sodelovanja ob sanaciji posledic potresa. Posamezne krajevne skupnosti so sodelovanje razvile v ra2iličnem obse- gu, odvisno od konkret- nih prizadevanj. Tako so se v preteklem obdobju redno srečevale delegacije in si izmenjale izkušnje o delu, sodelovala so tudi nekatera društva, družbe- nopolitične organizacije in drugi. Vendar pa ob- staja še vrsta možnosti, ki bi jih morali izkoristi- ti. Predvsem bi bilo po- trebno sodelovanje razši- riti tudi na gospodarsko področje. V Šentjurju že- lijo namreč, da bi ljub- ljanske delovne organiza- cije, v skladu s svojimi možnostmi m p>otrebami, poskušale na območju občine pomagati izgradi- ti določene obrafte, oziro- ma v obliki sodelovanja z domačimi delovnimi orga- nizacijami prispevati k hitrejšemu razvoju. Predstavniki ~ Ljubljane so ta izhodišča tudi pod- prli. V prihodnjem obdobju pa bodo vse pobratene krajevne skupnosti iz ob- čine Šentjur izdelale kon- kretne programe sodelo- vanja ter tako naredile korak naprej pri razvija- nju sodelovanja z občani Ljubljane. B.M. BRASLOVCE 16. DAN HMEUARJEV mladi izbrali princeso Braslovče bodo 12. in 13. avgusta prizorišče 16. tradi- cionalnega praznovanja dne- va hmeljarjev. Ob tej prilož- nosti pričakujejo okrog de- set tisoč obiskovalcev. Seve- da so za tako prireditev po- trebne temeljite priprave in prav o tem je tekla beseda na nedavni tiskovni konfe- renci, ki jo je pripravil or- ganizator — Turistično dru- štvo Braslovče. Konference so se udeležili tudi predstav- niki ostalih organizacij kra- ja, predstavnik pokrovitelja AGROS iz Šempetra, SIP Agrotehnike in di^i. Uvodoma je predsednik TD Anton Repnik povedal, da se pripravljajo že ves me- sec. Okvirno bo praznova- nje potekalo kot doslej in sicer dva dni, na soboto, 12. in nedeljo, 13. avgusta. Ker je bilo doslej na račun izbo- ra princese precej kritike, so se odločili, da bodo letos princeso predhodno izbrali mladi zadružniki. Tako je le- tošnja princesa že znana, to je Mira Korber iz Polzele. Dolžnost hmelj skega stareši- ne pa bo za prihodnje ob- dobje prevzel Jože Tumšek iz Podvrha. Program, ki je dokaj ob- sežen pa se bo odvijal ta- kole. 2e v soboto dopoldne bo odbojkarski turnir, pri- čelo pa se bo tudi deveto regijsko tekmovanje trakto ristov. Popoldne lx)do otvo- rili razstavo slik domačih slikarjev Milana Matkota in Konrada Marčinko ter raz- stavo cvetja. Nedeljski spo- red se bo pričel z razstavo najsodobnejše kmetijske me- hanizacije in opreme aianili kmetijskih proizvajalcev. Za. tem bo nastop konj konje, liiškega kluba iz Celja. Osred nja prireditev se bo pričela ob 14.30. uri s povorko skoa trg Braslovče na prireditve ni prostor. V njem bodo pr, kazi iz hmeljarjenj a nekoi in danes. Na prireditvenen prostoru bo najprej spretno stno tekmovanje fantov in deklet pri raznih kmečkii opraAnilih za veliko zlato hmeljsko kobulio. Zatem bo do predstavLM novo hmeljsko princeso, starešina pa bo prevzel svojo častno dolj nost. Seveda ne bo manjkalo priložnosti za zabavo, tako da organizator upravičeno pričakuje tako veliko števi lo obiskovalcev. Veliko pa je odvisno od vremena, ki jim bo, upajmo, naklonjeno. T. TAVCAE RUDNIŠKA NESREČA V VELENJU rudarji v boju s požarom Sreda, 26. julija bo ostala v spominu velenjskih rudar- jev in kroniki Rudarsko- energetskega kombinata Ve- lenje kot žalosten dan. Dan, ki je zahteval tri človeška življenja in ogromno mate- rialno škodo. Pa vendar kljub temu žalostnemu dej- stvu čestitamo rudarjem, saj so s svojo požrtvovalnostjo in hitrim ukrepanjem obva- rovali še mnogo drugih dra- gocenih življenj in zadušili požar. Po podatkih s tiskovne konference, ki jo je nasled- nji dan, 27. julija vodU pred- sednik kol^ijskega poslovod- nega organa Rudnika lignita Velenje inž. Slavko Janežič, sicer pa tudi vodja reševalne čete, bi bil kratek povzetek te rudniške nesreče nasled- nji: Ogenj je zjutraj opazila ju- tranja izmena rudarjev v ja- mi škale. Nastali je na tran- sportnem traiku št. 11 in se zaradi močne zračne vleke razširil hitro v i>ožar, ki je zajel še ostala transportna trakova z opremo ter dejan- sko zagosploviai avgusta bodo tudi zaključne priredit- ve letošnje slovenske horti- kulture v Moairjiu. Tako bo od 18. do 20. naslednjega me- seca razstava reizanega cvet- ja, v nedeljo, 20. avgusta pa še velika cvetlična povorka. V ta, več ali maixj narodo- pisni program, se uvršča še 11. avgusta nastop foflkJome- ga aivsambla »Bratstvo i je- diitetvo« iz Subobice v Roga- šiki Slatini. MB LUČE VSE NARED Komaj bo utihnila tista flosarska »Po Savci, po Drav- ci, po beli Donavi...«, že se bodo oglasili citraši. In pre- dice. Pa lovci, gozdni delav- ci in drugi. Tokrat v Lučah ob Savinji, kjer domače Turistično dru- štvo pripravlja za soboto, 12. in nedeljo, 13. avgusta tradi- cionalno prireditev, pravza- prav je škoda, dajo ime- nujejo kar turistično raja- nje, saj gre v bistvu za do- sti več in za nekaj drugega, kot za rajanje. Tudi v tem primeru gre za obujanje do- mače folklore, ki ima v de- lu predic, v igranju na citre bogato izročilo. Tema dve- ma domačima obeležjema bodo letos dodali še kuhar- ske posebnosti. Na razsta- vi bodo opozorili kar na okoli trideset domačih speci- alitet, od katerih mnoge to- nejo v pozabo. Pa je škoda. Morda bo prav ta prireditev spodbudila marsikatero go- spodinjo ali gostilničarja, da jih bo začel pripravljati. —ra HUM NAD LAŠKIM NEIZKCSIIŠČENA TOČKA kaj bo z laškim starim gradom? Hum, strm in sMcovit hrib nad Laškim, je od nekdaj privlačna izletniška točka. Toda ta slikovit hrib z čudo- vitim ra2^1edom se že dolgo izmika turističnemu dejavni- ku. Nihče od te izletniške točke nič ne iztrži, čeravno bi izletniki še kako radi po- rabili kak dinar, kajti, ko spehan prideš na vrh, lahko požiraš samo sline. Nekoč je bila pri starem gradu lopa z bifejem. Lopa je sicer še, toda grda in zanemarjena. Tu bi lahko tistim, ki se od- ločijo za vapon, ponudili okrepčilo pred začeticom in kak napitek v folija vrečici za žejo na vrhu. Iznajdljivemu človeku bi lahko prišlo na misel tudi to, da bi ob sončnih popoldne- vih, zlasti pa ob sobotah in nedeljah z osličkom pripeljal na vrh nekaj osvežilne pijače. Ce bi ljudje to vedeli, bi se kmalu začeli organizirand. redni pohodi na Hum. Odbor za proslavitev 750- letnice Laškega, je po obra- čunu svoje dejavnosti, odsto- pil preostali denar za uredi- tev starega gradu. Grad je sicer očiščen zelenega obje- ma grmovja, toda pri tem je zaenkrat ostalo. Toda grad bd bilo mogoče resnično spre- meniti v turistični objekt-, tako v okroglem stražnem stolpu, kakor v glavni stavbi in na dvorišču. Odkar je na stari grad speljana asfaltna cesta, je mogoč tudi motori- ziran obisk in parkirišč je tudi nekaj. Kaj storiti s starim gra- dom, bo predmet sestanka, ki ga bodo zainteresirani skli- cali po počitnicah. J. K. CELJE NAPREDEK Od ustanovitve Zdravstve- nega centra v Celju je mi- nilo leto dni. V tem obdob- ju je uspelo vodstvu prido- biti štiri zdravnike, pa tudi prostorska stiska v zdrav- stvenem domu bo kmalu omiljena. Sredi meseca avgu- sta bodo nared prostori v traktu uprave Javne varno- sti. V teh prostorih, kjer zdaj hite z adaptacijami, bo- do tri splošne ordinacije, revmatološki dispanzer ter dežurna ambulanta s funkcio- nalnimi prostori. Prepotreb- no mesto bo našel tu tudi diabetični dispanzer. Kljub naštetim uspehom in pridobitvam pa v Celju za zdravstveno službo še ve- dno primanjkuje prostorov in tudi zdravnikov še ni do- volj. Za slednje namreč ni stanovanj, čeprav je razu- mevanje za te pereče proble- me s strani občinskih dejav- nikov zelo veliko. Z. S. TRIJE AVTOBUSI MANJ V noči od prejšnje sobote na nedeljo je bil kolektiv celjskega Izletnika ob tri av- tobuse. Vsi trije so namreč zgoreli na parkirnem pro- storu za avtobusno postajo v Krapini. Kako in zakaj je prišlo do požara v nočnih urah za- enkrat še ni znano, dejstvo je le to, da je poleg treh Izletnikovih avtobusov (TAM, sanos in mercedes) zgorel še nov avtobus podjetja Cro- atiatrans, medtem ko so dva avtobusa istega podjetja us- peli rešiti, vendar nekoliko poškodovana. Po prvih in nepopolnih po- datkih je Izletnik zaradi tega nenavadnega požara priza- det za okoli 1,5 milijona di- narjev. —b 12. stran — NOVI TEDNIK St. 30 — 3. avgust 1978 CELJE zanimiva likovna razstava Po tispeli razstavi v prostorih Razvojnega centra, kjer je predstavil tako imenovani ciganski ciklus svo- jih del in nekaj slik s psihološko motiviko, se Je zdaj celjski slikar — amater, sicer član celjskega Dru- štva likovnih amaterjev. Jure šarlah, prejšnji teden preselil v razstavne prostore Ljubljanske banke Splo- šne banke Celje, raiote v Vodnikovi ulici. Za to razstavo je izbral dela iz svojega dosedanjega opusa. Prevladuje partizanska tematika. Ni naključje, da tudi ta razstava vzbuja veliko po- zornost in da ljudje, ki prihajajo v banko, radi stopi- jo še v prostor, kjer je drugačno življenje. Tu je živ- ljenje v barvah, kot ga dojel in ga doživljal Jure šarlah. »... to je izrazito barvno slikarstvo, v njem sta vo- dilni zelena in rdeča barva, kot simbola prirode in življenja ... Poteza njegovega čopiča je odločno suvere- na. vemo pa, da je barvni izraz najvišja oblika slikar- ske miselnosti sploh ...« Prav sedanja razstava potrjuje, da ima slikarstvo nadarjenega Jureta šarlaha zasluženo mesto med tisti- mi celjskimi samorastniki, ki v svojih vrstah težijo za studiozno kvaliteto. V tem nas šarlahova dela ne mo- rejo razočarati. In v njem je tudi opravičilo odločitve, zakaj prav on lahko razstavlja v Razvojnem cen- tru ...« In zdaj seveda še v enoti Ljubljanske banke Splošne banke Celje. Še prej pa na mnogih razstavah v Celju, Velenju, Rogaška Slatini in drugje. MB PODOBE NAŠIH LJUDI - PODOBE NAŠIH LJUDI - PODOBE Silva Potočnik Marija Goropevšek Vikica Savic BENCINSKE ČRPALKE prodajalci se trudijo, da bi bili vsi zadovoljni z njimi se pravzaprav kar naprej srečujemo, saj so na- ši jekleni konjički nenasitni. Mislimo na delavce na ben- cinskih črpalkah. Kljub po- gostim srečanjem pa vendar nikdar ne pomislimo, kakšno je njihovo delo. Lepo pripe- ljemo na bencinsko črpalko, pKJtem čakamo le na to, da bi bili čim prej postreženi, plačamo in odbrzimo naprej. Marsikdo pred tem še potar- na, da je gorivo predrago in uslužbenca na črpalki pogle- da, kot da bi ta bil kriv za cene. Pred dnevi smo obiska- li bencinski črpalki v Šempet- ru in šentrupertu ter malce kramljali s prodajalci ali bo- lje povedano s prodajalkami. Pa še to. Obiskali smo jih v petek. Tisti dan, ko so podra- žili bencin. SILVA POTOČrNIK, Petrol Semi>eter: »Pri2!nati moram, da s strankami nimamo kak- šni posebnih problemov. Trudimo se pač, da bi bili z našimi uslugami vsi zadovolj- ni. Zgodi pa se, da med sto hi sto vozniki le kdaj naleti- mo na koga, ki z ničimer ni zadovoljen. Nekaj je tudi tak- šnih, ki bi radi bili takoj na vrsti, pa čeprav so šele pri- peljali na črpalko. Povem naj še to, da je naše delo kar precej naporno, čeprav tako na prvi pogled morda niti ne izgleda. Osem ur delati na vročini, mrazu, dežju in v snegu, skakati sem in tja po asfaltu in se venomer sme- hljati, je včasih kar napor- no. Današnjo podražitev pa začuda ljudje niso sprejeli ne vem kako tragično. Nikakr- šnega razburjenja ni bilo ta- ko kot ob drugih takšnih pri- ložnostih.« MARIJA GOROPEVŠEK, Petrol Sentrupert: »Največ dela imamo poleti, ko je vi- šek turistične sezone. Promet je za kakšnih trideset odstot- kov večji kot sicer. Z ljudmi, ki prihajajo sem v glavnem ki prihajajo sem, v glavnem mov. Se pač trudimo, da bi jim čim prej in čim bolje po- stregli. Nove cene goriv ljud- je tokrat niso sprejeli z raz- burjenjem. Konec koncev pa se bencin niti ni ne vem kako podražil. Nekateri celo pra- vijo, da bi nafta na primer lahko bila po pet dinarjev, ne pa po štiri in devetdeset par.« VIKICA SAVie, Petrol Šem- peter: »Najtežje je takral;, ko se na črpalki zbere nekaj av- tomobilov hkrati. Marsikdo nas takrat kritizira tn pisano gleda, pa čeprav vidi, da hi- timo kolikor pač moremo. Zgodi se,, da komu rečem, naj postavi avtomobil na drugo mesto, pa se potem razburja ne vedoč, da bi bil tam hitreje postrežen. Sicer pa kakšnih resnejših problemov z voz- niki še ni bilo. Držimo se pravila, da lepa beseda lepo mesto najde.« Besedilo: JANEZ VEDENIK Foto: EDI MASNEC MIHAEL SLAPNIK predstavi se 5-letni upokojenec Vsakič, ko sem s hitre ces- te zapeljal proti Slovenskim Konjicam se mi je prijazno nasmehnil in pobral tistih šest dinarjev. Pa še kakšno sva rekla mimogrede. Njegov obraz se mi je ves čas adel zaian in šele v po- govoru z njim sem razvozlal, kje sem ga že srečaJ, »Tri leta sem delal v Orlo- vem gnezdu v Logarski doli- ni. Saj ne rečem, da ni bilo tam lepo in predvsem na čis- tem zraku sem užival, saj sem tudi lovec. Sicer pa sem sedaj uradno 5-letni upoko- jenec, tule na cestninski po- staji pa pomagam. Zlasti se- daj v času dopustov me kar potrebujejo.« In kakšno se vam zdi to deHo tukaj sem vrtal vanj. »Veste, tudi to delo imam rad, ker sem rad med ljudmi. Ne rečem, da včasih niso voz- niki čudni, še na dober dan ti ne odzdravijo. In vse mo- goče iriformacije moram da- jati, od turističnih do tak- snih, kje je kakšna delovna organizacija in podobno. Noč- nega dela se ne bojim, čeprav pridejo včasih čudni tiči na- okrog.« Med najinim pogovorom je tekal zdaj na levo, zdaj na desno stran. Za vsakogar je našel lepo besedo. In, če se je komu zelo mudilo, mu je dal tudi karton »za hitro vož- njo«. »Tudi moja italijanščina mi pride prav. Tujcev je vedno dosti. Za angleščino mi je pa žal, ker je ne obvladam«, je nadaljeval. Potem je še meni daJ kar- ton. Pa ne tistega za »hitro vožnjo«. S kar navadnim sem pohitel na hitro cesto proti Celju. In hvala za nasmešek, Mihael Slapnik. še se bova srečala. MITJA UMNIK MARJAN LESAR: VELIKO DELAMO MARJAN LESAR, predsed- nik sveta KS Braslovče: »Kljub temu, da smo v času počitnic in dopustov v naši krajevni skupnosti ne miru- jemo. Dela potekajo na kra- jevni cesti Zgornje Gorče— Obramlje, kjer bomo v dol- žini 1200 m položili asfaltno prevleko. Pole® tega inten- zivno gradimo Dom borcev na Dobrovljah, ki bo letos 29. novembra izročen name nu. Končno bi radi v Pariž- Ijah uredili vodovod. Občani sami so že izgraddild omire^e vodovoda, sedaj pa že dalj časa čakajo na glavni vod, ki se bo napajal iz voda v Zaklem.« T. Tavčar UBOJE: NOVO VODSTVO V krajevni skupnosti Li- boje so bili med prvimi v žalski občini, ki so izvedh volitve organov v krajevno skupnost in krajevno konfe- renco. Za predsednika skup- ščine je bil izvoljen Albin šanca, za predsednika sveta Jože Avsec, za predsednika poravnahiega sveta Martin Lenarčič, za predsednika so- cialnovarstvene komisije Mar. tin Feldina, za vodjo odbora SLO Ivan Cokl, za predsedni- ka potrošniškega sveta ^la^" tin Maček in za vodjo pogrel>' nega obreda Stane La\ riiK!' Za predsednika lO SZDL Liboje je bil izvolje" Jernej Koštomaj, za namest' nika predsednika Vinko VO" dovnik ter za sekretarja A"' ton Uplaznik. Za delegata ' občinsko konferenco SZDL J^ bil predlagan delegat Anto^ Uplaznik iz Kasaz. T. SREČANJE LJUBO DGI^IA, KDOR OA IMA... Takole je pripovedovala Fanči 2avski z Jederti nac Žalcem: »Imam enaintridesei delovnih let. Sem tkalka i Juteksu. Delo je seveda na pomo, tudi zahtevno. Toda zbrana misel in vešče rok( zmoreta vse. In zdrav moraj biti. V tkalnici sta donn prah in ropot. Pa tudi pred viden moraš biti. To pa!« Leta skrbno skriva. Tud njen mož Slavko, ki dela i livarni Ferralita. Vsak dan, v lepem in sla bem vremenu, štiri kilome tre s kolesom navzdol, pc delu štiri kilometre navzgoi, Proti Jedrti. S trdim delon; sta si Fanči in Slavko ob navila hišo. štirinajstletna hčerka Branka zatrjiije, da bo miličnica. Vse kaže in po trjuje, da je družina ŽavsK pri Jedrti nad Zr-lcem sre6 na družina. »Mati je pred nedavnim umrla,« nadaljuje Fanči. »Bi la je zlata mati. Lepo sme se razumeli. Med vojno sva z materjo živeli v Orli vasi Za partizane je delala z vsen srcem. Ponoči je pekla krui, prala perilo. Skratka, bila je njihova. Ko sem hodila v osnovno šolo Braslovče, me je nemški učitelj nenehno nadlegovaJ, kako je s i>artizani, ki ho dijo skozi Orlo vas,' koliko jih je bilo, kam so krenili. Tudi župan me je poklical na zaslišanje. Mati me je naučila »lagiati«. Zato sem večkrat rekla, da jih je bilo najbrž preko .sto, kam so krenili, mi ni bilo znano. »Sem nezakonska, toda oče- ta sem dobro poznala in ra- da sem ga imela. Doma j« bil v Malcolah, sicer pa j« delal pri kmetu Pajku v Go tovljah. Tudi on je bil paP tizan, borec Tomšičeve brigar de. Ujeli so ga belogardistli zverinsko mučili in ustreliE. Ko sem zvedela za njegovo smrt, sem bila čisto iz sebe Tako je, če imaš nekoga res* nično rad ...« Pa je sE>et povzela besedo, »Naša Jedirt dobiva povsem nov obraz. Vsako leto je kaj novega. Tudi z vodovodo« smo že daleč. Dopust pa W kao* doma. Imamo malo zeni- Ije, pri hišd bo treba kaj po storiti in tako še najbolj po- ceni skozi pridemo. Zaran* sva marala oba z možem po svetu za kruhom. Zato s< zdaj trdno drživa pregovoraii ljuibo doma, kdor ga ima! •dU- fit. 30 — 3. avgust 1978 NOVI TEDNIK ~ stran T dan planincev POD RADUHO ŽIVAHNO pet milijonov za novo planinsko kočo pravzaprav ni bilo naključ- je, da srna se pri Ježevi do- mačiji preteklo nedeljo do- bili kar trije novinarji, pred- gtavniki različnih hiš. Tokrat jjisirti) prišh k njim v Lučah, tla bi pisali o njihovem jonečkem turizmu, pač pa je bilo tu zborno mesto za od- }iod pod Raduho, kjer grade novo planinsko kočo. Pri do- mačiji nas je že čakal džip in pričela se je vožnja v strmi- iK), kakršno še nisem doživel. Skoraj neverjetno je, s kak- §tk) spretnostjo je vozil na- v^kreber simpatični šofer Ivan Kriver. Kar malce žal nam je bilo, da se pod Radiiho nismo napotili peš, pa je žal v na- šemi poklicu že tako, da nik- dar ni na voljo dovolj časa, §e zlasti pa ne ob nedeljah. Vožnja med čudovitimi, rav- nimi visokimi smrekami in skoTii njihove veje so v not- ranjost goada prodirali sonč- ni žarki. Nekje nad sabo smo le slutili modrino neba. Po- tem so se nam nenadoma pod rvami razikrile čudovite plani- ne, raztresene gorske domači je, pa pašniki in planinske trate s čudovitim planinskim cvetjem, med vsem tem pa cele planjave gozdnih jagod. Kot da je človek zašel v ne- ki dni^ svet, tuj pa vendarle tako domač kot ga le redko- kje srečaš. Tu in tam .smo videli krave, ki so se leno pasle. T.e ropot našeea džipa je motil vso to idiliko. Del ceste je na desni strani ob- dajala lesena ograja in šo- fer Ivan nam ^e povedal, da zaradi živine. Zato, da ne bi Jašla predaleč v gozd. Gozd je »otom postaial vse bolj re- de'k. po kakšni uri vožnje oa smo prisT)eli na čudovito nla- niavo. pora^^lo s oravo r>lanin- sko travo in kole-rn Edi Mas- nec je ves navdii.«en za vpil, knliko ovac da v'di. No, tisto niso bile ovce. nač pa skale, ki .so bile poseiane po vsej trati, že smo n;i levi strani , ^?ledali vrh Radiihe. še ored ■ rm planinsko kočo. ki od daleč izTleda kot kakšen ho- Preteklo nedeljo so imeli delo\'no akciio pod Raduho 61ani P'an^nskeletja .sem vsako nedeljo in S')boto prihaiajo pod Raduho Maninci z vsega celjs^kega ob- močja. Pri savinjskem MDO so izdelali natančni umik, ki določa, katero nedeljo je na vrsti za delo katero planinsko društvo. E>oslej se še ni zgo- dilo, da se kdo umika ne bi držal. Planincem ni odveč na- pomo delo, že zato ne, ker jih mnogo zahaja sem, pred- vsem pa gre v tem primem za solidarnost do PD Luče. Stara planinska koča je 7^0- rela. Vzroka za požar še do danes nihče ne ve, je pa res, da le požar nastal v čaisiu naj- hujše poletne suše in že od- vržen ogorek je lahko bil usoden. Sicer pm sedaj to ni pomembno. Pomembno je, da bo vse nared do 10. septem- bra, ko bodo tu pramovali Dan slovenskih planincev. Pe- ter Jež, gospodar PD Luče in predsednik gradbenega odbo- ra nam je povedal, da takrat pričakujejo vsaj tri tisoč pla- nincev iz vse Slovenije, če pa bo vreme lepo, se kaj lahko z^odi, da bo številka še več- ja. Letošnji dan slovenskih planincev bodo seveda zdru- žili z otvoritvijo nove koče, bo pa še tem bolj slovesen, saj v tem letu praznujemo tudi 200 letnico pn^ega vzpo- na na Triglav, 85 letnico slo- venskega planinskega dništva in 30 letnico Planinske zveze Slovenije. Etoslej so planinci storili tu več kot 10.000 pro- stovoljnih delovnih ur, vred- nost njihovega dela je v šte- vilkah nemogoče izraziti, se pa približuje petdesetim sta- rim milijonom. Sicer pa bo nova planinska koča. ki prav- zaprav sploh ni koča, pač pa že mali hotel, veljala dob^-ih pet milijonov. Brez denarne pomoči PZS, večine slovan- skih PD, združenega dela, skupščin občin Mozirje in Ve- lenje, si skorajda ne bi mog li predstavljati gradnje. Za- nimivo pa je še nekaj. Novi objekt bo zgrajen v rekord- nem č^u — sedmih mesecih. Takšno zgradbo je v tako kratkem času težko zgraditi celo v dolini, je povedal Pe. ter Jež. Uspeh je še toliko večji, če ob vsem tem pomis- limo še na skrajno neugodno letošnje vreme. Mnogokrat se je zgodilo, da so planinci pri- šli pod Raduho, potem pa jih je pregnal dež in z delovnimi akcijami ni bilo nič. Tega, da pozimi ni bilo mogoče delati, na ni treba posebej poTidarj^- ti. Kakorkoli že — dom v IjO- kah pod Raduho s sto ležiš- či in prav toliko sedeži bo 10. seotembra odprt. Potem opaztijemo prebold- ske planince, ki na čelu s predsednikom PD in savinj- skega ^TT>0 Adijem Vidma.ier- .iem neutrudno kopljejo jar- ke. čistilo in pomagaio pri oblaganlu sten z lesom. Kar tekmovali so drug z dru ?im. tu in tam pade kakšen duhovit nekdo pripo- veduje šalo, tret''i snet se iezi, ker ne more i^^ko^ati velike7a kamna. Na delovno akciio so prišli pred^ta^-zniki vseh ge- neracij. Od nionirjev do tas- tih. ki jih do uookoiitve ^a- ka le še nekaj let. Možje, že- ne, otroci. Vse na druži ljube- zen do gora, do narave. Ivan Robn5k. član lO PD Luče, ki je bil v nedeljo dežurni pri gradnji, ie bil poln pohval ra ra^nn Helo.T-no^+i Pre>>olč?nov, na tudi vseh tistih, ki so bi- li že nrej na delovnih akcijah. Za čim boljše počutje vseh, ki nridejo ood Paduho že štiri leta skrbi oskrbnica .Ana Funtek. V dveh mesecih ;e bila le dvakrat doma v Lučah, sicer m ie morala vsak dan kuhati za delfl.vce, ki so ??ra- diH dom, o'f)-nincem pa ve4no lahko postreže s kislim mle- kom. polento, čaiem in sen- dviči. Ob koncu moramo zapisati še to. da .so nrecej pomagali tudi kmetie. Pod Radtiho so vozili »radbeni material, pri- spevali les ter sodelovali pri graHnii ceste. Sicer pa — na svidenje 10. septembra v T,okah pod Ra- di iho. Besedi!-'^: JANEZ VEDENTK Foto: EDI MASNEC Adi Vidmaier, predsetlnik sa- vin.jHkega 1M!H) in PI) Pre bold. Ciospodar PD Luče in pred- sednik gradbenega (>df>ora: 42 planincev iz PreJ>oIda je v nedeljo sodelovalo na delovni akciji pod Raduho. To je doslej na.jveč.ja številka. ŠENTJUR ODKUP HIŠE IPAVCEV objekt b! uporabili v kulturne namene Skladatelji Ipavci pome- nijo, ne le za občino Šent- jur, ampak tudi za širšo dm- žbeno skupnost pomemben element kulturne dediščine. Njihova dela, še posebej pa aktualizacija po zaslugi tele- vizije, so povzročila precejš- nja zanimanja za kraj, oz. okolje v katerem so delovali. Vedno pogosteje se dogaja, da prihajajo posamezniki ali skupine iz Maribora, Ljublja- ne in drugih krajev v Šent- jur z namenom, da si ogle- dajo rojstno hišo in dmgo zapuščino, žal pa lahko vi- dijo le pročelje hiše in za- klenjena vhodna vrata. Do nedavnega na tem pod- ročju ni bilo mogoče storiti ničesar; hiša namreč ni bila naprodaj. Sedaj, ko pa se je pojavila možnost odkupa pa se spet pojavlja bojazen: če rojstne hiše skladateljev Ipavcev ne bo odkupila obči- na oz. kulturna skupnost, ob- staja nevarnost, da bo hiša prišla v neprave roke. Ker bi v občini zaradi gospodarske nerazvitosti in zaradi vrste obveznosti z veliko težavo za- gotovili le del sredstev, ki so potrebna za odkup in naj- nujnejšo usposobitev objek- ta, so se za pomoč obrnili na Kulturno skupnost Slove- nije. Z odkupom tega objekta bi lahko šentjurčani uresničili svoje velike želje. Eno sobo bi opremili kot spominsko sobo Ipavcem, v kateri bi si lahko obiskovalci ogledali del zapuščine skladateljev, (v stavbi in drugje obstoja ne- kaj primernih eksponatov) hkrati pa bi tu dobili tudi podatke o njihovem življenju in umetniškem ustvarjanju. Drugo sobo oz. del stavbe pa bi namenili občasnim likov- nim in slikarskim razstavam. V Šentjurju namreč razen hodnikov osnovne šole, nima- jo primernih prostorov za kulturne dejavnosti na likov- nem področju. Vsekakor pa bi odkup roj- stne hiše skladateljev Ipav- cev v Zgornjem trgu v Šent- jurju mnogo pomenil ne le Sentjurčanom, ampak tudi širši družbeni skupnosti. B. M. R06ASKA SLATINA: JAKA SRAUFCIGER GOST ZDRAVILIŠČA Minulo soboto je bilo v Rogaški Slatini kar precej živahno. Iz Maribora je pri- potoval Vinko šimek, popu- larni humorist Jaka šraufci- ger, ki je skupaj z vcka.lno instrumentalnim ansamblom Sok ter pevcem Otom Pest- nerjem na znani prireditvi »Rogaški ples« zabaval goste in domačine in razumljivo, »spustil« po svoji stari, to- da kar učinkoviti navadi ne- kaj grenkih. Kot je v Zdravilišču v teh dneh že v navadi, se gostje lahko naužijej® glasbe tudi drugje. Za resnejše je kot nalašč promenadni koncert orkestra mariborskega gleda- lišča, za vse ostale pa v re- stavraciji Poišta, za tiste pa ki hkrati ljubijo tudi izlete, priporočamo obisk izletniške točke Belleveu, kjer igra trio Ota Pestnerja. Ljubitelji umetnosti bodo prišli na svoj račun na raz- stavi aakdemskega slikarja, domačina Karla Plemenitaša v salonu pivnice zdravilišča, tisti pa, ki jih zanima naša revolucionarna in literarna zgodovina, se bodo napotili v bližnji Knežec, kjer je na novo urejena razstava Fran- ceta in Borisa Kidriča ter razstava NOB na Kozjan- skem. mst CELJE NOVE NALOGE CZ 15-članski občinski štab Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo in družbe- no samozaščito je razprav- ljal o delu občinskega štaba civilne zabite v minulem ob- dobju ter o programu dela za obdobje 1978/1979. V raz- pravi je bilo ocenjeno, da metode dela štaba CZ glede na njegov pomen in vlogo doslej niso bile vedno zado- voljive in, da se je pretežno angažiral samo s sejami, vse ostalo delo pa je bilo preveč prepuščeno strotkovni službi. Občinski štab CZ mora po- leg usmerjevalne naloge po- stati vse bolj operativni or- gan in v bodoče svojo aktiv- nost prilagajati potrebam združenega dela in KS. V večji meri kot doslej se bo moral anagažirati pri uskla- jevanju priprav CZ, izgradnji zaklonišč, izdelavi načrtov, usposabljanju pripadnikov CZ, opremljenosti ter orga- nizaciji praktičnih vaj CZ v vseh sredinah. Na predlog sveta za LOVDS je i2:vršni svet občinske skup- ščine Celje imenoval novi 15- članski občinskih štab CZ, katerega p>oveljnik je Cuček Drago in načelnik Ocviirk Sta- ne. KV 12. stran — NOVI TEDNIK St. 30 — 3. avgust 1978 SPOMINSKI PARK TREBCE ZAKON NI DOVOLJ! za upravljanje bi bila najprimernejša sis Nekajletna priziidevanja nekaterih naših najvidnejših družbenopolitičnih delavcev pa tudi občanov šmarske ob- čine so naposled vendarle ncKiila sadove: spominski park Trebče je. kot kaže, zaživel. Cesta maršala Tita vse bolj steguje svoje asfal- tirane krake proti osrčju Kozjanskega, proti Kozjem, dolina Titovega otRKštva na Trebčah je več ali manj ure- jena, postaivljen je bife, ure- jeno parkirišče, vaščani sa- mi so skupaj s pomočjo kra- jevne skupnosti Bistrica ob Sotli asfaltirali oesto prot.i dom\i Titove matere, v Bi- strici ob Sotli so pi-ed ne- davnim vzidali temeljni ka- men za obrat Gorenje, za. motel in začeli z regulacijo Bistrice. V Kozjem se dogo- varjajo za gradnjo hotela, v Podsredi urejajo grad (na pobudo mladine), zamisel o posebni učno-vzgojni poti, ki naj približa zgodovinske do- godke v posebej nazorni ob- liki mladim je več kot pri- vlačna. Idej je nemalo, na- predek je naravnost z vrto- glavo naglico zdrvel v ta še do neda\-nega zapuščen in skoraj neznan kotiček, o ka- terem govori danes vsa do- movina. Trebče, kraj, kjer je tova- riš Tito .saioval nekatere po- membne dokumente, ki so krojili usodo nadaljnemu de- lu KPJ, je le delček, vendar najpomembnejši, celote, ki smo jo poimenovali spomin- ski park Kumrovec—Kozjan- sko. Prav zaradi svoje po- membnosti in zaradi svoje velike vloge ne le v polpre- tekli zgodovini pač pa tudi v davnini, zasluži posebno ob- ravnavo. Zaradi tega in pred- vsem tudi zaradi še vedno neusklajenih načrtov v sa- mem konceptu širšega parka se je skupščina SRS odločila, da izdii poseben zakon, ki bo urejal življenje in delo zno- traj te umetno določene, to- da naravno in kulturno zgo- dovinsko sklei\jene celote. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je pred^log zakona že potrdila. Sprejetje zakona je v prvi vrsti vezano na zgodovinska dejstva, zlasti na tesno pove- zanost tega območja z živ- ljenjem in delom tovriša Ti- ta. Tukaj so se odvijali tudi nekateri pomeinbni dogodki iz NOB. omenimo še posebej pohod XIV. udarne divizije, dejavnost Kozjanskega odre- da in sodelovanje slovenskih enot z zagor.«;kimi. širše območje Trebč je bi- lo tudi prizorišče slovensko- hrvatskega kmečkega upora 1972—1.'>73, pod gradom Kun- šperk je bila uničena kmeč- ka vojska. Tudi sicer je v dolini Bistrice od Podsrede do Kunšperka moč najti pre- mnoge ostanke naše kultur- ne tvornosti. IzrediK) zanimi- va je t.udi narava, ki je .še neokrnjena. Prav zara.di vsega tega je treba o!>močje s^pominskega parka z zakonom zavarovati pred stihijskimi posegi. J'red- log zakona tudi natačno do- loča meje parka, znotraj ka- terega bodo poslej veljali va- rovalni ukrepi, določen pa bo rudi način zagotavljanja in usmerjanja sredstev za načrtovane posege na obnicKv ju parka pa tudi način upravljanja. Pri izdelavi zakona bodo seveda morali sodelovati tu- di tisti, ki so neposredni za- interesirani, dii bo park ostal takšen, kakršnega si želi- mo: goiipodarstveniki, knietij- ci, vodarji, Ziivcd za spo- meniško varstvo in drugi. Opozorimo naj na dejstvo, da je Sabor SRH lani že sprejel podoben, a nekoliko manj izdelan zakon o spo- minskem parku Kumrovec', ki ga l>o treba usklajevatd r slovenskim. Le trdno in z vseh strani pK>vezano sode- lovanje bo rodilo zaželjene uspehe. Pi-edlog zakona določa, da se za vzdrževanje parka združujejo sredstva po na- čelu solidarnosti vse sloven- ske in jugoslovanske družbe- nopolitične skupnosti, podob- no določilo pa ima tudi prej navedeni hrvatski zakon. Po mnenju izdelovalcev predloga zakona, bi bil naj- učinkovitejši način upravlja- nja s parkom sistem samo- upravnega sporazumevanja in dogovarjanja, najprimer- nejša oblika pa samouprav- na interesna skupnost. S spominskim parkom Trebče smo torej več kot na ix>l poti, ob tem pa je tre- ba prizaiati, da je vsa sloven- ska družbenopolltjič-na skup- nost pokazala za ta podvig izredno razumevanje. Zakon bo končno le tista silnica, ki bo vsa ta razmerja urejeva- la in dolgoletnim hote:\iem dala tudi zakonsko otnovo. MILENKO STRAŠEK Le iif inal<» .je «tst.il(< t,iU oiih kmečkih hišic na Koz.janskem. Tudi to in ii.jej poilobtie Ih zaščitil zakon o .spoiuinskcni parku. Foto: I). Meihci PODČETRTEK mnenja strokovnjakov so polna navdušenja Oaisk strokorajakov med- narodne organizacije UNES- CA za izobraževanje v Pod- četrtku. kjer so si ogledali šolo in njeno dejavnost, po tem pa še novi hotel v Atom- skih toplicah in olimsko apo- teko ter sodobno Amono\'o kmetijo, ki se prav tako vklju čuje v učno vzgojni proees podčetrteške šole. nikakor ni sveža novica. Prav zaradi te- ga ne nameravamo razglab- ljati o poteh te skupine, radi pa bi opozorili (kot že toliko- | kra+) na uspehe, s katerimi 1 ta šola nenehno preseneča in ki, kot kaže, v marsičem že preu-^merja utrip na«e peda- gogike. ' Tako kot je knji.ga zato. da jo beremo in ne le hranimo na policah za okras, so tudi izkušnje sredstvo menjave, na tem področju pa je pod- četileška šola več kot boga- ta. Obisk siktmine strf>kovn ra- kov torej pomeni hkrati tu- di priznanje. Strokovnjaki iz univerz v Washin?tonu, Bombayu. Kie- lu in od drugod so občudova- li natančnost delovan.ia in vzgoino naglašenost šole, še zlasti skrb za ostarele, delo pionir.«kp banke, kmetijske zadruge in premno.oih drusih mini institucij, ki dan za dnem osvežujejo vča.sih tako monotono sedanjost v šolskih klopeh. Piedstavniki UNESCA so si bili v Podčetrtku enotni: tak- šen način dela. kot ga im.a.io v Podčetrtku, je treba še raz- vijati in se od njega tudi kaj naučiti. Sklep, da UNESCO prevzame nad šolo pokrovi- teljstvo in še posebej mentor- stvo, je vsekakor posledica tega obiska, še zlasti v pouku naravoslovnih ved. tudi ke- mije. Prej ko slej bodo šolo opremili z najsodobnejšimi dosežki v izobraževalni tehno- logiji, ki bodo proces prep tanja pouka in dejavno prostega časa še pospešili I dali istočasno solidno podla za nadaljnje delo v celodne\ šoli in eksperimentalno hos tacijskem centru, ki se po ja tamkaj že nekaj let. Obisk je, končno, tudi p znanje, nesebičnemu in i umornemu delu in s^novar velikega prijatelja mlac Obsoteljčanov, Jožetu Brile ki je z vztrajnim delom razmišljanjem \'tkal v š< del svojega življenja. MILENKO STRA.ŠI LAŠKO „PIVOVARJI" V ŠTEVERJANU dober ansambel — a premalo znan « Pred nedavnim je števerjan v Italiji ponovno zaživel. Pro- svetno društvo »Franček Boi-gia Sedej«, ansambel Loj- ze Hlede in vsa mladina, ki so bili nosilci vse organizacije, ki pa ni majhna, so imeli zado- ščenje v tem, da se je v dveh dneh razgrnilo v čudovitem Formentinijevem parku doma- la vse števerjansko prebival- stvo, pa tudi dobršen del Go- ričanov, Korošcev in Primor- cev iz Slovenije nasploh. Pisana množica gostov iz vse naše slovenske domovine je bila tako živa. kot bi bil števerjan za teh nekaj ur ne- kakšna slovenska prestolnica. Letos se je tega števerjan- skega festivala domačih '.iž udeležilo kar 25 ansamb'ov, ki so se predstavili z dvema lastnima skladbama. Tako smo lahko v dveh večerih sli- šali kar .SO novih domačih melodij, žirija v sestavi zna- nih glasbenikov, med njimi je bil tudi Tomaž Tozon iz Ljub- ljane, je za finalni del izbra- la 14 pesmi. Finalisti so pre- jeli pokale in najbolj priza- devnim so poklonili še po- sebne nagrade, ki so jih ori- spevala razna podjetja in uni- je. Na števerjanskem festivalu je sodeloval tudi ansambel Laški pivovarji iz Laškega. Predstavili so se z dvema last- nima skladbama, ki so ju zelo dobro odigrali. Uvrstili so se tudi v finalni del festi vala. Njihovo igranje so po- hvalili mnogi glasbeniki, ki so menili, da jim manjka re- klame. preko katere bi se lah- ko predstavili širšemu občin- stTO. Kajti fantje znajo dobro igrati, vendar pa jih občin- stvo premalo pozra. So nekie v ozadju, čeprav njiho^-^a glasba ne sodi v ozadje. Veji- dar fantje so se vseeno vese- li vrnili domov s pokalom, ki so ga prejeli v števerjanu. Letos so sodelovali že če- trtič, vendar je letošnji us- peh največji. Obenem pa jim bo pokal tudi spodbuda 'za nadaljnje sodelovanje. Saj se že sedaj ponovno pridno pri- pravljajo za Ptujski festivJl, na katerem bodo tudi sode- lovali. Zaželimo jim dobro uvrstitev! FANIKA SELIČ iknsMnbel »I>a.šld pivovarji« SLOVENSKE KONJICE: RAZSTAVA AMATERJEV Pred dnevi je udljor za kulturo pri ZS.VI.S or.ijaniziral razstavo li- kovnikov amaterjev ^z Slov. Ko- njic. Franci Raiej je raz.stavil 3 intarzi.io, ki kažejo dober napre- dek od lanskoletne razstave. Več- ja izbira niansnih lesniii barv da- je kompozicijam ja.sno podobo. Intarzije zahtevajo ogromno po- ir]X'/ljivega drobnega dela, da iz raznih barvnih odtenkov lesa na- stane slika. Zelo plodoviti ama- ter slikar je postal Milan Lamo- vec. ki razstavlja 17 oljnatih slik in i portrete. Ma razstavi socle- luje že dru.sjič. Slavko Slapnik razs-avlja I.t del večinoma po- krajine. Izbira oljnih barv je ži- va, prikupna,, realistična, zato ljudje radi segajo po teh slikah. Viden napredek je dosegel Ja- ro Gerni, ki ra/.sfavlja 12 ol* tih slik različnih .notivov. živabii,' oarvo in je vzbudi, vo pozoiiK.si ži' z razstavo v klubu mladih v Slov. Konj Raž^lava )e v KuU urnem dom. učilnici Delavske univerze, ki nekoliko pre'::.sna za tako šte-- slik, vendar vzbuja pozornos' so ocene v knjigi obiskovaU. lo ugodne z željo, da bi i Slov. Konjicah več lakih raz.s. Mladi razs-avljiilci zaslužijo i hvalo, saj ijol-g lednega dela delovnih organizacijah še naj( jo čas, da izrazijo s čopičem barvami ono kar čutijo 'v sv( noiranjos i in 'ako bogatijo ! bc in svojo bližnjo okolico. ■SODIN K()N-)U fit. 30 — 3. avgust 1978 NOVI TEDNIK ~ stran T pri i. savinjski četi v kruševcu je tudi brigada mladih iz žalske občine 2« dnti^ič zapovirstj)i> v Kru-iovcu pripravili miaditin- sko delovTK) akcijo, kjer so- detiije mladina iz pobratenih ol>čLn Kriiševca, Travnika. Vatnjadina m Zttica. Cilj de- lovne akcije je predvsem v krepitve bratstva in enotnosti m«d našimi narodi in nič čudnega ni, da je med žalsld- mi brigadirji bilo letos pre- cei tudi tistih, ki so na tej delovni akcija sodeLovaiM že lam. Sicer pa brigado I. Sa- vinjska četa sestavlja petin- dvajset niladai iz žalsfce ob- čine. Konec prejšnjega tedna smo jih obiskali v naselju Pam« Džukič Limatr. še prad- no smo prišli k njiim, sino se pogovarjali s sakreta,r,tera krusavsike Soci^istične zveze Svetoaarjem Valjarevičem. Po hvaln h bised na njihov ra- čun ni b lo ne konca ne kra- ja. Res je, da na delovnih akcija.h ne dosegajo taiksnili uspetiov kot njiliovi kclegi na primer iz Traivnika. res pd je fcudu, da je po sbarrjst- ni sestavlja celo nakuij mlJidincev, ki so prav- kar končali osnovno šolo. Pa tudf' nekaj deklet je z njimi. Ka^j pravzaprav počno mla- di na tej delovra akciji. Pred- vaean gre za komunalno ure- jati e mesta Kruševac in otoo. lice. Na^iprej 3o sodeiovaii pn posravlj^an ju kabelskih vodov za kruševsko Elaktro- dLstribuci jo. Delo je potekalo tudi 7 akjiliškiih naseljih Vatr- varinu, čjičevou in Alefcsiun- drovcu. Ob našam otoisJcu skj ravnokar sodelovali! pn regu- laciji Baoine, reke na vzhodni strani mesta. Tiiin nanteira- vaijo v naslednjih letih zgra- diti novi rekreacijski centeo*. V dijaškem domu, kjer prebiva IJiS brigadirjiev iz šti- rih pobratenili mest, nas je na.iprej sprejel komandant mladir^ke delovne akciije Mi- iovčui Bučič. Najprej je biio na vrsti povabilo na briga- dirsko kosalo, nato pa je ste- Icel klepet o delovni aJcciji. Zanimiv je podatek, da mladi prasega.o normo povprečno za več kot petdeset odstot- kov. Kljub temu, da jih daje neznosna vročina in da je delo zaradi neprimernega te- rena včasih do skrajnosti te- žko in naporno. No, najbolj pomembno je, da brigadirji opravičujejo izlcaizano zaupa- nje. Na udarnih dnevih, ko normo poveča o za petdeset odstotkov, so bile vse briga^ de doslej udarne. Zailčani so do konca , prejšajega tedna osvojili kar dvanajst udarniš- kih 2!načk. To pomeni, da je takšno značko osvajal že vsa- ki drugi brigii-dir I. Savinjske čete. Komandant I. Saiviojske če- te Neboma Topovlč je bil malce slabe volje. Vzrok? Ze takoj ob začetku delovne tck- cije ;e, v njihovem t,ajlx>ru prLšlo do nekatar JI težav. Ir- viraie so predvsem Lz neutr- jenosti in tudi preveliloj vnf- čine, zgodilo pn calo. dra .«) nek<^fcj dffii zaiporod bili žalski brigadirja jadiolženu aa delo r»a najtežjem terenu. I>ve brigadirki iz 2alca sta se aaradi neprimernega obnaša- nja moraJi vrniti domov- Po tistem so se mladti Saviivjiča- m na vse načine pričeli tru- diti. da bi (jipravičili zaiupa- n;e. In mimo lahko aa;piše- mo, da so »a. Kaiko pravzapraiv pot^aka njihov delovni dan? Vstaja.jo že i>b peti uri zjutraij in dio šestih se morajo umiti, po- strojiti, aatjtrkovati, nato pa ob šesti uri odidejo na dek>- višča. Tam se potem prične borba za osva jan^je čto več- jega števila točk. Po kosilu je na vrsti počita, nato p>a so na vrsti, svobodne aktiv- nosti, obiskovanje politične šoLe ter športna srečanja. Zvečer lahko obiskujejo kino pradstave, mladi i?. šfrih mast pripravlja.jo kult-ume večere ali pa je na 9j>3rredu p'es. Skratka. E>estra življe- nje. Tudi žalska brigada je usta- novila atktiva Zve?« komuni- stov in Zveze socialistične mlad rn?. Najbolj pogoste te- me raaciih sestankov, ki so na vrsti vsak dan, st.a delovni re^iJltati in družbenopolitična aktivnost, še pt>sel)oi veliko je govora o teh dveli nafpo- mam}x\e:iših vord3.l nam je. da se drur>- l>enn>politimix aiklivnost iv,- raža prako raeličnih obilk de- j.avnri:>SLi. Samo v prvi doksdi so za brLafadirjž£in'^pol:iti6ni delr.vci Kru- šovca. M'aris:udirske pesiiii, brez katerih si delovnih akcij ne morer»w> predstavljati. Mn«igo je bilo lal šnih ki so prvič sodelovali na delovni akciji. Res je, da je biio na tar četku neka,i /uljev, kaj kitialu pa so dokazali, da dosegajo prav takšn« rezultate kot če izku.šen« brigadirji. Ti! bo nekoč stal uovi rekreacijski center Kruševca. Tudi po zai^ugi mladih iz žaLsk« občims. SE ENKRAT: VODA JE IN JE NI To je že to-etijd zapis, ki ga objav^amo pod tem naslo- vom v rubfniki »Pisma«. To je tuidd prvi odgovor na za- stavljeno vprašanje. Poslalo nam ga je Združenije borcev NOV Vojnik. Takole so za- pisali: »Ker se je članek, objavljen v 28. številki Novega tednika z dne 20. jiiliija letos pod na- stlcvcm »še enkra-t — voda je in je ni« nanašal tudi na nas, prosimo za objavo na- šega prispevka. Tovariš Jurij Kostanjšek je član naše o^rganizacije in se je zaradi vodovoda obrnil na nas, kakor na svet krajevne skupnosti za pamoS. Od obeh strani je dobdl odgovor, da so ta vodovod zgradiili tamkajšnji občani z lastnimi sredstvi in lastnim delom. Zato se mora Jurij Kostanjšek tudi z njčmi do- govoriti in dati svoj doprinos. Dne 16. junija 1978 ob 8. uri smo imeli v Vojniku član- ski sestanek botrcev NOV, kjer smo med drugim ob- ravnavali tudi primer vode za Jurija Kostanj ška. Dobil je naslednji odgovor: Mi boroi NOV smo šli za- vestno v NOB z določeaio idejo, da osvobodimo našo domovino in isto preoblikuje- mo tako, da bomo v njej vsi ljudje, ne samo borci NOV, enakopraviK) uživali naše do- brine. Mi borci pa smo si za- sita^Ii nalogo, da bomo tudi v povojnem obdobju v prvih vnstah za dasledno izivajanje našega delegatskega sistema in diTJŽbene samouprave. Kot smo bili v borbi, tako borci kot aktivisti, moraimo to tu- di danes nadaljevati. Mi se nismo borili za nobene privi- legije, ampak samo za ena- kopravne pravice. Na žalost bi Jurij Kostanjšek rad uži- val prednost, ki mu ne pri- pada. Trdno smo odločeni braniti to, za kar smo se bo- rili in za kar je iz naše kra- jevne skupnosti 79 borcev da- lo svoja življenja. Obljublja- mo pa, da se bomo pogovo- rili s krajani Ilovce in do- segu sporazum med njimi in Jurijem Kostanjškom, da bo izpolnil njihove zahteve in parlšel do p>otrebne vode, se- veda, če bo na ta sporazum pristal. Sprejmite naiše tovariške poizdrave! ZDRUŽENJE BORCEV NOV, VOJNIK UREDNIŠTVO. Hvala za pismo, odgovor in pojasnilo. Hvala tudi za pripravljenost, da boste sodelovali pri re- ševanju vprašanja. Prepriča- ni smo, da bo Jurij Kostanj- šek pripravljen izpolniti zah- teve režijskega odbora za vo- dovod v Ilovci, saj je tako tudi napi.sal v svojem pismu, Id smo ga prav tako objavili pod to rubriko. KJE DOBSTI STANOVANJE? stanujem v Medlogu, števil- ka 12, v prostoru pri 4ilevu. Zadnje č^ sem tudi brez luči, vodo pa nosim od so- seda, ker je pipa v bližini pokvarjena. V tem prostoru stanujem že štiri leta, ves čas pa sem prostla za novo stanovanje. Zaposlena sem pri Vrtnarstvo Celje, ki spa- da pod Hmeaad. Zadnjič sem hodila na kombinat spraše- vat cel teden, pa so mi rekli, da sem na Idstrlni za. dodeli- tev stanovanja. Jaz pa v ta- kih nemogočih raamerah ne mofem več živeti. Imam po- kvarjeno nogo, ker me je za- dela prometna nesreča in zla- sti vodo težko nosim. Obra- čam se na vaše uredništvo z željo, da objavite to mojo stisko, da bom čimprej pri- šla do stanovanja, ki je člo- veku primemo. V takem, kot živim zdaj, res ne morem več dolgo zdržati. MARIJA ŽERJAV MEDLOG 12 Upajmo, da bodo ustrezni dejavniki prebrali va.še pismo in i>ohitcll z dodelitvijo no- vega stanovanja. Ce je tako, kot ste opisali je stiska res velika in želimo, da vas uvr- stijo na prednostno listino. Do takrat pa potrpite in bo- dite strpni. ZLATA POSTENOST v času, ko ves svet pre- plavlja osebni materializem, se pri nas nemalokrat zgodi, da izstopi poštenje človeka, kot nekaj samo ob sebi umevnega ob geslu — kar najdeš, vrni lastniku! To je tudi zlata poštenost skromnega železniškega upo- kojenca, Jožeta Stepišnika iz Škofje vasi 50 pri Celju, ki je našel torbico z večjo vso- to denarja, številnimi doku- menti in vrednostmi ter jo takoj vmii lastniku. Ugled, ki ga uživa med svojimi krajani, ni od danes. Ob tem izrednem dogodku se je le znova potrdil. »Poštenje je tisto, kar na- redi človeka. Iz te korenine zrasejo tudi vse druge vrli- ne,« je skromno dejal, ko je segel v roke hvaležnim last nikom v Laškem. Naša družba je na take poštene ljudi lahko ponosna! Srečno, spoštovani tovariš Stepišnik! PR UREDNIŠTVO. Srečno, tova- riš Stepišnik tudi z naše strani! LAHKO BI BILO LEPŠE... Spoštovani tovariš urednik, ne oglašam se s problemom, ki bi bil žgoč, boleč, aktu- alen. Gre za majhen primer, pa vendar za takšen, ki bi ga lahko rešili v zelo krat- kem času, seveda, če bodo te vrstice prebrali tisti, ki bi jih morali, ki so jim namenje- ne, in če jih bodo tudi spreje- li, upoštevali. Naj povem, da rad zaidem z otroki na rekreacijski pro- stor v Lisce, Na griček. Rad, ker se tam sprostimo vsi sku- paj, ker se igramo z žogo, se lovimo, opazujemo druge in pridno hodimo po trim stezi. Pa naj začnem tu, pri trim stezii. Nekatere naprave na njej so že dotrajale. Pobral jih je zob časa pa najbrž tu- di človeška malomarnost, ne- odgovornost. Naj bo karko- li, nekatere reči na tej za- nimivi poti, ki te zaposli z raznimi vajami, bi bilo tre- ba popraviti, druge povsem obnoviti in podobno. In sploh se mi zdi, da bi morali vzdr- ževanju naprav na tej stezi posvetiti več pozornosti, žal. ne vem, kdo skrbi za njiho- vo ureditev. Zato moj apel visi več ah manj v zraku. Drugo, kar bi vam rad za- pisal v tem pismu pa sena naša na vedenje nekaterih mladih, ki prav tako v veli- kem številu prihajajo na ig- rišča tega centra. Najbolj živahno je na no- gometnem igrišču. In prav je, da je živo tu in drugod. Bilo bi še lepše, če bi bila vsa igrišča vedno in ob vsa- kem času polno zasedena. Toda, žogobrc spremljajo ve- činoma takšni besedni okra- ski, da se človek zgrozi in sprašuje, ali je res treba ob vsakem uspešnem ali neus- pešnem udarcu noge ob žo- go dodati še zabeljeno klet- vico in priklicati na dan vse spolne organe in še kaj. Imam majhne otroke, ki s polnimi ušesi sprejemajo te besede. Vem, da se bodo z njimi srečali slej ko prej. Toda, tudi to naj pride ob pravem času, ne pa tedaj, ko so pri igri, razvedrilu, skratka prijetni zaposlitvi. Ce bi tega ne bilo, bi bilo Na gričku še lepše in potem bi otroke ne odganjal od no- gometnega igrišča, marveč bi jih puščal, da uživajo tu- di pri tej dinamični igri. Hvaia za razumevanje in lep pKjzdrav! —ič SPORED OD 3. DO 9.8.1978 Oetrtek, 3. 8.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail, 9.C0 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 V če- trtek z vami (vmes ob 17.00 Kronika), 17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 4. 8.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail, n.OO Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.,30 Turistična oddaja, 17.45 Domači zbori, 18.00 Za- ključek sporeda. Sobota, 5. 8.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Zatovni globus, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Vrtiljak melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja. 6. 8.: 10.05 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30 Za vsak okus, 10.45 Onstran srebrne črte, 11.00 Med prijatelji, 11.30 Predstavljamo vam, 11.45 Zabavni gljv bus, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13..30 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 7. 8.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabav- ni globus, 17.00 Kronika, 17.1.T Nove plošče, 17..'iO šport- ni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 8. 8.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega spor«*'^. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih zabavnih me- lodij. 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Za- ključek spKJreda. Sre- reda. IZ MOZAIKA ŽIVLJENJA GLOBOKO SO KORENIN tončkova tesna vez z zemljo in živalmi v naše uredništvo je prišla naročnica Novega tednika MARIJA LAVRIHA, doma z Ostrožpega pri Celju. Prav- kar je ovdovela in ker ji je bilo dolgčas, je vzela k sebi brata ANTONA PILKA, ki je zaposlen kot kmečki pomoč- nik pri kmetu JANKU CAK- ŠU v Koretnem pri Šmarju. Lavrihova je vedela pove- dati, da so z bratom pri Ca- kšu grdo ravnali, da dela brezplačno in nima nobene socialne podpore. Za nekaj časa ga je sicer vzela k se- bi, a dolgo ga brez vsega ne bo mogla imeti. Oba, Lavrihovo in Tončka, smo obiskali na Ostrožnem. Tončka smo našli za mizo, ko je tri orehe in se v svo- jem jeziku pritoževal nad slabim kladivom, ki mu je onemogočal dobro delo. Ton- ček ima 52 let in je fizično zdrav. Slabo pa ima razvit sluh in tudi težko govori. Razumejo ga le najbližji, naj- bolj pa gospodar Janko Cakš. Tonček je bil torej pri sestri na počitnicah in ver- jetno jih lahko seštejemo na prste ene roke, koliko do- pustov je v življenju že imel. Pri sestri se je čutil utes- njenega, vsaj tako je pripo- vedoval, ko se je vrnil v Koretno. Ob našem obisku je Lavrihova povedala, da bi rada poskrbela za Tončka zdaj, ko ona še živi, da ne bi na starost ostal sam in zavržen. Tonček ima tudi še dva brata, ki bi poskrbela zanj, če bi Tonček kaj imel. Tam, kjer ima revščina še danes domovinsko pravico je tekla zibel mnogoštevilnih Pilkotov. V Zibiki se je oče- tu in materi rodilo šestnajst otrok in vsi so se razkropili po svetu. Ni jih zadržal de- viško lepi svet bližnjih gričev in travnikov. Otroci so se razkropili po svetu in tudi Tonček je bil med njimi. Ker ga je narava za marsikaj prikrajšala se je bolj kot drugi zatekel k njej, ki jo je s svojim šestim čutom sprejel v svoj notranji svet in ne pusti, da bi se kdo vtikal vanj. Ima svoj prav, zato ni čudno, da ga imajo za čudaka. Samo tožbe Tončkove s stre so nam bile premal Janko je gledal tako sim^ tično in otroško naivno, i smo šh naprej, po sledi « niče in govoric. ' Domačija JANKA čAKi je imovita in kaže na d brega gospodarja. Tam sn našli tudi že Točnka, ki je vrnil z »dopusta« pri s stri na Ostrožnem. Taki nam je mahal v pozdrav kazal, da naj gremo v kul njo. Družinico smo dobili p kosilu in tudi Tonček manjkal med njimi. Videti bil zadovoljen in srečen. G spodar Janko je vedel p>ov dati: »Ko se je vrnil od s stre, je imel solzne oči. Ve jetno je želel povedati, da tukaj zadovoljen in. ne I nikamor več šel. »Tonček je že kot otrok ž vel v Zibiki težko življenj« Blodil je okoli in služil dv leti najprej pri svaku v Dri škovem selu. Tu pri nas je že šestnajf let in ko je bil njegov o< še živ sem mu dajal denai s katerim je potem oče ol lačil Tončka. Zdaj Tonček i dobiva, nobenega denarja, pa skupaj z nami kmečko z varovan. Cigaret mu kupim ima pa tudi svoj sod vin Tonček dela kolikor hoče zelo rad ima živino. Ce h čem pri njem kaj dose moram ravnati vse zlep Zgodi se celo, da odide s par dni od doma. Odide i se vrne. S Plevčakom, referentoi za socialno delo v šmarj sva dogovorjena da ostali Tonček pri naši hiši, ker j član naše družine. Tudi p tem, ko bo ostarel. To dol nost čutim. Najraje ga im! jo moji otroci.« In da , to res, je potrdila Cakšo* hči, ki ni pustila reči č« Tončka zlo besedo. »Veste kaj je rekel, ko j prišel k nam nazaj? Da 1 pri.šel neš, če ga ne bi pf peljali z avtom!« Verjetno ' Ton--'■rek tako tvidi rui-pra'.^ RIMSKE TOPLICE Vse prej sem pričakovala, kot to, da je ženska tista, ki se prevaža sleherni dan s čolnom v službo in nazaj. Ta pogumna žens-ka je EVA PE- KLAR. V razgovoru z njo je hitro poteka.l čas. »Izbrali ste si kaj nenava- dno vozilo za v službo. Kako dolgo se že prevažate z njim?« »Vozim se že deset let. Za čoln sem se odločala zato, ker ne potrebuje bencina, je ce- nejši, pa tudii v službo imam tako krajšo pot. Sprva sem imela splav, obroč od trak- torja, 2ida(j .sem si pa kupi..a g^jro-^jast č.oln.« »Kako pa pridete čez Savi- njo, ko je voda narasla; ste že doživeli kaj neprijetnega, kaj mokrega?« »Ce je voda mirna ni težav, če pa narase, grem na avto- bus do Rimskih Toplic od tam pa nazaj po drugi stra- ni Savinje, ob Gračnici do delovnega mesta. Včasih Sa- vinja narase, pa mi s.podrsne, namočila pa se še nisem ni- koli. Pa tudi še vedno sem prišla na pravd kraj.« »Se zmeraj vozite sami?« »Sama, včasih spravljam ko?:a s .seibctj, samo .ga je strali, i>a gre raje z avtobu- som. Sicer mi pa letos vreme nagaja.« »Kaj pa sodelavci, kako oni sprejemajo vaše čolnar- jenje? Ali še slišite kak.šne pripombe, šale?« »To pa še vedno. Posebno, če pride kakšen nov v služ- bo; vsak bi rad videl, kako se voaim, še posebno če je velika voda, jih je vse po'no na bregu, pa gledajo.« To je torej EVA PEKLAR- JEVA iz Velikega širja. Na koncu je še dodala, da je že sama mislila dati v ča- sopis katero vozčilo je najce- nejše in ki ne rabi bencina . .. ALENKA MARKOVIC ^te melodij, ki sle jih na voljo v prodajnih |yTEllNE — TEHNO- jf ()ZD Tehnične ti go- CA DOMAČIH IH MELODIJ: 'goro — Avsenik pira — Avsenik Slak — gnen talni fi — Boris Terg-lav ižih melodij sem ------------------- naslov-------------- ^ca Šmarje pri Jelšah jfia 3a 63000 Celje. i najbrž ni imel denarja avtobus. In tudi če bi ga il ne bi vedel z njim kaj jeti, kajti Tonček denarja ipozna. Tudi za obleko se > boji. Hrani jo za boljše B, čeprav mu to ni po- tno. iploh je notranji svet pet- tetletnega gospodarskega bočnika Tončka na Koret- n pri Cakšovih svojski. tenili smo že, da ga ne- I piči in odide od hiše. iem dolgo časa hodi po raikih, vaseh in gozdovih. !d mu je največji prija- i. V najbližjem ima pre- fte vse zajce m srne. Kot ' bi imel magično moč, da se pogovarjal z njimi in njih dobival vzpodbude delo. h mo pa drži: Tonček je ta- fzakorenmjen v zemlji, da rjanja korenine vanjo, pa bo to Cakšova ali kate- bli druga zemlja. Mesto ga oropalo vsega, še več, ilo bi ga. Za nobeno ceno ne bi menjal domačije, frav ni njegova, za hišico ! ohišnico na Ostrožnem. fcj dela bi imel pri sestri, ^j, ko mu je delo vir živ- 6ja. Na Koretnem ima l^e, zemljo, gozdove in li proste dni, če si jih "ne. Ker ga poznajo, mu kevi tega ne branijo, f^ti pa se tudi zavedajo, "Jih vežejo iste vezi. Lju- •en do zemlje je zakoreni- "la v vseh in ne sprašuje ■ lastništvu. Zato je Tonč- ka zasidranost pri Cakšo- ' tolikšna, čeprav ni nič Novega. A kadar mu je se lahko stisne h kra- ' in potem je obema toplo Srcu. ' ZDENKA STOPAR LJUBECNA: NIC NOVEGA V krajevni sKupnosti Ljubecna se letos ne bodo mogli polivaliti z nobe- no večjo pridobitvijo. Edina pridobi- tev bo le preurejen prostor krajevne skupnosii v gasilskem domu. Le zakaj tiiko.' Mnogo stvari je še vedno odpr- tih. Največ problemov je še vedno v komunalni urejenosti. Gre predvsem za slubo urejene nekatere krajevne ce- ste, neurejno cestno razsvetljavo, ne- urejena avtobusna postajališča in še kaj. Mnoge od teh problemov so v kra- jevni skupnosti že dali v program de- la v preteklih in tudi letošnjem letu. Kaže pa da ne bo nič z njihovo reali- zacijo. Za nekatere obnovitve cest je del sredstev že zagotovljen venaar še niso ustanovili režijskih odborov. V teh poletnih mesecih bodo tudi v krajevni skupnosti Ljubecna zaradi do- pustov imeli manj sestanKov. Prav pa bi bilo, da bi v jesenskih mesecih vsi krajani pogledali še enkrat dogovorje- ne načrte in njihovo izvajanje. Zamu- de v letnih načrtiii pomenijo tudi neiz- polnitev srednjeročnega načrta. To pa tudi stagnacijo krajevne skupnosti in stalnili območij. M. BRECL DOBRNA: SLED SLEDI Kdor je bil nedavno v Zdraviliški kavarni v Dobrni, bo težko pozabil mlad ansambel »SLED«, ki je poskrbel za odlično zabavo. Recko Božo — or- gle, Roje Marjan — bas kitara, Cajič Aleksander — ritem in solo kitara, Bojan Korošec — vokal, Edi Miku- Ijan — bobni in trenutno odsotni ki- tarist Dušan Šneberger so cel mesec zabavali goste v kavarni. V soboto pa, ko so se poslovili, jih razgreta publi- ka ni spustila z odra in so zahtevali nadaljevanje. Fantje so odlično zaigra- li ročk skladbe, poskrbeli pa so tudi za dobro predstavo. Ko je bil nastop na višku je kitarist igral kitaro na glavi, na bokih in za hrbtom, medtem ko je njegova majica krožila med publiko. Vsekakor je skupina prikazala kva- litetno igranje, saj se vsi člani odli- kujejo kot skupina in kot posamezni- ki. Igrajo pa vse: od domače komer- cialne, tuje pa vse do ročk skladb naj- novejšega datuma in domače glasbe. Fantje so obetavni, zato se splača priti na njihov nastop, ko bodo igrali spet v Šoštanju ali v Dobrni. ALENKA MARKOVIC CELJE: NOVA RAZGLEDNICA Ne takšna, ki bi jo lahko kupili v trafikah ali kje drugje. Je še v naravi. Na začetku Stanetove ulice. Takoj za križiščem z Vodnikovo in Cankarjevo ulico. Četudi dela na tem delu ulice še niso povsem končana, je nova po- doba tega starega dela celjskega mesta že vidna. To je peš cona v pravem pomenu besede. Lep kotiček mesta. Ni kaj reči. In če bosta vsaj približno tako urejena tudi Tomšičev ter Slom- škov trg, bomo lahko rekli, da je ime- la Občinska komunalna skupnost po- srečeno roko v tej akciji. Prav tako, kot pri nameščanju tako imenovane mestne opreme. M. B. RBMSKE TOPLICE: ŽIVAHEN TURIZEM Jože Potušek je že od decembra novi predsednik Turističnega društva v Rimskih Toplicah. Trenutno ima 90 članov, njegova dejavnost pa obsega bazen in hortikulturno društvo. Naj- več dela pa je vsekakor z bazenom, ki deluje od maja do septembra. Tre- nutno so rešili problem s termalno vodo, ko so sklenili pogodbo z Vojnim zdraviliščem. Tako sedaj dobivajo ter- malno vodo proti odškodnini, proti- placilu za stroške črpanja. Turistično društvo dobiva dohodke izključno od bazena, saj je članarina, ki znaša na člana 20 dinarjev, pre- skronma za kritje društvenih potreb. Zaradi slabega vremena pa bazen ne more obratovati s polno močjo, tako da bo Turističnemu društvu ostal še manjši dohodek. Trenutno teče tudi akcija za najlepše urejeno okolje v okviru hortikulturnega društva. To skr- bi skozi celo leto za čistočo okolja, za nasade pešpoti. Jože Potušek je povedal, da imajo pravkar program v diskusiji. Načrti so veliki in za kraja- ne vsekakor zelo pomembni, žal, pa, kakor vse prepogosto, odvisni od fi- nančnih sredstev. Potrebujejo novo, oziroma svojo vrtino, saj je nadaljnja, povsem zadovoljiva oskrba z vodo vprašljiva, stroški za izkop vrtine do- segajo višino 3.500.000 din, če-sar pa društvo, čeprav s krediti, ne more za- gotoviti, poleg tega pa bi vrtina niže odvzela vodo zgornji zdraviliški. Tako jim preostane, da se z zdraviliščem dogovorijo o souporabi termalne vode iz treh vrtin brez odškodnine. Poleg tega pa nameravajo razširiti bazen na prejšnje nogometno igrišče, kjer naj bi bili športni rekviziti in kegljišče. Vsekakor obsežni in pomembni na- črti. ALENKA MARKOVIC LAŠKO: DRUŽBENA PREHRANA Na 19. seji predsedstev Občinske konference SZDL je bilo poleg vseh drugih zadev načeto vprašanje o druž- beni prehrani v Laškem. Izvršni svet občinske skupščine je začel z akcijo kako rešiti to vprašanje v občini. V Radečah so to z razširitvi- jo in obnovitvijo hotela Jadran rešiU, je pa ostal še v Laškem. Vse večje de- lovne organizacije imajo svoje men- ze, manjše pa zaradi velikih režijskih stroškov ne zagrizejo v problem posa- mezno. Pred leti je bilo ne samo go- vora temveč urejen lokal ob Savinji — Nabrežje toda rezultat tega je vse prej kot ugoden. Za reševanje se mora zav- zeti širša javnost in skupno z zaintere- siranimi delovnimi organizacijami in pristojnimi organi rešiti kaj najlii- treje. S tem bi bil spet rešen eden od problemov, ki tare Laščane že več let in s tem bi se rešili perečega vpraša- nja, ki vedno bolj izstopa iz ozadja preskrbe"~prebivalstva. ' FANIKA LAPORNIK BOLNIŠNICA: NIC VEC Z AVTOM S prvim septembrom začne na ob- močju Zdravstvenega centra v Celju veljati nov prometni režim. Vstop v Zdravstveni center (bolnišnico) bo z osebnimi avtomobili strogo prepove- dan. Izjeme bodo le tisti, ki bodo pri- peljali pacienta z napotnico. V vratar- nici bo tudi medicinska sestra, ki bo pregledala dokiunentacijo. Potem bodo izdali dovolilnico o začasnem vstopu v Zdravstveni center za trideset minut. Vsa vozila, ki bodo dalj parkirana, bodo na stroške lastnikov odstranje- vali. Z. S. KS DEČKOVO NASELJE: KAJ DELAJO? Krajevna skupnost Dečkovo nase- lje v Celju je najmlajša krajevna skupnost v Celju. Nastala je po ra- združitvi območja krajevne skupnosti Nova vas. Populacija te kraije%'ne skupnosti je starejša in nima predvidenih noibenih novih gradenj. Največ poudarka bo le- tos na že obstoječih objektih in na hortikiiltumem urejanju zelenic, ulic in okolice stanovanjskih blokov. Vse bolj pa stopa v ospredje pomanjkanje potrošnega centra ter servisnih delav- nic, čistilnic, poštnega oddelka ter nu- denja bančnih uslug. V tej krajevni skupnosti tudi ni nobenih kulturnih niti rekreacijskih objektov, športno rekreativna dejavnost se bo razvila z gradnjo Sončnega parka, ki bo pote- kali ob meji te krajevne skupnosti na zahodu. Občutno je tudi pomanjka- nje prostorov za osnovno dejavnost ter za potrebe družlienopolitičnega živ- Ijm^a. Edini prostori, ki se koristijo v ta namen, je četrta osnovna šola. Z. S. ŽALSKA TRŽNICA Tri leta imajo svojo tržnico že tudi žalčani. O tem kako zelo je bila potrebna temu mestu, sedaj dovolj zgovorno govore podatki o prodaji. Kupcev pravzaprav ne manjka niti ob dopolanevih niti popoldne, še poseb- no pohvalo zaslužijo, tako pravijo ljudje, vljudni in ustrežljivi prodajalci. Sicer pa si kar preberimo, kaj smo se z njimi pogovarjali v torek dopoldne. MARA MEH: »Tu na tržnici v Žalcu prodajam krompir, peso, fižol, so- lato in korenje. Imam precej strank, ki k meni hodijo vsak dan, to pa je tudi dokaz, da so s stvar- mi, ki jih dobe pri meni ljudje zadovoljni. Doslej se mi še ni zgodilo, da bi kdo tožil zaradi cen ali preslabe kvalitete. Si- cer pa vse kar proda- jam, pridelam doma na vrtu, saj imam kar veli- kega — 17 arov meri. Doma pa sem iz Žalca.« SLAVKO TISELJ, upra- vnik žalske tržnice: »Na tržnici prodajajo privat- niki, medtem ko je majh- na zelenjavna trgovina, pa bife in ribarnica od Kmetijskega kombinata Hmezad Žalec. Tudi cene v družbenem sektorju so nižje od tistih, ki jih imajo zasebni prodajalci, mislim pa, da tudi po- nudba v ničemer ne za- ostaja za njihovo. Imamo pa vsi dovolj dela in pro- met neprestano narašča, kar pomeni, da so ljud- je v glavnem zadovoljni. Najhuje bo seveda jese- ni, ko se bo pričel na- kup za ozimnico.« MARJANA LESKOŠEK: »S ponudbo na žalski tržnici sem v glavnem za- dovoljna. C!ene so malce višje kot na celjski tržni- ca, vendar sem s kvalite- to sadja in zelenjave tu nadvse zadovoljna. Pa tu- di lažje je kupovati v Žalcu kot pa se voziti na tržnico v Celje. Včasih si- cer česa zmanjka, vendar mislim, da smo kupci vedno solidno in dobro postreženi.« ANA HRŽICA: »Pohvali- la bi rada predvsem vljudnost prodajalcev. Kvaliteta je zadovoljiva, sploh pa ni problemov, če kupujemo na tržnici še dopoldne. Po enajsti uri je založenost malce slabša, kar pa je tudi ra- zumljivo. Cene so poglav- je zase, je pa res, da se nam kupcem vedno zdi vse predrago. Ocena: prav dobro!« RAMIZ HODŽA: »Tu smo tudi trije iz Makedo- nije, od koder AX)zimo v Žalec sadje in zelenjavo. Promet je kar dober, ce- ne pa moramo iz različ- nih vzrokov skoi-aj vsak dan spreminjati. Letos je bilo slabo vreme ia sad- je in to kar dobro obču- timo mi proda.alci. Stran- ke so v glavnem z na»šo ponudbo zadovoljne.« Be,iedilo: JANE;': VEDENIK Poto: Ei)I MA,'WEC 12. stran — NOVI TEDNIK St. 30 — 3. avgust 1978 POGOVOR NA CESTI PRVA ŠOFERKA izletnikovi šoferji dobili kolegico 2e nekaj časa je eno iamiod Izletnikovih mestnih vooul v nežnejših rokah. Za volanom rdečega artobuaa na progi Zeleaniška posta- je - Notva vas sedi TINK.\ POCK>REVC. za- enkrat prra in edina Soferka Izletniskovih avtobusov: Kakšna je bila vaša pot do voznice mest- nega avtobusa? »No, ta pot je bila kar dolga in težavna. Izpit za šoferko D — kategorije sem naredh la sicer že lani, za volan tega avtobusa pa sem »uradnoa sedla 17. julija. Že prej sem štiri leta romla tovornjak pri Merxu, saij sem izpit ie C — kategorije naredila leta 19T2. Avto pa sicer vozim že nad deset let. Tinka Pogorevc je doma iz Arclina, po- ročena, mati 13-ietnega sina, ki je prav po- rvosen na svojo mamo, pa tudi mož je zazna movan s šoferskim poklicem. Kako so ras sprejeli potniki? »Mislim, da kar v redu, še posebno žen- ske, pa tudi nekaj čestitk s strani starejše mo.Ške generacije sem že prejela«, se mi je nasmejala. V nasmehu pa sem vendar opa- zil, da je že tudtt imela opraviti s predsod- ki. Sicer pa, le kdo jih ne bi pričakovat, še alasti, če se s svojim pogumom in odločno- stjo vsidra v kakšen tradicionalni moški po klk-. Kje pa vozite, kadar ne vozite avtobu.sa. sem nagajivo vrtal. »Dosti opravka imama z domačim vrtom. Sicer pa potsebnega konjička nimam, za silo smučam. Najraje sem doma. Letos sem ne- kaj dni dopusta že izkoristila, ostalega pa mislim pozimi .s Pa sem se poslovil, saj se je nabralo že rvekaj potnikov in voani red je treba spošto- vati. Zaželel ."s^i ji srečno vožnjo ta dan in vse dni, ki jih bo preživela 2a volanom avtobu sa, Mitja LHVINIK PETROVČE: OBNOVA CESTE Na nedavnem posvetu, ki ga je sklicala Komimalna interesna skupnost Žalec za re- konstrukcijo ceste Petrovče — Liboje je bi- lo ugotovljeno, da je stanje te ceste najbolj kritačno. UgotovUi so, da je neprimerne ce- flAne razn^e irogoče odpraviti le z razširit Vije od sedwjih 4 na 6 metrov. Samouprav- na koinunalna skupnost je v skladu z reso kicijo o izvajanju srednjeročnega načrta že pristopila k izdelavi projelcta za odsek od naostu Savinja do Liboj. T. T. OB 200-LETNICI SREČANJE Z OČAKOM TRIGLAV VEDNO BOLJ SMETNJAK )»<3j, Triglav, moj dom, ka- ko SI krasan, kako me izva- bljaš iz nizkih ravan . ..a Te besede sem prepevala že v rani mladosti, ne da bi ve- dela, da mi bodo nekaj let pozneje postale resnica. Ne morem reči, da smo v naši družini super plezalci, ven- dar pa je v vsakem imied nas prisotna ljubezen do hri- bov. Tako sem tudi jaz kma lu krenila po tej poti ... Letos praznuje naš stari očak Julijcev dvestoletnico, kar se je nanj povzpelo prvo dvonožno bitje. Pri svojih oserimajstih le- tih sem bila na Triglavu dva- krat. Prvič sem se povzpela na Triglavega zmaja avgusta 1976. Sli smo iz Vrat in na- to s Kredarice na vrh. Ta- krat sem res videla v tem vrhu pravega zmaja. Sicer to ni bil prvi hrib v moji planinski karieri, bil pa je prvi dvatisočak in poleg tega še naš najvišji vrh. Ko sem Lz podnožja gledala njegove strmine, sem dvomila, če bom res prišla nanj. Sicer to danes ne pomeni junaštva, saj so poti dobro markirane in zavarovane. Vendar pa je bil moj prvi pogled z vrha tako poln sreče, ponosa in veselja, da je bilo res nepo- zabno. Tisti trenutek sem si mislila: »Aha, pa sem te tudi jaz.« No. to je bilo res nepozabno. Drugače pa je bilo lani. Takrat sem se ponovno s tremi kolegi odpravila na Triglav. To pot pa sem bila kar nekoliko razočarana, a še- le na vrhu. Ubrali smo jo pre- ko Komarče, Sedmerih jezer in Doliča na Triglav. A na vrhu, kjer sem pričakovala največ, sem bila nekoliko razočara- na. Aljažev stolp je bil poln smeti, okoli njega pa je bilo tudi vse nastlano. Kot da bi se turisti (pravim tiuisti, kajti pravi planinec ne me- če odpadkov na tla) zakle- li, da bodo prinesli vse svo- je smeti na vrh, potem pa jih lahko od vržejo. Včasih užijem več lepote na morda nižjem pa bolj osamljenem vrhu. kjer ni kolon turistov in je narava še neokrnjena Morda bi mi po vsem tem kdo očital, da sem proti množičnim pohodom na TRI- GLAV, ki jih organizirajo razna društva in organizaci- je. Sploh ne! Vendar pa bi morali paziti, da bi ohrani- li to, kar želimo videti lepo mi, neokrnjeno tudi drugim. Dvesto let je torej, kar smo se temu korenjaku povz peli na glavo. Ob tem jubi- leju pa vsem kličem: »Posta- nimo pravi planinci« in bese- de: »Oj. Triglav, moj dom, kako si krasan . . .« naj ne bodo le besede, temveč naj bodo resnica!!! MAGDA TRATNIK Pogled tia Triglav z Viševnlka Ml IN ZDRAVJE iMSE. MGR. DR. BOGOMIL HRAŠOVEC V nea.au nadaljevanjih bi rad priikazal pomemI>ne de- javnike čiovekovegti delorae- ga okolja, ki dostikrat neugo dno vplivajo na zdravje za- poslenih, na njih počutje in udobje pri delu, predstavljajo pa z druge strani široko tori- šče možnosti naših prizade vanj za pravočasno ukrepa r\je v smislu njihove i2dt>oljša ve. Te dejavnike, ki jih Lah- ko imenujemo tudi ekološke dejavnike, je možno meriti ter prikazati v rasmih mer- skih enotah. Praviilnik o pe riodičnih prei.'^vah ekolo- ških dejavnikov na delovnih mestih (Ur. list SRS št. 16/ 75) točno opredeljuje dolžno- sti vseh tistJih, ki morajo skr- beti, da se te periodične pre- iskave kemičnih in bioloških škodljivosti, mikrofclime in drugih ekoloških razmer v resnici tudi iizv'aiajo in da se v.saj okvirno upoštevajo, če že ne dosegajo takšne razane- re delovnega o'.ioija, kot so predpisane s posameznimi standarda m normativi. Že od nekdaj je znano, da je najtežje urejati delovne raamere na področju toplot- nega okolja, kjer obstojajo tolilcšne kombinacije njego- vih sestavin in pa dela san-'v ga, da je praktično res nr- mjogoče izdati taJcšne norrr/i- tive, fci bi vse to upoštev/li. Za opis klime, ki človeka ob daja. v prvi vrsti potrebuje mo mejne vrednosti sledečih dejavnikov toplotnega okolja: temperaturo zraJca. hitrost kroženja zraka, relativ^no vla- go v zraki.i ter temperaturo teles tn povr.šiin, ki človeka obdajajo in jo lahko označi- mo kot temperaturo sevanja. Temperatura in hitrost kro- ženja zraka vplivata na izme n>avo toplote človeškega or- ganizma z obdajaj očim zra- kom, dočim hitrost kroženja sTJika m relat.rma vlažnost določata količino oddatne to- plote s ponrK>čjo iaparevanja vode preko znoja. Tempera- tura sevanja rja določa pre hod toplote s sevanjem. Jasno pa je, da moramo za priicaz učinkov kliinie poanac: tudi toplotno produkc:jo v te lesu, ki je odvisna od tež.ne dela ter vrste obuičiU^, ki gu nosimo pn delu. Ocene teplotriega okojja ne moremo dati le iz podatko\', ki jih dobimo z meritva.nru po^amemega dejamika, ani pak je pn končni ocani ved- no potrebno upoštevati ob stoječe kcmbinaoije vseh pr:- sotnUi dejavnikov, doda.tno pa je sigurno še važen čas, zlasti pri težkih {i2;ičn:h ^de- lih, ko človek v takšnih po- gojih dela. Ce SHK) v začotku povedali, kaj vse vpliva na oceno to- plotnega okoI(,j3. je prav, da v nadaljevanju poskušamo ocenita tudi negativne posle- dice dela v pogojih, ko smo izipostavljeni previsoki tem- peraturi oziroma nasploh po- gojem dela na vročim. Na splošno je znano, da se lah ko dela v vročini tudi priva- dimo, seveda je to odvisno od več činiteljev. ne nazad- nje od konstituoije orgpuniz- ma, od spola in rase. Navad- na takšno privajanje traja blizu 3 do 4 mesece, če pa to sistematično troninuno, se ta čas privajanja skrajša tu- di na 2 do 4 tedne. Praktično to privajanje na vročinsko delo pomeni. da lahko po tem času lažje prenašamo vLsje temperature brez škode za naše zci:ra.vje, se pa tuli še pri višjih temperaturah kot sicer prijetno počutimo pri našem delu. Naš organi- zem se hitreje in lažje znoji, istočasno pa večja količina 2ixoja, ki se izloča iz naših mojnic, vsobuje manj kuJiiLnj- ske saild. Istočasno s soijo se izločijo tiidi ctnigi orKan.ski minerali kot n. pr, katoj, kal- cij. magnealj in fcsalor pa tu- di vitamini. Ob močnejši ia gubi soM se v nas pojavi ob- čutek žeje, fci pa zopet izgi- ne. če telo prejme zadostno količino vode in se vzpostavi norma"n3 koncentracija sioli v organiamu. V koliloor do te iara-.-nave ne pride, nastopijo motnje v obliiki slabega po- čutju. člo-vek postaja bolj pre >>irljiv in nasploh se poveča pri rv;em nervozna sinuptoma- tika. v težjiih primerih pa pride ck> sprememb srčnega riitina, do mišiičmih krčev m stanja nezavesti, v literaturi pa so opisani četo smirtni primeri vsled preT,'elik!h te- lesnih obremenitev v veliki vročini pri napomili vežbah vojakov. Seveda ob9tx>je poleg indn- vidualnih raaidk v privajaAiu na vročino tudi raaliike v spo- lu. Ker imajo žensike drugače 2igrraj€in sistem krvnega obto- ka in ožilja, so manj primer- ne zja delo v vročih obratih kot iTKJšfci, ki pa sjcer naj- boBje prenašajo delo na vro- čini v starostnih dobah od 23 do 45 let.. Tudi konstitucija tn telesni ustroj igrata tu po- memijrv) vicgo. Sulw ljudje so za delo v ekstremnih tem peratumih območjih veliko bolj primerni kot ljudje adi- poznih konstituoij, isto tako. kot so Ljudje črne rase bolj sposobni za delo v vročini kot belci, četudi se ti zadnji po nekem času aklimatimrajo nanj. Danes imamo na razpo- lago oosebne preiskavne meto- de - teste, s pomočjo katerih lahko ugotovimo, kako ljud je reagirajo na zvišano tempe- raturo, to nam pa dosti pome- ni, ko moramo ocenjevati nji- hove sposobnosti za dela v takšnem delovnem okoiju. PRIPOROČA nakup šolskih torbic, najrazličnejših oblik in barv. Dobite jih na posebnem oddelku in na oddelku usnjene galanterije v vele- blagovnici T. Na oddelku PAPIRNICE pa tudi šolske potrebščine, ki so predstavlje- ne spodaj. fit. 30 — 3. avgust 1978 NOVI TEDNIK ~ stran T To ni samo ime delovne organii^u-ije, ki vključuje po- leg Delovne skupnosti skupnih služb še štiri Temeljne oiga- iiizacije združenejja dela: Kemija Celje, Kemija senuHner, Grtd'ika in Tovarna celuloze in papirja Medvode in kjer skupaj združuje delo že okoli 2.'2.ek kopir- ne tehnike. Pot do nove tovarne oziroma nove proizvodnje se je za- čela v Medvodah. Novi papimi stroj — izročen namenu pred dvema letoma — je postavil temelj za lasmo proiz- wKlnjo surovin in zlast' tistega kakovostnega papirja, ki ga potrebuje nova tovarna v Celju. Potem se je pričelo novo delo v Celju za novo tovarno. Pričela so se dela za novo naložbo v vrednosti 220 milijo- nov dinarjev. Začela se je bitka v pravem pomenu besede. Za grad- njo nove tovarne, za zagotovitev zahtevanih in dragih stro- jev in za ustrezno strokovno usposobljene delavce, ki bodo kos novi tehnologiji. Zato tudi dorabe. Tu- di za najzahtevnejše kupce oziroma potrošnike. Zato bo Aero tudi v prihodnje znan doma in v tujini zaradi selo- tejpa, matric in seveda zaradi šolskega in pisarniškega papirja. AERO je sicer ceijski kolektiv. Tu je doma. Toda, nje- gove niti se razširjajo in spletajo na dosti šir.šem območ- ju. To je tudi slovenski in jugoslovanski kolektiv. To je kolektiv, ki se ni zaprl in postavil okoli osnovnega obrata visoke ograje. Obrati v Čupriji, na Kozjanskem ter Gerovo so dokaz velike širine. Toda pot ni zaprta. Že zdaj snujejo nove poti in oblike sodelovanja. Tud; s kolektivom v Cmi gori, V svoji stroki sodi AERO med največje proizvajalce ^r Evropi. S postavitvijo in otvoritvijo nove tovarne za proizvodnjo samokopirnega papirja je nova investicija sicer končana. Sklenjena je tudi proizvodna pot, ki se je pričela s posta- vitvijo papirnega stroja v Medvodah. Toda, ni pa končana proizvodna pot novega izdelka, se pravi AERO COPX samo- kopirnega papirja. Zdaj se ix>nujajo nove možnosti za nje- govo dodelavo, itd. Zato je AERO dosti več kot samo kolektiv, Celje in morda selotejp. To so načrti, to je prodornost, to je živ- ljenje, ki živi polno življenje. Po zaslugi ljudi, po zaslugi kolektiva, ki so tak življenjski utrip sprejeli za svojega. In zatu ni naključje, če je prav ta kolektiv sprejel letos poleg celjske šlandrove nagrade še visoko mednarodno pri- znanje in to za kakovost in asortiment proizvodov. Prizna- nje mu je podelila mednarodna organizacija Melia Cestilia in to zavoljo celovitega razvoja, zaradi velikega koraka na- prej v celoti, v delovni organizaciji na sploh, sicer pa prav tako zaradi uspehov na področju razvijanja podjetja od lastne proizvodnje surovin do različnih, vendar kakovostnih gotovih izdelkov. Tak je torej kolektiv AERA. In zato tudi spoznanje, da je nova tovarna rezultat skupnega dela vseh delavce-.', pove dosti več, kot se sliši, V tem spoznanju, v tej ugotovitvi . je uspeh, ki mu je treba čestitati m dati največje priznanje. Nova tovarna AERO C:()PY — kuhinja .4EIl() C:OPV — impre^nirni stroj kemična, grafična in papirna industrija • celje USPEH, KI NE GOVORI SAMO O NOVI TOVARNI TOVARNA ZA PROIZVODNJO SAMOKOPIRNEGA PAPIRJA ENA NAJVEČJIH INVESTICIJ DOSLEJ — DOMAČA !N MEDNARODNA PRIZNANJA — PRODORNI NAČRTI ZA PRIHODNJE 12. stran — NOVI TEDNIK St. 30 — 3. avgust 1978 ŠENTJUR PRI CELJU SADJA BO MALO pozeba pobrala 85 odst. pridelka Letošnja majska i>ozeba je na 80 ha sadnih plantaž Kme- tijskega kombinata Šentjur na Slomu 80 do 85 odst. uni- čila sadni pridelek. Res je, da je bil pridelek zavarovan proti pozebi in bo kombinat dobil izplačano zavarovalni- no, kljub temu pa je nasta- la ogromna družbena škoda, saj 150 vagonov sadja, koli- kor ga je po grobi oceni šlo v izgubo ni kar tako. Od šti- rih velikih družbenih pride- lovalcev sadja v celjski regiji so po pozebi bili prizadeti kar trije in to KK Šentjur, Konjice in Šmarje pri Jelšah. Pozeba je prizanesla le Miro- sanu v Savinjski dolini. Razumljivo je, da se po- trošniki v regiji sprašujejo, kako bo z oskrbo sadja za ozimnico. Sadjarji v KK Šen- tjur pravijo, da sadja za do mačo potrošnjo že bo, praz- ne pa bodo ostale hladilnice — odnosno te bo treba na- polniti s sadjem iz krajev, kjer ni bilo ix>zebe. Ker bo sadja manj, bo verjetno tudi dražje. Ob letošnjem deževnem le- tu imajo živinorejci dovolj krme, predvsem sena in ota- ve. Bile so sicer težave s spravilom, vendar ob izpo- polnjeni sušilni tehniki pred- vsem s siliranjem krme so v kombinatu tudi te težave pre mostili. Na živinorejski far- mi na Slomu so ob novogra- dnjah hlevov posvetili vso pozornost silažnim prostorni- nam, ki jih imajo sedaj že okoli 5.000 kubičnih metrov. Ob zadnji podražitvi mesa se bo finančno izboljšalo stanje v naši klavniški industriji; rejci pitancev, ki komaj kri- jejo proizvodne stroške, se nujno vprašujejo, kaj bo z njimi? Notranjih rezerv, oko- li katerih zelo radi govorimo, na farmi pitancev na Slomu več ni, saj je xistotek žive- ga dela vračT-man v ceno pi- tancev minimalen. Proizvodnja konzunmili jajc na farmi Voglajna teče načrtno, vendar nastajajo vsled visokih cen krmil fi- nančne težave. Osnoraa suro- vina krmil je koruza, ki je m, odnosno je je premalo. Vprašanje je ali je pravilen pristop pri odkupu, formira- nju cen itd. Polletni proizvo- dni načrt je uresničen v vseh petih TOZD, po aktimu- lativni plati pa položaj ni preveč rožnat. E. REČNIK Teplh zelenega zlata v Savinjski dolini. Posnetek je bil narejen z vrha hmoljskega silosa v Žalcu. (Foto: J. KKAAOVMC) STROKOVNI NASVETI Letošnji bolj hladni m aeževni junij ni nudil ugod nih pogojev jabolčnemu zavijaču za let in odlaganje jajčec. Razen tega pa je tudi začetek njegovega pojava kasnil. Kljub manjšemu številu ulovljenih metuljčkov na feromon in v insektarijih smo dobili dva vrhova pojava metuljčkov. Prvi je bil že med prvim in dese- tim junijem, vendar ta po našem mnenju ni pomem- ben. Drugi vrh je Krivulja ulova dosegla šele po dvaj- setem juniju. Zato menimo, da je šele zdaj pravi čas za začetek škropljenja proti jabolčnemu zavijaču. Znano je, da pri nas poskušamo ob zatiranju ja- bolčnega zavijača istočasno zajeti tudi ameriškega ka- parja, saj njim pojv skoraj brez izjeme sovpada. V le- tošnjem letu smo prve gibljive ličinke našli 22. junija, množični pojav ličink pa pričakujemo šele ob koncu tega tedna. Oba škodljivca lahko zajamemo s pripraviti: basu- din, gusathion, ultracid, paration tn actellic (0,2 odst.). Gre torej za (razen pri basudmu in actellicu) hude strupe, za katere vemo, da imajo tudi neug-odne stran- ske učinke, zlasti stimulacijo pojava rdečega pajka. 2^to bi priporočali uporabo teh pripravkov samo tam, kjer je ameriški kapar nevaren škodljivec. Tudi leto- šnja kontrola vejic v zimskem času je pokazala, da v večini plantaž kapar j a praktično ni. Vsem odgovor- nim vodjem plantaž priporočamo, da pogledajo rezul- tate kontrole vejic, ki smo jih poslali v začetku pomla- di in se na podlagi tega odločijo za izbiro pripravkov. Večjo pozornost je treba posvetiti ameriškemu kaparju zlasti v plantažah, kjer so v neposredni bližini viri okužbe (stari nasadi ali drevesa, ki jih nihče ne oskrbuje in škropi) V vseh nasadih, kjer ni nevami->sti kaparja, priporočamo izbiro niimj strupenih priprav- kov, ki imajo tudi manj stranskih učinkov, kakor so gardona, orthene, zolone. Strokovna služba OSNOVNA ŠOLA SLAVKO ŠLANDER CELJE razpisuje prosta dela in naloge DELAVKE v kuhinji Nastop službe 1. septem ber 1978. Kandidatinje naj pošljejo svoje ponudbe do 20. avgusta 1978 na nas- lov: Osnovna šola Slavko šlander. Ljubljanska ce- sta 46 — Celje. LAŠKO JALOVA ZEMLJA odpisi prispevkov niso rešitev Na seji izvršnega sveta ob- čine Laško so pred dnevi po- novno razpravljali o odpisu prispevka za starostno zava- rovanje kmetov. Vsako leto odpisujeijo tudi prispevke za davek. Tokrat je bilo na se- znamu 17 kmetij, ki niso zmožne zbrati denarja za pri- spevke. Razlogi so različni, predvsem pa starost, onemo- glost, nesodobna naturalna proizvodnja. Okoliščme so od kmetije do kmetije različne. So namreč primeri, ko osta- reli lastnika nimajo dedičev, pa je vprašanje kaj storiti, da bi ob tem ne nastajala dvojna škoda; da se mora družba odpovedovati prisipev- kov in da zemlja na teh kme tijah nič ne nudi. Danes pa je v občini že dovolj usmer- jenih kmetij, katerih proiz- vodnja je zaradi zemljiške omejenosti še majhna. Bi ne kazalo začeti akcijo za pre- prodajo oziroma claj.'inje zem- lje v najem tistim, ki jo bo- do obdelovali. Ce bi z najem- nino pora\Tiali vsaj prispev- ke, bi bilo že veliko storjene- ga. / So tudi taki primeri, ko imajo ostareli kmetje sicer dediče, toda le-ti so odšli od doma. Nekateri teh dedičev so se za trdno odločili, da na zemlji ne bodo delali, dru- gi pa oklevajo med zaposlit- vijo s ai^^umim dohodkom in nesigumim životairjenjem na kmetiji. Prvim bo treba polagoma doipovedati, da kot dediči ne bodo mogli računati na ne okrnjeno dediščino. Družba se bo z odpisi in podporami ostarelih morala začeti »vpi- sovati« na posest prizadetih. Ali bodo dediči pomcgli svo jim staršem ali sorodnikom, ali pa bodo ob prodaji po- sestva iztržili manj? Brez dvoma so največji problem oklevajoči dediči. Mladi niso več pripravljeni delati na kmetijah, kjer pro- ces teče po starem, kjer ni blagovne proizvodnje in zara- di tega tudi denarja ne. Iz- gledi za modernizacijo in us- meritev teh kmetiij pa so ma- le. Način finamiiranja kmetij za usmeritev je sicer {X>d- prta s posojili, vendar so tudi za tretjino lastnega deleža kmetije na startu nesposob ne. Pri nakupu traktorja, ki stane okoli 15 starih milijo- nov, bi mora! biti delež kme- ta okoli 5 milijonov. Kje naj jih vzame? Naj proda živino? Za kaj mu bo potem traktor? Slepa ulica je to! In ker ni realnih možnosti, se m:adi ne odločijo za kmetijo, gre- do v tovarne, se oddaljujejo od zemlje, se ščasoma tudi od.selijo in stari ostanejo sa- mi, zemlja pa je neobdelana, slabo obdelana — jajova. Družbeno skupnost v sode- lovanju zemljiške skupnosti v občini čaka napor premo- stitve tega problema. Po te- meljiti oceni bd bilo treba narediti seznam interesantnih kmetij, ki bi lahko blagovno proižTvajale, pa ' ne. Z zbira- njem družbenih sredstev bi bilo treba znižati višino kme- tovega deleža in zaradi tega tudi podaljšati odplačilni rok. Le tako bodo spet aktivirane Uste povTšdne, ki v sedanjih pogojih ne morejo na zeleno vejo. Pridelovanje hrane in industrijskih surovin iz kme tijstva je vsak dan bolj pereč problem. Ne bomo mogli dol- go gledati jalove površine. In .še nekaj! Predvideno so- cialno razlikovanje na vasi se že kaže. Napredujejo pred- vsem močnejše kmetije, ki so imele takšno ali drugačno startno osnovo. Nazadujejo manjše kmetije tn življenjska raven njih lastnikov se vse boLj razlikuje od standarda razvitejšUi sosedov. Prihaja čas združevanja v kmetije s solidnim zemljiškim fondom, ki bodo dovolj močne za sa- mostojno, blogovno usmerje- no in družbeno-akumtilativTio proizvodnjo. In v laški obči- ni so glede tega v zaostanku celo za uradno priznanimi manj razvitimi občinami. JURE KiiA^VEC CELJE mar je mladina brez odnosa? v društvu trenutno nimajo več- jih težav, zato pa jih pestijo mnogo manjše Vsako leto na jesen pošiljajo dopise, vabila za sodelovanje na vse o.snovne in srednje šole, ne dobijo pa niti odgovora. Edina svetla izjema je osnovna šola iz PctJčetrtka. Vsekakor bi morale šole poka- zati več pozornosti ali vsaj vljud- nosti. Evidentiranih članov je od 250 do 30C, žal pa je le minimalen odstotek mladine V mestu so najhujši problemi golobi. Hišni sveti jih preganjajo, češ, da onesnažujejo fasade, pre- povedano stanovalcem krmljenje, vendar če gredo tako daleč, naj v Celju prevladuje beton? In če prav so golobi zakonsko zašči- teni, jih nekateri streljajo, ve- žejo z žico in mučijo. Društvo in ljubitelji živali težko čakajo odlok, ki so ga v Ljubljani že dobili. So pa vtem odloku stva- ri, ki ne ugajajo. Tako na pri- mer hišni svet odloča, če lahko stanovalec poseduje psa ali mač- ko. V Celju so na občini ob- ljubili, da" bo društvo lahko da- lo predloge in pripombe. Izven mesta pa* so poseben problem govedo m perutnina. Razmere so ponekod take, da to niso več kmetovalci, ampak iz- korišče\-alci. Goi-edo puščajo v nesnagi, lakoti in žeji, vežejo, obešajo in utapljajo pse, v kle- teh brez luči držijo 24 ur na dan r^, zajce in perutnino. Poseben primer pa so klavnice v Šentjurju, Laškem in Celju. Va- goni za prevoz so neprimerni, ni možnosi napajanja, prašiči pa poginjajo. Se hujš' je kamionski prevoK. kjer je živina izpostav- ljena tresljajem. Tako je pred nekaj ča.«a v šentjurski klav- nici skoraj cela pošiljka prašičev poginila zaradi žeje, ker se je pokvaril kamion. Poieg te^ja pa še grobo ravnanje z živino, udar ci, lomljene repov, da se govedo premakne. Primer nečlove-šhega ravnanja pa je tudi moderna vzreja gove- da, prašičev in pižčancev. Ti se vzrejajo pri umetni svetlobi, brez počitka. Tehnologija gre le v smeri pocenitve proizvodnje, brez obzira na živo bitje. Sedaj čez poletje b; m očali domačim živalim nuditi pred- vsem svežo vodo in hrano ter senčen prostor. V Celju pa bi bil potreben tudi azil za izgubljene in osam- ljene živali, vendar do tega Se kmalu ne bo prišlo. E>ruštvo za varstvo živali vabi vse ljubitelje živali, da se včla- nijo, uradn<» ure so ob četrtkiih c.d 16. do IS. ure, na Gledališki 2, Celje. .ILFTNTC.A MARKOVTC fit. 30 — 3. avgust 1978 NOVI TEDNIK ~ stran T MEHIŠKI ZAPISI (9) PIŠE: FRANJO FIJAVŽ Da. Prav zares na vseh stra- neh Ciudad Mexica se ljubi- telju kulture, umetnosti in mehiške zgcxiovine razkriva za nas morda nenavadna, ne- vsakdanja občutljivost do pre- teklosti. Do umetniške in kul- turne dediščine. Do revoluci- je. Do pomembnih ljudi in herojev. 2e ko sem vprašal, kje stoji spomenik Emilianu Zapati, so mi gostitelji odvr- nili: Kako mislite? Kje stoji en spomenik? Mnogo jih je, vi samo povejte, katerega bi radi videli... Nato so nam šteli nekaj najzanimivejših spomenikov ali zgodovinskih obeležij: HE- MICYCLE TO BENITO JU- AREZ; OBREGON MONU- MENT; THE CHINESE OLOCK; THE MONUMENT TO IDEPENDENCE (ELAN- GEL); THE MONUMENT TO THE SXPROPRIATION OP THE OIL (PETROLES); MO- NUMENT TO THE MOT- HERS; MONUMENT TO THE REVOLUTION in drugih. Vseh si nisem zapomnil. Mno- gih si nisem ogledal. A že ta skromni seznam površne- mu poznavalcu angleščine po- ve, komu so MeMčani že po- stavili spomenike, skulpture, veličastne ali manj mogočne, pa vendar značilne dokaze spoštovanja dela, ustvarjanja, herojstva — na primer, kdo bi si mislil, da si bomo v Ciudad Mexicu lahko ogle- dali spomenik izkoriščeval- cem nafte; pa konstruktorjem in delavcem avtoceste, pa ma- teram ... Nisem se začudil monu- mentalnosti bronaste odlitka najslavnejšega mehiškega he- roja, Emiliane Zapate, pred Tulo, ko jezdi na konju, v ponosni, napeti, revolucionar- ni drži, kot da bi hotel po- vedati, kako nj^vo delo še ni končano. Razumel sem mehiške lunetniške upodobit- ve in simbole, ki pričajo o neodvisnosti. Kajiti neodvis- nost in revolucija sta kljub drugačni resničnosti združena v en pojem, aktualna sleherni dan in ponovljena tolikokrat in tolikokrat na različne na- čine, da se moraš osvestiti, kaj hočejo Mehičani s tem povedati. Tudi ko smo pri- pravljali manifestacijo jugo- slovanskega filma v Mehiki, so najprej hoteli le naše umetniške stvaritve o revo- luciji, o NOB. Dogovarjanje o izmenjavi filmskih tednov nas je dregnilo prav v srce takrat, ko smo hoteli videti, katera dela o njihovi revolu- ciji so uvrstili v program mehiškega filmskega tedna, ki bo letos pozimi v Jugosla- viji. Izkazalo se je, kot živ- ljenje to zmerom zna, kako varljiv zna biti blesk besed. Gostitelji so samokritično ugotovili pomanjkanje dobro ekraniziranih revolucij skih tem in so zato ponujali pisan tematski žanr. Enako smo s filmskim izborom storili tu- di mi. Komisija za film pri medrepubliškem koordinacij- skem odboru fza kultumo- prosvetno, tehnično in znan- stveno sodelovanje s tujino) je s predstavitvijo jugoslo- vanske kinematografije želela pokazati na žanrsko barvi- tost in na umetniške tokove v filmski ustvarjanosti. Od- mev mehiškega občinstva je potrdil pravihiost odločitve — največ navdušenja sta žela filma Akcija stadion (film o NOB) in Ljubezensko življe- nje Budimirja Trajkoviča. Naš sobesednik, PERNANDO MAOOTELA, v Banki nacio- nalne kinematografije, odgo- voren za programski obraz mehiške kinematografije, je odkritosrčno ugotovil: Veste, pri nas so hoteli nekateri manj talentirani režiserji us- peti z revol-ucijskimi temami. Zato smo pri vsaki odločitvi za nov film iz revolucijskih časov zelo previdni. Je pa še nekaj. Tovrstni filmi še zda- leč niso več tako popularni kot nekdaij ... Ko že odkrivam zastor nad mehiško modro politiko pri postavljanju skulptur, kipov in spomenikov, naj povem, da sem v filmskih študijih CHRUBUSCO zaprepaden ob- stal pred ljubko skulpturo, oblikovano v čast mehiškemu nacionalnemu filmu. Presenečale so me realistič- ne umetnilrove roke. V deželi, ki je dala svetu znamenite slikarje, kot so na primer Diego Rivera Siqueiros David, Orozco Josč, RiJino Tamiayo in drugi, na javnih mestih skorajda nisem srečal izra- zito modernističnih, nadreali- stičnih ali zelo svobodnih slo- gov umetniškega oblikovanja. 2Ilasti starejši spomeniki iz- ražajo klasičnost v obliki in vsebini. Toda mnogo bolj osupljivo prijetna in vsega spoštovanja vredna je mehiš- ka skrbnost v kulturni poli- tiki, ki bi ji lahko rekli umel^ niško, kiparsko polepšanje prostora. Ne vem, koliko na- črtnosti je v kulturni politiki mehiškega glavnega mesta. Ne vem, koliko sredstev na- menjajo za kipe, za spomeni- ke, za kulturno okrasitev in olepšanje zgodovinskih mest, za sproščeno umetniško spo- padanje s sedanjostjo in z zgodovino. Ne vem, ali raz- pisujejo natečaje... Vem pa, da večina sloven- skih mest, med njimi Celje ni izjema, boleha nad kronič- nim zanemarjanjem pametne kulturne politike, ki naj bi privedla do skulptur, do ust- varjalnih upodobitev življe- nja, do spomenikov delu in samoupravljanju, železarju in rudarju, kmetu, vzgojitelju, znar^tveniku ... Saj res — kako bi lahko umetnik upo- dobil politiko neuvrščenosti? Ali mogočno število kiptov ne ponazarja najneposredneje Ijiidstva, ki se zaveda svoje kulturne samobitnosti, notra- njega, človekovega bogastva, moči in zanosa umetniške sle, upodobljene izpovedne stiske in odprte igre ustvarjalnih možnosti v ljudeh, ki jim kulturno nemirno mesto omo- goča delo, snovanje, rasoniš- Ijanje, iskanje. Resda v dru- gačnih družbenih, gospodar, skih in kulturnih razmerah. Vendar niti kulture niti umet- nosti nihče ne more postaviti za kitajsko obzidje. Zato mor- da različica čemi le v priprav- ljenosti, kaj hočemo storiti, in v spoznanju, kaj lahko ta- ko naravnana kulturna politi- ka pomeni za človeka, za na- še medsebojne odnose, za po- trditev temeljev, na katerih zidamo nov svet in drugačne ljudi. Stal sem pred dominantno arhitekturno značilnostjo ave- nije PASEO DE LA REFOR. MA, pred visokim kamnitim stebrom, spomenikom stolet- nici mehiške neodvisnosti. Spomenik je postavljen na terasasto dvignjenem prosto- ru pred hotelom Maria Isa- bel. Avtor — Antonio Rivas Mercado. Skulpturo so odkri- li 15. septembra 1910. Danes predstavlja največje mehiško, nacionalno svetišče ponosa — kajti poklonjen je Miguelu Hidaligu, očetu mehiške neod- visnosti. Mehičani ne poza- bijo povedati, da je Hidalgo petdeset let pred Lincolnom zahteval osvoboditev sužnjev v Ameriki! Vrh spomenika pokriva pozlačen Angel, ki tehta skoraj 8 ton in je sko- raj 50 m nad ulico. Zanimi- vost. Ob potresu leta 1957 se je zlati angel z vrha spome- nika prekucnil in poškodoval. Popravili so ga, obnovili in dvignili na staro mesto. Zno- traj spomenika vodijo k vrhti stopnice. Toda že dolgo časa je stopnišče za Mehičane in turiste zaprto. Spomenik ne- odvisnosti je namreč postal preveč priljubljena točka sa- momorilcev — celo bolj kot Golden Gate Bridge v San Franciscu. Z »angelskega vr- ha« so se samomorilci pogna- li na cestni asfalt. Mestni očetje so zato upravičeno od- ločiili, da stopnišče zaprejo. Spomenik neodvisnosti se dvi- ga visoko proti nebu na eni izmed glavnih ulic mehiške metropole. Kot simbol, kako težka je vsaka pot k svobodi in neodvisnosti. In kot sim- bol spomina, ki ne sme zble- deti. Ne le zaradi žrtev. Am- pak tudi zato, ker vsako po- nosno ljudstvo hoče biti svo- bodno in neodvisno. Zmerom. IZ ZGODOVINE NOV V CELJU (2) PIŠE: J02E VOLFAND Borbena pot celjske parti- zanske čete, čeprav dolga le dober mesec dni, je zahtevala velike žrtve. Njen prvi ko- mandir Franjo Vrunč-Buzdo je bil ranjen in zajet v boju v Slivnici pri Šentjurju in vistreljen 24. avgusta v Mari- boru. Zatem je prevzel vod- stvo čete Peter Stante-Skala, po njegovi p>oškodbi v boju v Langerjevih pečinah na Ja- vomiku 16. avgusta je nekaj dni zatem prevzel četo Vilč Slander-Grom, ki je v prvih tednih okup^acije deloval po nalogu PK v mariborski p>ar- fijski organizaciji, pK>zneje de- lovgl v Pohorski četi in pri- šel po začasnem razbitju Po- horje čete na celjsko pod- ročje. Pri Jožetu Farčniku se je oglasil 18. avgusta in našel takoj stik s četo. Vsi trije komandirji Celj^ ske čete so bili v predvojnem obdobju skoraj celo desetlet- je aktivni revolucionarji, bili so člani KPJ. Imeli so boga- te izkušnje v političnem de- lu. Prestali so marsikatero preizkušnjo pred staro jugo- slovansko pK>licijo, orožniki in sodiščem. Poznali so delova- nje domačega razrednega so- vražnika in nastopajočo agre- sijo nemške p>ete kolone. Pe- ter Stante je presedel v za- porih skoraj dve leti zaradi delovanja v komimistični or- ganizaciji. Veliko je deloval med celjskim proletariatom. Franjo Vrunč, do 11934. leta učitelj, doma iz Slovenj Grad- ca, odličen telesnovzgojni va- ditelj pri mariborskem So- kolu-Matica in Vilč šlander, doma iz okolice Prebolda, po pK>klicu ključavničar, dolgolet- ni član KPJ in aktiven v sa- vinjski ilegali, sta imela za seboj večletno robijo v Srem- ski Mitrovici. Sla sta skozi »komunistično univerzo« kot smo imenovali načrten študij marksizma, naravnih ved, tu- jih jezikov itd. v času pre- stajanja zapKjme kazni, pri čemer je najbolj slovela Sremska Mitrovica. Razgibano partijsko živl^jenje Franjo Vrunč je bil pred osnovanjem partizanske čete sekretar KP za okrožje Celje, a člani so bili Peter Stante, Milan Boršič in Tone Grčar. Nekje do konca maja ali za- četku junija 1»41 je vodil Vrunč delovanje okrožnega komiteja Celje, ki je obsegalo p>odročje današnjih občin Mo- zirje, Žalec, Celje, Šentjur, Velenje in še del slovenj graš- ke in laške občine (oz. ra- deške). V sestavu takratnega, zadnjega predvojnega OK so še delovah Julijana Cilenšek, Rudi Koren, Franc Lai>ajne, Jože Letonja in Olga Vrabič. Okrožni komite SKOJ so se- stavljali v šolskem letu 1939- 40 sekretar Dušan Finžgar in člani Vera šlander, Mirko Verčkovnik in Janko Vrabič. V zadnjem predvojnem mest- nem komiteju so delovali se- kretar Tone Grčar, Dušan Kraigher, Peter Stante in Mi- lan Boršič. Tudi ostali borci Celjske čete so bili že vrsto let ak- tivni sodelavci v naprednem delavskem gibanju in so ime- li nekateri, kot na primer Rudi Hribar in Jože Turk, za seboj sodne procese in zapore; v kolikor še niso vsi okusili policijskih zaporov, preganjanja in brezposelno- sti, pa so bili vendarle vsi predani borci v sindikalnih in drugih delavskih organiza- cijah in društvih. Nekateri so sodelovali z naprednimi sila- mi v Sokolu, drugi spet s krščanskimi socialisti iz vrst JZS (sindikat Jugosl. strok, zveze), a tudi s posamezniki, ki so se odvajali iz liberalne (JNS, jug. nac. stranke) ali klerikalne stranke (JRZ, jug. radikalna zajednica). Celjska p>artijska organizacija je že nekaj let pred vojno pridobi- la za somišljenike vodilne predstavnike krščanskih soci- alistov in med njimi Metoda Hočevarja, Cirila Debeljaka, Jožeta Jurača, Staneta Kova- ča in druge, ki so se zavze- mali za delavske pravice. So- delovanje se je nanašalo prav- tako na skupen boj proti pre- teči nevarnosti nacionalšovi- nizma, domačega in posebno še hitlerjevskega. Predvojna partijsska organizacija je ime- la velik vpliv tudi na kultur, no in družabno življenje na področju vsega okrožja. V 1940. letu je pridobila veliko ljudi iz vrst ročnih in um- skih delavcev, ki so podpi- sali listino za ustanovitev Društva prijateljev Sovjetske zveze. Med njimi je bilo več- je število celjskih advokatov, trgovcev, obrtnikov in nekaj posestnikov. Vplivala je tudi na razporeditev mišljenj o političnih dogodkih doma in v svetu. Oblike množičnega delovanja V delavsko prosvetnih dru- štvih »Vzajemnost«, nasledni- ci 1935. leta prepovedane »Svobode« p>o znanem veli- častnem srečanju teh društev iz vse Slovenije v (^Iju, ko je prišlo do burnih manife- stacij delavskega razreda, so vodilno sodelovali njeni čla- ni KP Slovenije in njeni so- mišljeniki. V Društvih krneč- kih fantov in deklet, nasta- jala so od 1926. leta dalje (najprej v Orli vasi, 1938. v Dramljah, 1929. v Šentjurju ob Taboru in Frankolovem, 1930. na Stranicah in v kas- nejši letih na Zg. Hudinji, Lovrenc pri Preboldu, Celje — okolica, Lj'ubečna, Tmov- Ije, šentjurij pri Celju, Škof- ja vas, Teharje, Ponikva, Braslovče, Slivnica pri C!elju, Vojnik — okolica itd.) je marsikje imela med odborni- ki dn^tev KP svoj vpliv že 103S. leta, kasneje, posebno po 1938. letu pa so povsod zavzemali glavna odbomiška mesta napredni mladi kmečki sinovi in hčere ne le iz rev- nih, temveč enako iz srednje- premožnih in tudi iz bogatih kmetij, ki so iskali pota za lažje in kultumejše življenje ljudi na vasi, se odmikali vaškemu klerikalnemu vplivu in se pričeli vključevati v skupne akcije z »Vzajemnost- jo in drugimi naprednimi si- lami. Tako je prišlo v neka- terih krajih do narodnoob- rambnih predavanj, kjer se je govorilo o nevarnosti na- cifašizma, o potrebni enotno- sti T boju za mir. O Rdeči armadi in o SZ, ki edina lah- ko prepreči nadaljnjo agresi. jo Hitlerja, kateremu se za- hodne sile premalo upirajo. Takšna predavanja so bila v celjski^ okolici v Gaberjti, škof ji'vasi, Arcllnu, Ljubeč^ na Ponikvi, Šentjurju in dn^ god. Načrtno delovanje KPS se je po njenih konferencah (Gori- čane 1934., kongres čebine 1937., Smiglova zidanica 1938., Silvestrov© 1939. v Joštovem mlinu, Celje, razne okrožne konference KP in SKOJ v krajih celjsko-savinjskega in šaleškega območja) močno odražalo. Delovanje partijskih kadrov in njenih somišljeni- kov je s tem ustvarilo solidr no osnovo, ki je bila pozneje, v prvih mesecih okupacije in čeprav je bilo veliko, v de- lavsikih in ostalih organizaci- jah vselej najaktivnejših od- bornikov aretiranih in izgna- rih, v močno oporo i>odtal- nemu in oboroženemu boju proti okupatorju. Prvi komandir celjske čete Franjo Vrunč-Buzdo Drugi komandir celjske čete Peter Stante-Skala Tretji in zadnji komandir celjske čete Vilč Šlander- Grom 12. stran — NOVI TEDNIK St. 30 — 3. avgust 1978 PLANINSKI RAJ UREJA: JANEZ VEDENIK GRIZE: PLANINCI ZA KRAJEVNI PRAZNIK 25. avgusta praznuje KS Griže svoj krajevni praznik, l^akrat bodo od&rili tudi spo- minsko obeležje na kraju, od koder je krenil na brežiški pohod 1. štajerski bataljon. PD Zabukovica je predlagalo, da bi skupine pohodnikov po- nazorile zbiranje partizanskih skupin na kraju formiranja pohoda. Predvideno je, da bodo eno skupino tvoa-ili pla- ninci s svojimi zastavami in praporjem, drugo rezervni oficirji in tretjo lovci. FRANCI JE20VNIK SOSTANJCANI NA ZELENICO Po izredno uspešnem dvo- dnevnem izfletu po Gor- sJcem Kotarju organizira Pla- ninsko društvo Šoštanj v ne- deljo, 13. avgusta izlet na Ze- lenico. Udeležilo se ga bo štirideset planincev, odhod pa bo ob 5.30. uri izpred avtobus- ne postaje. VIKTOR KOJC HOJA NAJ BO ZMERNA Odrasli hodimo v normal- nih razmerah tako, da se v eni uri dvignemo za 100 do 400 metrov. Seveda gre tudi hitreje, toda vsako pretira- vanje je brez smisla. Zmerna hoja, kratki stoječi počitki in razgledovanje po okolici ču- dovito gode telesu in želji, da se naužije lepo narave tn gorskega sveta. Predah je lahko zelo kratek. Nekaj mi- nut zadošča, da se srce umi- ri in odpočije. Zadošča tudi za izmenjavo misli, za pre- gled nad potjo, ki nas ča- ka, za pogled na cvetko, lepo oblikovan kamen, žival in ptico. Seveda takšni počitki v krajših časovnih obdobjih niso nujni, prav pa je, da se ustavimo za četrt ali pol ure, potem ko smo hodili dve uri ali več. Zapomniti si velja še eno. Med hojo navkreber ne govorimo, ker nas to izčrpava. Kisik je nuj- no potreben mišicam, z go- vorjenjem se brez potrebe mučimo. Posebno pozorni moramo biti, kadar so v naši družbi otroci. O kakšni dirki tu ne sme biti govora, počitki so strogo obvezni, pot pa ne sme presegati dveh, največ štirih ur hoda, ustrezno pač starosti. Ustavimo se takoj, ko nas malček opozori, da je utrujen, sicer pa velja pra- vilo: počivaj toliko časa, ko- likor hodiš, če priredimo ho- jo tako, da se vsake pol ure ustavimo, je kar prav. Stvar zveni morda nekoliko pre- napeta, je pa naravnost ide- alna, če pomislimo, da mla- dež spotoma vzgajamo, ji odgovarjamo na nešteta vprašanja in ji tako v nara- znanje o svetu, v katerem vi vcepljamo ljubezen in smo. Podobno je tudi z mla- dino. Razmerje počitek hoja je 1:2. Ce smo hodih tričetrt ure, se bomo ustavili za do- brih dvajset minut. Med po- čitkom lahko obravnavamo najrazličnejše teme iz zaklad- nice planinske vzgoje, narava nam sama vzbuja nešteto od- govorov. še posebno korist- no pa je, če imamo v naši družbi člana gorske straže. ADI VIDMAJER ŠE ENA ŽRTEV STRELE V HRIBIH? Oskrbnik doma na Kamniš- kem sedlu je v soboto spo- ročil Postaji milice v Kamni- ku, da se je neki planinec ponesrečil v gorah. Ekipa 12 gorskih reševalcev iz Kamni- ka, ki je prišla na kraj ne- sreče, je žal lahko ugotovila samo še smrt dosedaj nezna- nega planinca, ki se je pK)ne- srečil na poti med Kotliči m Kamniškim sedlom. Planinec je bil star okoii 25 let, visok 1»0 centimetrov, temnokostanjevih las, svetlih brk. Oblečen je bil v belo ma- jico s kratkimi rokavi, na ka- teri je napis Kranj 1978 in modro vetrovko. Neznani pla- ninec je na poti proti Kamni- škemu sedlu padel 200 m glo- boko. Vzrok za to nesrečo še ni znan, vendar ožganine na obrazu kažejo, da je lahko vanj udarila strela, ki je te dni bila pogost pojav v Kam- niških in Savinjskih alpah. F. P. ^^ «. ^ ^ s s •• s C- . w s TEDNIKOV! POGOVORI S POTROŠNIKI RAZISKAN JHOMY" Prehrambeni proizvodi predstavljajo v naših skujpndh, izdatkih skoraj 50 odstotkov družinskega proračuna. V proizvodnji hrane je angažiranih sko- raj 3.000 delovnih organi- zacij. Skupaj z zasebnimi proizvajalci so proizvedle petino družbenega proiz- voda in nekaj več narod- nega dohodka. Ti podatki kažejo, da prehrambene industrije ne moremo p)odcenjevati. Pred prehrambeno indu- strijo postavljamo poleg zahteve o količinski zado- stnosti hrane tudi zahteve po hranljivi kemični se- stavi, odgovarjajočih orga- noleptičnih lastnosti, sani- tamo-higienske lastnosti in funkcionalno embaldra- nje. Letne potrebe p>o pre- hrambenih proizvodih z ozirom na optimalno se- stavo hrane s stališča fi- zioloških človekovih po- treb. Oaiova nam je po- trošnja 2800 kalorij na posameznika: žitarice 195,60 kg Meso 32,12 kg Jajca 5,11 kg Suha slanina 1,57 kg Mleko in ml. izd. 143,24 kg Masti 15,33 kg Sladkor 15,33 kg Sadje 47,45 kg Krompir 96,36 kg Grah 13,14 kg Proizvajalec, ki bo želel kar najbolj zadovoljiti tr- žiščne potrebe, bo rabil podatke o zaiacilnosti p>o- brošnika, njihovih stali- ščih in i>otrebah. S po- močjo teh informacij bo lahko določil svojo po- nudbo, določil razjdeljeval- ne poti in prodajna po- dročja. To so logična raz- mišljanja in prav bi bilo, da je temu tako. Toda žal bo ni pravilo. Večina naših proizvajalcev še vedno sledi razvojnim trendom po občutku. Raziskovanja, ki so po- stala že praksa, toda žal še rednih delovnih orga- nizacij, imajo naslednje razsežnosti — raziskovanje pre- hrambenih potreb — in- formacije o ponudbi in povpraševanju; — raziskovanje nakupo- valnega obnašanja potroš- nikov — stališča potrošni- kov do znamke posamez- nih proizvodov, FK)znanost posameznih znamk, fak- torji, ki vplivajo na odlo- čitev o nakupu; — raziskovanje distribu- cijskih kanalov; — raziskovanje in kon- troliranje konkurence; — kontrola nad uspeš- nostjo reklamnih akcij; Kako pomembne so vse te raziskovalne komipo nente, nam bo pomagal odgovoriti naslednji pri- mer. Vsi poznamo gorčico kot prehrambeni proiz- vod, ki postaja kot nepo- grešljiva delikatesa k celi vrsti jedi. Ta trditev je bila kategorična, saj je ra- ziskava pokazala, da kar 23 odstotkov vprašanih ne pozna gorčice kot proizvo- da (1976). Raziskovalce je najprej zanimalo, katere gorčice I>oeinajo tisti iz ostale ka- tegorije 77 odstotkov vprašanih. 50 odstotkov anketirancev pozna znam- ko Thomy, 12 odstotkov Mautner, 10 odstotkov Eta in 2 odstotka ostale znamke. ^ odstotkov ne pozna niti ene nzamke. V tretjem delu je razi- skovalce zanimalo, ali po- znajo proizvajalce gorčic posamezni kupci. Kljub temu, da je bila pozna- nost gorčice Thomy tako velika, pa veliko več kup- cev pozna Podravko kot proizvajalca tega pore hrambenega artikla. 29 od- stotkov kupcev ne pozna niti enega proizvajalca gorčice. Ti podatki pa do- bijo svojo pravo vrednost šele takrat, ko spraševa- lec pomaga anketirancu z določenimi informacijami. OČETOVA KRIVDA 29 Marka in Luka, njena brataš, bi bila rada še več kaj izvedela. Oče pa je presekal besedo, pomočil roko v kro- pilnik, pokropil otroke ter odkrevsal za njimi po stopni- cah. Janez se ni mogel načuditi, počasi se je odpravil, Zefa pa je zaprla duri za njim. Marti je bila ta noč bridka in huda. Tako so se ji podile misli po glavi, niti za trenutek ni mogla zaspati. Drugi dan dopoldne je imel Marka opravek pri kovaču; ko se je vrnil, je vedel vse potrditi, kar jim je Janez prejšnji večer ■povedal. Marta je željno čakala, da se oglasi Tevž. Alt je čakala zaman. Tevž je že zdavnaj zapustil kraj in dolino. Ko je šla v nedeljo čez vas, so se vsi ozirali za njo. Nihče pa ni mogel na njej kaj posebnega opaziti. Resna in zbrana je bila kakor malik in nobenega sledu ni bilo, da jo je kaj zbegalo. Podkrajčani so si to po svoje razla- gali; eni so dejali, da je strašno prevzetna, drugi so tr- dili, da ni mogoče, da bi bila s Tevžem kdaj kaj imela. Za nobenega fanta ji ni mar, najmanj za Tevža. Dolgo časa niso v Fodkraju o ničemer drugem govo- rili kakor o Blazinki, Tevž pa se jim je vedno bolj smilil. Marsikaka ženica in še posebno marsikatero dekle je pretočilo kaj grenkih solz zaradi bridkosti, ki jih je Tevž pretrpel, da je svojo siroščtno skril. Kakor so pripovedovali čevljarjevi, je prišel Tevž tisti večer po razpravi pozno po svoje reči, je plačal, kar je bil še dolžan, in je odjadral v noč. Ko je stala konec novembra Blazinka pred sodniki, se je še enkrat prikazal. Iz Podkraja je prišlo ta dan mnogo ljudi pričevat, glavna priča je bil Tevž. Na sebi je imel novo, lepo obleko in tudi v obraz mu je bilo vi- deti, da mu je dobro; le pogled mu je bil tako žalosten in plah. S sestrama in s krojačem je nekaj malega sprego- voril, krojaču je tudi povedal, da je dobil čedno službo kot oskrbnik na jMsestvu graščaka Vitezoviča. Po doma- čem kraju ni vprašal in po nikomer v Podkraju. Z dru- gimi se ni menil in je le na kratko odgovarjal, ako ga je kdo kaj vpraša. Le ko je proti Blazinki pričeval, mu je bliskalo oko kakor nekoč, ko je bil še poveljnik strel- ske družine. Odločno in jasno je govoril. Blazinka je ta- jila in se otepala kakor mačka v vreči. Toda ni ji poma- galo; obsodili so jo na deset let ječe. Ko je čula obsodbo, je vsa pobesnela. Tevž je v naglici se stisnil mojstru Krištofu nekaj v roko — bilo je onih tristo dinarjev, ki si jih je vzel na posodo — in je izginil, ne da bi se bil od koga po- slovil. Štirinajst dni potem je na Blazinovem zapel boben. Izkupili so toliko, da je tudi Tevž prišel do svojega. Ni ga bilo blizu, ampak je kar po sodniji prenesel svoj denar na kmete v Rovtah in tako poplačal svoj dolg. V novi službi je imel dela čez glavo. S pridnostjo in poštenostjo si je kmalu pridobil graščaka. Čez dan ni imel kaj misliti na to kaj je bilo; zvečer pa so se ogla- šali spomini. Ni jih in ni jih mogel odgnati. Večkrat so ga mučili še v sanjah in navadno se je vpletala vanje podoba Zvonikove Marte. Ne, tako to ni moglo ostati — pozabiti mora, mora, mora pozabiti in pokopati. .. Okoli Božiča je bilo, ko je dobil pismo iz Podkraja. Ze na ovitku je spoznal pisavo ženske roke. Razburjeno ga je odprl. Res! Marta mu je pisala. Ljubi Tevž! Mojster Močilnik mi je povedal za Tvoj naslov, in zdaj, ko sem ga izvedela. Ti moram pisati. Zelo rada bi se bila s Teboj pogovorila, ko bi le prišel. Vem, da sem Te hudo užalila, in zato Te ni več. Toda vsega nisem sama kriva. Ko bi mi bil Ti le malo zaupal in mi povedal, v kaki stiski si bil, gotovo ne bi bila nikomur besede črhnila in bi Ti bila ostala ob strani z vsem srcem in z vso dušo. Ako misliš, da sem ponosna, se zelo mo- tiš. Dejala sem, da bi me moral bolje spoznati. Nekaj na svojo čast pa mora vsako pošteno dekle dati; toda zaradi tega Ti nikoli ne bi bila zamerila kaj takega, čemur sam nisi nič kriv. Bilo, kar bilo. Tvoje dobro ime je brez madeža in občudujem te, da se nobene žrtve nisi ustra- šil in si bil tako zvest in pošten. Takega moža bi me ne bilo treba biti sram in mene tudi nikoli sram ne bi bilo. Oče Te zdaj tudi drugače sodijo. Večkrat rečejo, da si vreden vsega spoštovanja; svojemu očetu si bil dober sin. Zato boš še srečen. Meni se v srce smiliš, ko pomislim, koliko si prestal in kako hudo Ti je bilo. To ni prazna beseda. Verjemi mi, da bi Ti bila rada pomagala, da bi bil laže nosil. Najbolj me boli, da je tudi mene premotil videz in sem Te z besedami ifi vedenjem žalila. Slepa sem bila in ne vem drugega, kakor da te za odpuščanje pro- sim. Za nič drugega Te ne prosim kakor le za to, da mi odpustiš. Beseda, ki sem Ti jo dala, mi velja in nikoli ne bom drugega vzela. Pisati nc morem vsega, povedati pa bi Ti bila imela mnogo, mnogo. — Novega ni nič po- sebnega. Oče so bolehni, zdravnik pravi, da ni kaj nevar- nega. Da je Močilnik kupil nekaj travnikov od Blazinove- ga grunta in tisto hišo pri Mežnarju, to ti bo že znano. Sin je pustil financarsko službo in je že dva meseca tu; zdaj mu bodo v tej hiši uredili brajnarijo. Večkrat je že bil pri nas in Te ima v časti. Prisrčno Te prosim, odpiši mi. če mi boš le to pisal, da mi odpuščaš, bom zadovolj- na. O svojem pisanju nisem nikomur nič rekla; zato Ti ne morem nobenih drugih pozdravov poslati kakor svoje. Tvoja MARTA ZVONIK Prvi hip je obšlo Tevža čustvo velikega veselja. Dobro mu je delo, da mu piše Marta tako prisrčno, posebej pa še, da ga imajo pri Zvonikovih v časti. To mu je Marta pokazala. Kaj mu je storila gor v Suhem grabnu? Ko se je spomnil, ga je zabolelo in nav- dalo gorjupno bridkobo. Prijazno ji bo odpisal, vendar ji bo dal razum.eti, da ne mara nobenih zvez več. Potem jm bo zadušil, kar mu v srcu gori, in jo bo pozabil. Da! Kljub takim sklepom je segel zvečer v omaro po oni zlati križec, ki ga je od Martine verižice odtrgal, ga polju- bil in se zatopil v misli na Marto. Drugo jutro ji je na- pisal odgovor: Ljuba Marta! Tvojega pisma sem bil zelo vesel. Po dolgem času je bila zame to prva vesela ura in bržkone tudi zadnja, ki mi je bila po Tebi namenjena. Da bi Te obiskal, tega si ni- sem več u{)al. Kajti, če si tudi ti pozabila na sramoto, ki se drži mojega imena, jaz ne bi mogel brez sramu pred Te; berač sem in nič drugega nimam pričakovati kot to, da se preživim in s pridnim delom zopet pridobim iz- gubljeno dobro ime. fit. 30 — 3. avgust 1978 NOVI TEDNIK ~ stran T STRELJANJE TITOV POKAL V CELJU dolgoletna želja uresničena Celjiskim strelcem so se uresničile dolgoletne želje, dn bi postali prvaki Jugoslavije. Namreč na dvodnevnem dr- žavnem prvenstvu v Ljubljani so z malokalibrsko puško serijske izdelave ekipno sla- vili svojo prvo zmago v dol- gi bogati karieri. Barve Ce- ljanov so branili: Tone Pih- lar 489 krogov, star 35 let, za- poslen na Stanovanjskem pod- jetju v Celju, Ervin ing. Ser- šen 493, star 35 let, zaposlen v »Gorenju«, Tone Jager 506, star 41 let, zaposlen v »Libe- li« in Jože Jerman 512, star 37 let, zaposlen pri PTT. če- prav je bila ekina Celja pov- prečno najstarejša, se ni pre- dala ter z veliko borbenostjo in izkušnjami usnela prema- gati vse ostale ekipe. Celjani so potisnili na dru.go mesto odlično ekipo Novega Sada, v kateri je tudi letos tekmoval evropsiki prvak Branko Lon- čar. Med posamezn^^ki se je Joae Jerman uvrstil na 5. mesto. Tone Jager pa ie bil 10. izmed 80 nastopajočih. Ce- ljani so iz rok generala — odposlanca predsednika re- publike Josii>a Broza Tita, prejeli velik srebrni Titov po- kal, ki je prehoden ter bo ta- ko vsaj leto dni krasil vitri- no Občinske strelske zveze Celja. Seveda pa nas ni raz- veselila le članska ekipa, kaj- ti med posameznicami je na- stopila tudi Celjanka Alenka Jager, ki je v konkurenci mladink resnično briljirala. Nastreljala je odličnih 498 krogov, kar je novi republiški rekord. Alenka je tako že dru- go leto zapored prvakinja Ju- goslavije. Lansko leto je zma- gala v Banja Ltiki pri pionir- kah, letos pa ji je isti podvig uspel pri mladinkah. Na tek- movanju v Ljubljani je med mladinci posamezno streljal Celjan Branko Malec, ki je dosegel 464 krogov, kar je nekoliko manj kot smo priča- kovali, vendar pa je tudi to še dober rezultat. Z vojaško puško sta od Celjanov nasto- pila Ivan Kočevar in Tone Jager, tu je bil Jager deseti in drugi najboljši strelec Slo- venije. Celjanom čestitamo na osvojeni. na,jvišji lovoriki in jim hkrati želimo, da se še vnaprej borijo za nove naslo- ve, saj bo ta zadnji uspeh prav gotovo vzpodbudno vpli- val na naše »snajperiste«. T. J. Alenka Jager, najboljša mla- dinka Jugoslavije. Lansko le- to pionirska prvakinja, le- tos že mladinska prvakinja z novim republiškim rekordom 498 kro.gov! (Foto: J. T.) JUBILE J V LAŠKEM Strelska družina »Stane Roz- man iz Laškega je v teh dneh slavila 30-letnico obstoja tega dru- štva. Ob tej priliki so podelili visoki priznanji ustanoviteljima te strelske družine Alenki Godler in Francu Godler. Ob jubileju so iz- vedli tudi tekmovanje z zračno puško, katerega se je udeležilo 10. ekip. Vrstni red ekip: »Steklar« — Hrastnik, »Žarko Kredar« — Žalec, »Kisovec« — Zagorje, »To- ne Bostič« — Zidani most itd. Po- samezno: Željko Hrnčič 184, Vlado Kovač 179, Boris Gorišek 178 itd. T. J. KOŠARKA PRIPRAVE Trene-r celjskih košarkarjev Zmago Sagadin je že zbral svoje izbrance iigaškega mo- štva KK (3elje. Vadba za no- vo sezono se je tako pričela dokaj zgodaj, vendar ob pra- vem času. Trenutno izgleda celotno delo še dokaj rekre- ativno, saj si igralci privoš- čijo vmes tudi kopanje. Vad- ba trenutno poteka na igriš- šu ob plavalnem bazenu. Čez nekaj dni pa bodo igralci od- šli na višinske priprave na Kopo na Pohorje, kjer imajo idealne pvogoje. Na voljo so prostrani tereni za kondicdj- sko vadbo, pa tudi igrišče, kjer bodo brusili tehniko in taktiko v vseh odtenkih ko- šarkarske igre. Gre predvsem za pridobivanje skočne moči, vadbo za odbitimi žogama, meti na koš, uigravanje moč- no spremenjene ekipe z no- vinci, utrjevanje različnih tak- tičnih variant z bogatitvijo si- stema igre in podobno. Vse to ima v maslih trener Zma- go Sagadin, ki želi z vodst- vom kluba moštvo Olja tudi v novi sezoni v zahtevnejši ligi popeljati novim uspehom naproti. Upajmo, da bodo ob vestnosti igralcev, njihovem pravem odnosu do vadbe in tekem, tudi uspeli. K. JUG ROKOMET EKIPA v NASTAJANJU Rokometni klub Aero CeLje nam je že postregel z prvimi podatki o novi sezoni, čerav- no je prestopni rok vse do 15. avgusta, so Celjani že sldenili dogovor s svojimi igralci za novo sezono. V ekipi ostanejo še tudi v pa-ihodnje Vlado Vu- koje, Milan Tomič, Zdenko Zor ko. Iz vojske se vrne Ivan Kavčič tn v drugem delu pr- venstva le Milan Peiinik. Kot novinca pa pirideta mladi Pe- ternel iz Škofje Loke, izred- no nadarjeni mladi rokome- taš, in Boris Virant iz Miner- ve, ki je še v vojski in je pred odhodom v vojsko igral v celjiliski mladinski ekipi, ki je osvojila naslov državnega prvaka. Trener Slobodan Miškovič pa bo ponovno i>oizkusil z le- vorokim in nadarjenim zuna. njim igralcem Edom Trbov- cem, ki se je vrnil v Ctelje iz Sevnice. O ostalih možnih kandida- tih, ki bi v novi seaoni 2sa- igrali v Celju pri Aero, pa prihodnji teden. (Deljski rokometaši se bodo zbrali desetega avgusta. Po nekaj treningih v Celju bodo odšli na Kopo, kjer si bodo nabirali kondioi(jo, moč in popravili »krvno« sliko. J. KUZMA Novi državni prvaki v streljanju z malokalibrsko puško serijske izdelave. Z leve Tone Pihler, Tone Jager, Jože Jeram in Ervin Seršen. Foto: T. J. NOGOMET: KAR ŠTIRJE V SNL? Pred dnevi so zborovali delegati TNZ iz širše celjske regije, ki so obravnavali gradivo za bližnje za- sedanje konference NZS, ki bo avgusta v Ljubljani. Ogreli so se za spremembo dosedanje omejitve igralnega staža za igralce v re- publiški ligi, ki bi se naj od sedanjih 24 let podaljšalo vsaj na 26 let! Glede gredloga za nov tekmovalni sistem so bila mne- nja različna. Vse kaže, da bo v novi sezoni SML deljena na vzhod in zahod, udeležencev pa bi bilo s tem kar enkrat več. Glede na ostre pogoje bi kljub temu iz celjske regije imeli kar 4 udele- žence — Šmartno, Mozirje, Slov. Konjice in Celje. In kakšni so pogoji za sodelovanje v SNL? Vsak klub mora obvezno imeti kar 6 pionirskih moštev v staro- sti od 10 — 12 in 4 v starosti od 18 — li4 let, dve moštvi od 14 — 16 let, mladinsko moštvo In ligaško moštvo. Za vso to množič- nostjo bi naj bilo v vsakem klu- bu »zaposlenih« 14 nogometnih strokovnjakov, od tega obvezno vsaj sedem s strokovnim izpitom trener! Vsekakor so to izredno težki pogoji, ki jih bodo težko uresničevali v osnovnih organiza- cijah. K. JUG TRIM PLAVANJE: BLIZU 1000 UDELEŽENCEV Toplo sobotno in nedeljsko do- poldne je zvabilo v plavalni bazen ob Ljubljanski cesti v trim pla- valni akciji 932 občanov vseh sta- rosti. Plavanje je šport mladih, zato je bila tudi najbolj množič- na udeležba pri pionirjih {-kah) od 10—IS leta in od 15—20 leta pri moških, najbolj skromna pa od 50 leta navzgor. Omeniti velja še nekaj presežkov iz tega nasto- pa: — najstarejši je bil 76-letni Ludvik Verk, ki je z elegantnim skokom s startnega bloka prese- netil vse plavalne strokovnjake in ljubitelje plavanja! Izjavil je, da izredno rad plava, saj se je te veščine naučil že zelo zgodaj kot otrok. Trim akcije pa ima izred- no rad, saj se poleg plavanja vsa- ko leto udeležuje še hoje in ko- lesarjenja; najmlajši je bil Aljoša Jerič, ki je 50 m preplaval v le- pem kraulu; — najbolj vztrajna je bila 6-letna Snežana Cepin, ki je v prsnem slogu preplavala kar 550 hi; — najbolj številna plaval- na družina pa je bila 5 članska ekipa profesorja Dušana Gabri- ela. Po imenih sodeč »jabolko ne pade daleč od drevesa« ta prego- vor kar drži. V ospredju so tisti, kjer skrbe za plavalni pouk in vadbo tudi starši! K. JUG ATLETIKA: DVE ZMAGI PREZLJEVIH Na troboju treh dežel Furla- nije, štajerske in Slovenije, ki je bilo v Trbižu v deževnem vre- menu, sta Stanka in Dušan Pre- zelj priborila Sloveniji 2 prvi mesti v skoku v višino — Stanka je skočila ITS, Dušan pa 208 cm. Slovenija je tokrat nastopila aelo oslabljena in tako ni slavila zma- gi kot v prejšnjih letih. Na atletskem stadionu pa po velikem memorialu Perda Skoka vlada zatišje, ki ga s prisotnostjo 18-tih kandidatov za državno atletsko reprezentanco za letošnje balkanske igre pošivljajo gostje iz drugih republik, ki vadijo pod vodstvom trenerjev Jocoviča, Kri- vokapiča, Ivančiča in Kastelica. Slovenci in Celjani imamo v teh pripravah metalcev skromno za- stopstvo. Tu je le član Kladivar- ja Mijač in Olimpije Cerne. V metih nazadujemo . . . Gostje so navdušeni nad i^goji vadbe, dob- ro namestitvijo in prehrano v Ce- lei, vadijo dvakrat dnevno po 4— 5 ur in so prepričani, da bodo svojo formo popravili. Priprave bodo do 8. avgusta. Ljubitelji atletike bomo prisostovali mitin- gu, kjer bodo pokazali svoje spo- sobnosti pred balkanskimi atlet- skimi igrami v Solunu. K. JUG GORICNIK NOVI TRENER Z rednimi pripravami na novo nogometno sezono so pričeli tudi nogometaši Smartnega ob Paki. Novi trener je postal Ivan Gorič- nik, ki je že petnajst let uspšeno opravljal to nalogo pri pionirski in mladinski ekipi. Kako se pri- pravljajo na novo sezono je ta- kole pripovedoval: »S pripravami smo pričeli 17. julija. Treningi so petkrat teden- sko. Delo v tej pripravljalni dobi je precej težko, saj smo izgubili kar šest igralcev. Podvratnik je zaradi študija v Ljubljani pristo- pil k Merkator ju, Klamfer je od- šel v Rudarju v Velenje, Petek, Hren in Ermenc k Elkroju, Cm- ladič pa bo odšel v jla. Tako bo ekipa letos nastopila zelo pomla- jena. Okrepljena pa le z našimi In mladinci velenjskega Rudarja ter nekaterimi igralci iz sosednjih klubov. Odigrati nameravamo kar precej tekem. Prvo z Merkator jem smo doma izgubili 3:2, v nasled- njih pa bomo odigrali še prija- teljske tekme s Slovanom, Ru- darjem iz Velenja in Trbovelj, Kladivarjcmin Šoštanjem. Skratka čaka me do začetka tekmovanja res veliko dela, saj bo ekipa ra- zen treh štirih igralcev popolno- ma drugačna.« T. T.4VC.4R Te dni bodo končali jadralni tečaj novi jadralci Celja in Ve- lenja, ki že mesec dni vadijo pod strokovnim vodstvom Petra Karnerja na letališču v Celju. De- vet tečajnikov je iz Celja in štir- je \r Velenja, ki že opravljajo samostojne prelete nad Celjem. XXX Najboljši celjski jadralci so kon- čali v Vojvodini poletne prelete. Kot zadnja sta bila na preletih Bogdan Lilija, ki je pravtako opravil dva preleta preko 300 km in le pri poizkusu preleti na 500 km ni uspel. Na zemljo je moral pri 370 kilometru. Bogdan Lilija si je priboril pogoj za zlati C znak jadralca in pogoj za en dia- mant. XXX Trije rokometaši Aera, mladinci, Anderluh, Praznik in Peternel, bodo v naslednjih dneh nastopili za mladinsko državno reprezen- tanco na turnirju prijatoljst\a. Nastopiti bi moral tudi Iztok Šču- rek, toda zaradi operacije kole- na bo moral ta nadar.joni krožni igralec nekaj časa počivati. XXX V Mestnem parku hokejisti na ledu pridno vadijo. Trener Albin Felc se je dokončno odločil, da bo tudi v prihodnje ostal v Celju in se ne bo odzval izrednim po- nudbam, ki jih ima iz Italije. Fantje pridno vadijo, te dni pa bo znano tudi katera dva najbolj- ša jugoslovanska hokejista bosta pojafala celjskega prvoligašu v novi sezoni. i. K. REKREACIJSKO PLAVANJE Lepo vreme, ki nam je služilo ves pretekli teden in pa topla, ogrevana voda, je v soboto in nedeljo na celjski ba- zen privabilo veliko obiskovalcev, še posebej zaradi dopol- danske akcije TRIM plavanja, ki se jo je udeležilo kar 950 plavalcev, med njimi tudi 27 družin. Sicer pa si kar prebe- rimo, kaj menijo o akciji nekateri izmed »trimovcev«: Bogdan POVALEJ, ZTKO Ce- lje, vodja akcije: V letošnji TRIM akciji plavanja smo uvedli novost. Podaljšali smo namreč proge za starejše, pri pionirjih pa smo napravili dve grupi — od 7—10 let io od 10—15 let. Izkoristili smo vse možne medije propagan- de, vendar pa je julij čas do- pustov in zato, da kdo ne bi bil prikrajšan, bo 19. in 20. av- gusta še ena akcija. Robi OGRAJENSEK je povedal, da bo jeseni šel v tretji raz- red Oš I. celjske čete v Celju; Plavati sem se naučil lansko leto med zimskimi počitnicami. Sem sem prišel zato, da preiskusim svoje znanje in izdržljivost in da dobim TRIM značko. Plava- nje mi ni delalo nobenih težav, zato mislim, da bom na drugi akciji še več preplaval. Marjeta BESAL, zaposlepa v LIK Savinja Celje: Na akciji TRIM plavanija sem danes dru- gič. Sicer pa zelo rada plavam. V delovni organizaciji, kjer sem zaposlena igram odbojko, namiz- ni tenis, rada pa tudi kegljam in streljam. V klub nisem vklju- čena: s športom se ukvarjam za- radi rekreacije same. Sonja MAZEJ, pspodinja iz Petrovč: Za akcijo sem zvede- la na bazenu, kjer se z družino kopamo vsak dan. Tud. na ak- cijo smo prišli štirje, poleg mo- ža in mene še osemletni sin m dve leti mlajša hčerka. Vendar pa mislim, da je med Celjani še premalo zanimanja za akcijo in da bi lahko bila udeležba bolj- ša. Ana JAN, zapaslena pri Za- varovalni skupnosti Triglav, v soboto in nedeljo pa je na glavi nosila čepico TRIM-ORjGANIZA- TOR: Že dolgo se udeležujem vsakovrstnih TRIM akcij. Več let sem bila tudi članica Parti- zana — mesto in tako sem se sedaj znašla med organizatorji akcije. Sevoda vsakokrat na kon- cu akcije tudi sama odplavam predpisano dolžino, sicer pa se najraje rekrtiram tako, da na- biram gobe, borovnice in druge gozdne sadeže. Tako torej o akciji TRIMOVCI. Za vse tiste, ki so bi- 11 v času akcije na dopustu ali kako drugače zadržani in tiste, ki bi radi svoje plavalske sposobnosti ponovno potr- dili, pa bo v avgustu, v soboto, 19. in nedeljo, 20., na celj- skem bazenu še ena TRIM akcija plavanja. Mogoče bo pa tiOirat, število plavalcev preseglo številko tisoč! Anketo sta pripravila: Mojca Bučer in Franiček Pungei-šič 12. stran — NOVI TEDNIK St. 30 — 3. avgust 1978 pGLASI pkbDAAA; ZASTAVO 750. letnik 73, spredaj karambolinano, prodam. Ogled v soboto od 7.—13. ure. Ramšak Al- bert, Žalec Soseska 5 2/b sta- novanje 6, tel. 710-659. ZASTAVO 730, prodam. Cena 5 tisoč din. Anton Groblek, Pon- dok 8 63304 Tabor. SIVALM STROJ »singer« pro- dam. Mišich Elizabeta, Bukov- žlak 16. NSU 1000, letnik 71, ugodno pro- dam. Cater Milan, Zadobrova lUO 63211 Škof.ja vas. FIAT 126, malo karambollran, prodam. Cena 3,3 milijone. Qgled od 14.—17. ure. Gregor Stilin^ Kovinarska 10 63000 Celje. PEUGEOT 404, dobro ohranjen, prodam. Informacije po tel: 236-67 od 6. do 14. ure. SOBNA DVODELNA hrastova omara in kuhinjska omara, na- prodaj. Celje, Ljubljanska 12. HISO s 50 arov zemlje, sadov- njak hlizu ceste, prodam. Mli- naric Ivan, Bukovje 2 Gorica pri Slivnici. RENAULT 8, karamboliran, ugod- no prodam. Edi Povše, Šmartno ob Paki 82, ogled vsak dan. GUMI VOZ, primeren za traktor, prodam. Kukovič, Jakob 24 Šent- jur. RENAULT 17 TS, dobro ohra- njen, prodam. Franc Bezovšek, Arclin 66 Škofja vas. MZ, športno opremljen, 125 ccm prodam ali zamenjam za drugi motor, .\nton Macuh, Cerovec 27 Šentjur. TOMOSOV AVTOM.ATIK 3 L, sko- raj nov, še pod garancijo, ugod- no prodam. Dodatna oprema; šte- vec, ogledalo, torbe, dolgi sedež. Možnost nakupa na ček. Krošl Marjan, Vodnikova 5 Celje. POSTELJO z vložki, domače de- lo in omaro, ugodno prodam. Ponudbe pod »Ugodno«. AVTOKOMP PRIKOLICO, pro- dam zaradi pomanjkanja prosto- ra, cena ugodna Marjan Lapor- nik, Harje 3 a Laško. SIMCO 1000 GLS, prodam, po delili. Gotovlje 39 Žalec. KOMPLETNO DNEV.NO SOBO. ugodno prodani. Ogled vsak dan od 17. ure dalje. Urankar, Go- sposvetska 6 (Nova vas). L.ADO karambolirano, prodam, lahko tudi po rezervnih delili. Ogled pri Sajovec, Gomilsko 85, tel. 063 710-010. OBR.\C.\LNIK »Maraton« 140 za ko.silnico (BGS), prodam. Mirnik Rudi, Lopata 44 Celje, RENAULT 4, letnik 67, ugodno prodam, z rezervnim strojem in menjalnikom. Maks Kranjc, Šmart- no v Rožni dolini 24. NEKAJ RABUENE strešne ope- ke, prodam, po zelo ugodni ceni, 12 m podolita in tri zelene role- te. Mariborska 210 s. VEC,IO KOLIČINO dobrega .ja- bolčnlka, nekaj komadov starin- skega pohištva, pež na trdo go- rivo In kopalno kad, prodam. Vinter Nada, " Rakova steza 10 Frankolovo. ST.4REJŠI razmontiran opel, pro- dam. Topolovec Alojz, Cesta v Laško 26 Celje. DELE od Zastave 750, prodam. Šcruga Danlel, Vegova 20 Celje. TRI TRODELNA okna, malo rabljena, ugodno prodam. Brečko Tremarje Celje. »T03I0S T 15«, generalno poprav- ljen, prodam za 4000 ND. Cuk Kaplja 6 Tabor. ŠKODO 1000 MB, prodam po de- lih. Novak Janez, Kettejeva 24 Celje. MOTORNO KOLO DKW 250, v voznem stanju, prodam. Marjan Svečak Gorica 48 63000 Celje. RENAULT 4, prodam za 3500 din, neregistriran. Kovač Vlado, Sose- ska 5 novi blok Žalec. FIAT 750 LUX, letnik 73 prodam. Pinter Jože, Ulica Bratov Voš- njiikov 26 h Celje. POSI':STVO v gospodarskim po- slopjem in hišo prodam. Cestnik, Matke 6 Prebold. ŠOTOR za 3 osebe, ugodno pro- dam. Marjan Terbovc, Japljeva 23 Celje. ZEMLJO ZA VIKEND 1000 m?, prodam. Cakš, Šmartno v Rožni dolini. OSEBNI AVTO VW 1200, ugodno prodam. Oglasite se na naslov Jev.šinek Ludvik, Nušičeva 2 a CX-lje. NOVO STANOVANJ.SKO HIŠO, primerno za takojšnjo vselitev v središču Vojnika, prodam. Infor- macije dobite pri Klokočoviiik Ivanki,. Vitanje 106. VINOGRAD, opuščen, delno na novo rigolan z dovoljenjem za gradnjo zidanice, v bližini Roga- ške Slatine, prodam. Vprašajte na te: 250-965 Celje. STANOVANJSKO HIŠO z garažo in vrtom na Polzeli, prodam. Glavnik Štefka Polzela 22. KARAMBOLIRAN avtomobil Re. nault 8, letnik 71, registriran do marca 79, prodam. Lukman An- ton, Ojstriška vas Tabor. štedilnik TOBI, centrifugo, sobno napravo za veslanje in pre- progo, ugodno prodam. Informa- cije po tel: 256-96 od 12. do 13. ure. SIMKO 100 (1100 ccm), letnik 72, ugodno prodani, zaradi gradnje, tudi na ček. Dno potrebno manj- šega popravila. Ogled Grašak, Re- čica 85 Laško. TOMOS PUCH 250, prodam ali zamenjam za mOped APiN 4. Sev- šck, Iršičeva 8. TRAKTORSKI DVOBR.AZDNI plug IMT, prodam. Franc Topolšek, Zavrh 12 Galicija. parceli, travnik, pretežno sa- dovnjak 2189 m2 na obronku na- selja, 3111 m2 % stavbnim zemlji- ščem 144 m2 ležeči na lepi sonč- ni legi ob cesti, ter gradbeno parcelo z lokacijskim dovoljenjem stanovanjske hiše 11X12 m ob asfaltni cesti, prodam. Ogled dnevno do 19. ure. šmiklavž 8 pri Škof ji va.si. AMI 8, letnik 72, neregistriran, prodam. Plečnikova 12 Celje tel: 277-22. PRODAM štiridelno omaro, poste- ljo z jogi vložkom, klubsko mizo z dvema foteljema in pisalno mizo s stolom. Pohištvo je komplet dnevna soba. Mira Lah, Celje, Kersnikova 4 — ogled popoldne. KUPIMO ENOOSNO PRIKOLICO, za oseb- ni avto — dolžine najmanj 1,70 m, kupim. Pušnik, .4rclin 66. NJIVO ALI TRAVNIK do 0,5 ha vzamem v najem ali kupim v okolici od Šentjurja do Šmarja pri Jelšah. Pod šifro »Z veseljem«. VW HROŠČA starega 3—4 leta 1200 ali 1300, kupim. Knez Ivan, Strmca 62 Laško. HHZ^OilB OPREMLJENO IN OGREVANO SOBO, oddam dvema dekletoma ali enemu fantu. Šifra »Takoj«. ISCEM PRAZNO SOBO ali oprem- Ijeno za dvo,je v Celju ali bližnji okolici. »DOBRI PLAČNIK«. MIRNI USLUŽBENKI oddam opremljeno sobo. Tkalska ulica 6. MLADA ZAKONCA, Iščeta sobo s posebnim vhodom in uporabo ko- palnice v Celju. Ponudbe pod »Zakonca«. POTREBUJEJI sobo, nujno. CarU. Goriška 8 Celje. KUUC.\VNICAIUA za splošna ključavničarska dela z znanjem varjenja, zaposlim — lahko tudi priučen. Soline Edo, ključavničar- stvo C. Leona Dobrotinška 14 63230 Šentjur. PRIDNO DEKLE orez osemletke, sprejmem za priučitev frizerske stroke. .Nedelja in ponedeljek pro- sto. Hrana in stanovanje v hlsi. Frizerski salon »Gizela« Zadobro- va 11 A Škofja vas. SAMSKO N.ATAKARICO vzamem v službo za delo v bifeju. Vse ostalo po dogovoru, možnost je tudi stanovanja. Pepel Helena, Zi- danškova ulica 16 Celje. RAZNO VSA STARA IN NOVA K.AMNO- SEŠKA dela, ter sekanje črk — kvaUtetno in poceni opravljam. Naročila sprejemam po pošti In na domu. Sakelšek Srečko, Pod- gorje 56 b Celje (pri Mestnem pokopališču). ŽENSKA SREDNJI LET, vdo- va, z lastnim stanovanjem v Sa- vinjski dolini. Išče sebi primernega življenjskega spremljevalca. Šifra »DOM«. INŠTRUKTORJA matematike za sedmi razred osnovne šole, iščem. Šifra »Matematika«. VELIKA RAZPRODA.TA kokoši, be- lih težkih in rjavih nesnic, ter jarkic rjavih, grahaste in bele se vrši v valilnici Vinter, Lopata 55 Celje. PEKLICUJEM velja\nost zdrav- •tvene izkaznice št. 429557 — Pla- nine Anton, štev. 379566 Planine Davorin. fit. 30 — 3. avgust 1978 NOVI TEDNIK ~ stran T t'NION: do 11. avpusla dan- barvni film »Hopla v postelji«. •^METROPOL: do 7. aivgu&ta pb 16. in 18. uri fran(;o>ski film »2ili«; ob 20. uri pa ameriški oarvm film »Po- fiedriji krik savane«, od 8. avgusta dalje ameri- barvni film »Taksis«. V soboto, 5. avgusta oto 10. lin matineja »Taksist«. dom in letni kino: do I avg. oto 16. in 18. uri hong- ^onšk: barvni film »Posled- nja i&ra smrti«; oto 20.30 ita- jijanski barvni film »2eie2aii prefekt« od 8. avgusta daiie anplešfci ))arvni film »Zločin v Orient ^presu«. )IEDEXLJA. 6. Vin 910 Poročila 9.15 Za nedeljsko dobro jutro — Cez tri gore: oktet Sava iz Kranja 9.45 (525 (O.K M. Vitezovid: Dimitrije Tu- covič, nadaljevanja TV Bg Hunfcerjevo zlato, serijski film 11.25 Mozaik C.3I) Kmetijska oddaja 1C.3C Sahov.ski komentar — od- daja TV Beograd 13.eO Poročila (do :3.05) Britanska enciklc^diija Poročila Okrogli svet SporUia poročila 1610 Balkansko prvenstvo v sko- kih v vodo, posnetek z Je- senic 1(25 Kranj: Balkan.sko prvenstvo v plavanju — prenos B.20 . . . 19.15 Risanka 18.20 Cikcak 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja JO.OO Cmi dnevi, I. del dokumen- tarne drame TV Beograd 11.25 Propagandna oddaja JI 30 Delta Donave — oddaja TV .Novi Sad 22.(X) Šport tK pnegit^J 22.30 TV dnevnik 22.45 Balkansko prveriStvo * sko k:h v vodo, ivportaža z Je- senic Oddajniki 11. TV mrezc: 8.J>5 Poročila 9 00 Oddaja za JLA 12.00 Poročila (do ^ 05) 16.45 Sinjska alka — prenoe 119.30 TV dnevnik 30.00 Dokumentarna oddaja 20.45 Včeraj, oanes, jut" 21.05 Celovečerni tilm (do 22 45) PONEDEUEK, 7. VlII 17.00 Ljudje in aemlja — pono- v;tev )S.05 Obzornik 1)8.15 Br.tanska enciklopedija ie.40 Mozaik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanki 19.20 Cikcak 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 M. Kmecl: Bc^mjska mi- niatura, TV Igra 21.03 Propaganda oddaja 21.10 Kuliurne d:agonale 21.50 TV dnevnik Oddajniki H. TV mteže: 17.25 TV turnir v vaterpolu — prenos a se je prevraičal po ce- stišču, pri čemer se je voe- nik, ki ni bil pripet z var- nostnim pasom, lažje ranil. Materialne škode je za 50.000 dinarjev. zbil koles.^irko IN po. beciml Adolf Cadej, 36, iz Šentjur- ja je vozil v Šentjurju po Ulici Dušima Kvedra ter v križišču pn šoli nameraval zaviti v levo. Nenadoma pa je zapeljal močno v desno in in ponovno nazaj v levo, ta- ko da je zbil kolesarko, 11- letno Renato Brežan, iz Sent-' jiurja. Deklica je padla na pločnik in se lažje po^odo- vala, voznik Cadej pa ni po- čakal, temveč se je odpeljal proti domu. pustil avtomobil na dvorišču ter se zaklenil v stanovanje, šele na daljše prigovarjanj miličnikov je odklenil, nakar so ga (xipe- Ijali na odvzem krvi. KLJUB OMEJENI HITROSTI Iz Zidanega mosta proti Rimskim Toplicam je vozil z osebnim avtomobilom Eda E^rko, 24, iz Rečice pri Laš. kem. Skozi Veliko Širje, kjer je hitrost omejena na 40 km/h, je vozal zelo hitro, za- to ga je začelo zanašati v le- vem nepreglednem ovinku, tako da je zapeljal v levo in trčil v skalnati masiv. Od tu ga je odbilo naeaj, pri čemer se je vod narekovaje spra- vili besedo v uredništvu) pred kamerami mi je v za- bavo. Vesela sem, če bo kdo ob pogledu na te slike dobre volje in zadovoljen. Cilj v življenju? Rada bi končala uk v tekstilni strciki in potem odprla butiik za ele gantno modo. Kaj ima rada na moških? To da so moški. Mož njenih sanj: Starejši naj bi bil deset le, velik, vi- tek in pameten. Nuditi jd mo- ra občutek varnosti. Čeravno se ima za emancipirano, mi- sli, da je ženska vendarle ženska. Kaj ima rada? Lepo nara- vo, dcbro hrano, dolga poto- vanja, dobro zabavo in vročo glasbo. In česa ne mara? Deževnega vremena, alkohola, le pri pra- vi domači jugoslovanski sld- vovki se včasih pregreši zo- F>er to načelo. ŽIVALSKI SVET Pegi mi je ime, sicer ne reče, ampak ve; in tudi zala- ja. Na Rabu sem doma, pni ljudeh, ki imajo radi živali. Go.spodtnja me zaipre v utlco, preden gre v mesto, ker se boji, da bi tekla za njo in ker je na Rabu veliiko pro- meta, bi me lahko povozil avto. Sem vesela gostov, če so lj.udje prijaani. Salame jem z najveoji^m užitkom. Jetrna pašteta mi je od vseh jedi še naj'bo'lj všeč. Dva mo- ja malčka so mi sicer ukrad- li, pa imam prijatelja, psička približno moje sorte, Bokija, ki mi jih bo spet naredil, po- tomoke. Se z njdm spreha- jam, včasih ob večerih, ka- dar ' me pride obiskat. Zelo dostojen majhen psiček, ki nenehno teka ob meni in mi ovohava ritko. Kaj neki mu je na njej tako všeč. w ^ Ce fant očita dekletu, da nima srca, potem ima to dekle navadno njego- vega. % Poljub je zato, da sta si zaljubljena človeka ta- ko blizu, da drug drugega napak ne vidita. # Žene so kot ribiči. Hvalijo se s tistimi, ki so jim ušli z vabe in godr- njajo nad tistim, kar jim je na trnku obviselo. 9 Kogar nikoli ni ogre- la jeza, ta tudi ne ljubi! % Noben mož ni tako dober, da bi ga dobra že- na ne naredila še bolj- šega. 9 Ljubezen ne merimo po tem, kolikokrat se do- taknemo, marveč po tem, kolikokrat o raznih stva- reh soglašamo. 9 Za tiste, ki niso pri- zadeti, je vsako ljubezen- sko pismo smešno. 9 Žene izdajajo svoja resnična leta pred zajtr- kom, možje pK) večerji. In za konec teh misli o Ijubesni: # Bistvo ljubezni je, sposobnost za skupen smeh. PRIMERJAVE Razbremenjen, kot utrga- ne naramnice. Nepreračimljiv kot rep mladega psa. Brez takta kot ogledalo v spatoici. Neskončno neumen kot po- larna noč. lorado. Res edinstven pogled! NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične vsveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice, ^ Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročmna in oglasi: Trg | V. kongresa 3a — Glavm in odgovorni urednik: Milan Seničar, tehnični urednik Franjo Bogadi — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko StraSek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celol. naročnina 180 din, pol- letna 90 din. Za inoz. je cena dvojna. Tek. račun 50102-601-20012 CGP »Delo« Lj. - Tel. 22-369, 23-105, ogl. in naročnina