Leto UOL št. 67 Din 1,- tznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inaerati do 80 petlt vrat a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 800 vrat a Din 8. večji tnaerau petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inaeratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12«—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPBAVNMTVO LJUBLJANA, KnafIJeva ulica fttev. ft. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 81-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva obča 1. telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna Hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Kaj bodo prinesla pogajanja z Italijo: GroS Ciano na poti v Beograd Poleg obnovitve trgovinske pogodbe bo vendar pa ni pričakovati kakih važne] do razpravljali tudi o političnih problemih, Sih dogovorov Rim, 24. maroa, AA. Italijanski zunanji minister grof Ciano je snoči odpotoval v Beograd, da podpise politični dogovor, ki naj nredi glavna med Italijo in Jugoslavijo odprta vprašanja. Razgovori so se vršili že več mesecev. Glavna vprašanja pogajanj so bila; 1. ) Vprašanje bivanja »Ustašev« in jugoslovanskih teroristov v Italiji, ki so že dalj časa pod strogim nadzorstvom italijanskih oblastev. 2. ) Vprašanje imetja italijanskih državljanov v Dalmaciji. Gre za prebivalce te pokrajine, ki so po vojni optirali za italijansko državljanstvo. 3. ) Razna vprašanja, ki se tičejo ju-goslovenske manjšine v Italiji. 4. ) Vprašanje italijanskega vpliva v Albaniji. Znano je, da ni Jugoslavija nikoli dejansko priznala položaja, ki ga Italija zavzema v Albaniji na podlagi sklepov veleposlaniške konference. Proučevala so se še razna vprašanja, vendar ni videti, da bi se dosegla prav tako zadovoljiva ureditev za vse. Albansko vprašanje se bo tretiralo posebej. Ni znano, ali bo teritorialno stanje izrecno priznano in precizirano z dogovorom, ki bo pod»»?san. Gospodarska pogajanja se bodo nanašala na obnovitev trgovinske pogodbe ki poteče 31. marca. Komentarji italijanskega tiska Rim, 24. marca. z. Italijanski tisk toplo pozdravlja obisk zunanjega ministra Cia- Začasno zatišje v Španiji Vladne čete so ustavile prodiranje, da si odpočije]o in pripravijo za novo ofenzivo Pariz, 24. marca. r. Včerajšnji dan je potekel na španskih bojiščih v glavnem mirno. Na fronti pri Guadalajari se je center vladnih čet pomaknil nekoliko bližje proti Siguenci Vladne čete so zavzele še vas Vilianueva de Arhesilla. Na Jarami so frankovci zopet začeli napadati, toda ti napadi daleč zaostajajo za prejšnjo udarnostjo cjihovih čet, ki &o demoralizirane zaradi neprestanih porazov zadnjih dni. Zanimive, a nejasne so vesti s fronte pri Posoblanci, kjer so bogati rudniki, ki bi se jih hotel general Franco polastiti za vsako ceno, da bi mogel z izvozom rude plačati narcčilo orožja in municije v inozemstvu. Frankovci poročajo, da so na tem odseku zavzeli vasi Vilianueva del I>uque in Alcazarehos. Toda o zavzetju teh vasi so poročali že pred tremi tedni. Ni jasno, ali so fra nit ovci te vasi izgubili in sedaj ponovno osvojili, ali pa samo ponavljajo stare vesti o že davnem zavzetju teh vasi. Nemčija bo odpovedala konkordat? V papeževi encikliki vidijo zaroto proti hitlerjevski Nemčiji Berlin, 24. marca, r V nemškin uradnih krogih so s(lno razburjeni zaradi papeževe enciklike proti narodnemj socializmu. Nemški poslanik pri Vatikanu jo včeraj izročil oster protest, ob enem pa se je izvedelo, da bo že v par dneh zapustil papeževo prestolnico, ker do Nemčija odpovedala konkordat in prekinila odnošaje z Vatikanom. Hitlerjevski krogi vidijo v tej encikliki neke vrste zaroto preti Nemčiji. Hitler bo na to odgovoril na način, kakor I je Nemčija že vajena odgovarjati na take vrste žalitve. Namesto da bi Vatikan podprl borbo Nemčije proti komunizmu, mu po mnenju berlinskih krogov s takmi svojimi napadi na narodni socializem samo še daje podporo. Zmernejši krogi pa svare pred prenagljenimi koraki, ker bi moglo to zelo omajati zunanje politični položaj Nemčije. Boje se posebno, da bi se spričo prisrčnih odnošajev med Italijo in Vatikanom moglo ohladiti prijateljstvo med Italijo in Nemčijo. Tudi se ne sme pozabiti, da živi v Nemčiji 20 milijonov katoličanov, ki so docela ped vplivom škofov. Vrhu tega je cerkveni vpliv v Avstriji tako velik, da bi bilo za Nemčijo zelo težavno upirati se z uspehom proti kampanji, ki bo iz tega nastala. Tudi ednošaji Vatikana s Francovo Španijo so odlični in bi moglo to prekrižati nemške račune v Španiji. Zato nasvetujejo zmernejši krogi, naj se nemška vlada ne zmeni za papeževo encikliko in nadaljuje svojo akcijo za unifikacijo šolstva. Zaupnica francoski vladi Pariz, 24. marca. z. Poslanska zbornica je včeraj začela razpravljati o dogodkih v Clichvju. kjer je pred dnevi prišlo do krvavega pokolja med levičarji in fašističnimi ognjenimi križarji. Levičarski govorniki so zahtevan »tajodločnejše ukrepe proti desničarjem, predvsem pa razpust i Ognjenih križarjev«, ki se skrivajo sedaj pod firmo socialne stranke. Debata je trajala vso noč in je še le danes zjutraj ob 6. prišlo do glasovanja, pri katerem je bila vladi s 362 proti. 215 glasovom izrečena zaupnica. Pekovska stavka v Lyonu l,\mi. 22. marca, w„ V Lyonu e skoro v yf.ak; hiš* m električni naoeba-r- DO%na]; sledovi s+r-ole ki Vreme<: Ta obisk potrjuje pogajanja, ki se že nekaj časa vršijo med Beogradom in Rimom. Grof Ciano in predsednik vlade dr. Stojadinovič bosta pri tej priliki razpravljala o raznih vprašanjih, tako z gospodarskega, kakor s političnega področja. Od izida teh razgovorov bo odvisno, ali se bo ta obisk končal s podpisom italijansko-jugoslovenskega sporazuma. V vsakem primeru pa je obisk italijanskega zunanjega ministra dokaz, da so odnošaji med obema državama na poti izboljšanja in da moremo računati s tem, da bodo v najkrajšem času postali prisrčni in prijateljski Grofa Ciana bo spremljalo tudi 16 italijanskih novinarjev, med njimi direktorji vseh vodilnih italijanskih dnevnikov. Novinarji bodo gostje jugoslovenskega novinarskega udruženja in bodo ostali v Jugoslaviji več dni ter bodo obiskali poleg Beograda tudi Zagreb. Ljubljano in dni^o kraje. Nova intriga proti Planici • milllWUUWWUUUlMUMMMMMUUUUlMMB Severnjaki bi hoteli za vsako ceno onemogočiti konkurenco, ki jo zanje predstavlja Planica Ljubljana. 24. marca. Zadnjič smo poročali o vesteh nekaterih Češkh listov, da je upravni odbor FIS prepovedal inozeir.skim tekmovalcem udeležbo v tečaju za polete. Ker teh vesti niso potrdili v inozemskem tisku, smo o zadevi poročali z rezervo. Vse pa kaže. da je na stvari vendarle nekaj resničnega, kajti tudi JZSS je prejel nekakšno sporočilo od FIS, ki pa prav za prav nima z gornjo vestjo ničesar skupnega, a spravlja postopanje upravnega odbora FIS v precej čudno luč. Zadeva je naslednja. Predsedstvo FIS je v Chamonixu vzpIo na znanje protest JZSS in tudi njegov predlog o uvedbi smuških poletov kot nove discipline. Ko je naš savez oziroma Udruženje smučarjev Planica razpisalo tečai v poletih in razposlalo vabila vsem savezom, je JZSS nenadoma pre-iol od upravnega odbora FIS kratko sporočilo, da je sklep kongresa v Garmischu še v veljavi, ali z drugimi besedami, da so skakalnice s kritično točko preko 80 m prepovedane. To pismo je bilo brez prave podlage, ker s smuškimi poleti nima nobenega opravka. Nekoliko zatem se je najavil inž. Straumann. da bo prisostvoval tečaju in obenem sporočil, da mu je predsednik FIS. maior Oestgaard poslal pismo, v katerem ga prosi, naj mu vendar že enkrat preskrbi potrebne podatke glede mamutske skakalnice v Planici, da jo bodo lahko priznali in bo ta mučna zadeva spravljena s sveta. Inž. Strauminna je se- veda tako pisanje silno začudilo, ko mu je bilo vendai znano, da se nihče ne poteguje za priznanje te skakaln.ee, ki jo je JZSS sam odjavit in se je tudi FIS sama zaradi tako lojalnega postopanja JZSS pismene zahvalila, lnz. iS.raumann je pisal, da mu je Oestgaardovo postopanje popolnoma nerazumljivo in da mu nI jasno, kaj gospodje pn upravnem odboru spioh hočejo. Najlepše pa še sledi. Nekaj dni pred tem, ko bi se v Planici moral začeti tečaj v poletih, je v Rateče prispela Fisina brzojavka z isto vsebino, kakor jo je imelo prej omenjeno pismo savezu. Seveda ta brzojavka nikakor ne bi mogla doseči namenjenega efekta, ker je bila prekasna, značilna je pa zaradi tega, ker kaže, da gospodje v upravnem odboru FIS še vedno ne vedo, o čem gre. Mamutska skakalnica je pokopana in ne obstoja več, FIS jo pa hoče spet spraviti v debato. Sklepi predsedstva v Chamonixu so bili enostavno pozabljeni in spet so se pokazale ovire, ki so verno spremljale še sleherno plan.ško tekmo. Udruženje smučarjev Planica je zato sklenilo, da bo z vso energijo nastopilo proti osebam, ki namenoma iščejo zapletljaje tam, kjer jih ni in ki pograbijo najmanjšo priliko, da nastopajo proti Planici. Odbor se dobro zaveda, da smu?ki poleti še niso prisnani. ker lahko o tem sklepa le Fisin kongres, da so pa vse dotlej mogoči kot prosta disciplina, ki ne spada pod udar FIS. kar so potrdili tudi razgovori v ChamonJtu. Krvav zločin v Dobu pri Domžalah Tolovaj s sekiro ubil posestnico Frančiške Sotlarjevo I in ranil njenega moža Antona • i V Dobu pri I>omžalah, kaker tudi po okolici, je prebivalstvo raatom&nio zaradi grozovitega zločina, ki je bil snoci izvršen kraj vasi nad posestnico Frančiško Sctlarjevo ter njenim možem Antonom. Zakonca Sotlar domujeta v hiši na koncu vasi, ob stranski poti. Hiša stoji precej na samem med drevjem, oddaljena kakih 500 korakov od drugih hiš. Frančiška Sd^rjeva je odšla sn či okrog 19, kakor po navadi v hlev molst krave. Ko je opravila svoje delo, se je hotela vrniti v hišo. NaenkTat pa je skočil na dvorišče preti njej visok neznanec ki jo je ularil po glavi z ušesom sekire. Sotlarje-va je kriknila. toda že je zamahnil zločinec drugič in tretjič ter ji popolnoma razmeaaril glavo. Krik pa je veniarle čul mož Anton, ki je pograbil luč ter stopil s praga na dverišče. V naslednjem hipu je zločinec pustil prvo žrtev, ki se je se-sedla na tla in skočil proti gospodarju. Najprej mu je izbil a sekiro iz rok svetilko, nato ga je pa udaril po rami. ker glave ni dosegel. Napadenec je takoj spoznal nevarnost in se hitro umaknih ter med klicarvjem na pomoč pobegnil v temo. Bežal je proti vasi, kjer so ga čuli najbližji sosedje, ki so prihiteli iz hiš pogledat, kaj ae je zgodilo. Sotlarja. ki je star že blizu 70 let, so našli na potu vsega v krvi, ki mu je tekla iz rane na rami. Mož se je upehan ter oslabljen sesedel, vendar je imel še toliko moči. da jim je povedal, kaj se mu je zgodilo, ni pa se seveda zavedal, da je zločinec obdelal njegovo 601etno ž-no še huje. Proti Sotlarjevi hiši odhiteli domačini, ki ao ae oborožili, ker niao vedeli, će ni bilo na preži več tolovajev. Med nalivom j so našli na tleh na dvoršOu Franoiško Sot-I larjevo z razbito glavo, dečim o napadalcu • ni bilo duha ne sluha. Brž so jo prenesli I v hiši na posteljo, nekdo pa je pohitel v Domžale po zdravnika in javit zločin o rož nikom. Zdravnik dr. Kremžar j« ugotovil, da so udarci s sekiro smrtni. Sotlar jeva I res ni ostala pri življenju in je danes do-j poldne umrla. Orožniki so takoj, ko so bi-j li obveščeni, pohiteli na kraj groznega * zločina. Skušali so najti sled za zločincem, . kar pa ni bilo mogoče. Dež je sproti zabrisal v mehki razmočeni zemlji vsako sled. Orožniške patrole so tudi danes ves dan na delu. že sedaj obstaja sum, da zloiin ni delo tujcev, marveč nekoga iz okolice, ki je moral debro poznati razmere pri Sotlarjevih. Zakonca sta dom ovala na posestvu sama brez družine, hlapcev in de-kel. Gospodar velja za precej petionega moža in ju je zločitnec gobovo nameraval izropati. Borzna poročila. Curili, 24. marca. Beograd 10.—, Pariz 20.165, London 21.4475, New York 439.125, Bruselj 73.925. Milan 23.125, Amsterdam 240.20, Berlin 176.60, Dunaj 80.15—81.80, Praga 15.305, Varšava 83.10, Bukarešta SJB. peiitlcni cC$otttik »Slovenec" postavljen na laz »Slovenec« je pred tedni poročal, da je bil v pravdi Sokolske ga Saveza proti škofu dr. Srebrniču radi čas liki a je škot dr. Sre-brnić v drugi instanci pred okrožnim sodiščem v Zagrebu popolnoma oproščen. Obenem je povdarjul, da je h to oprostilno sodbo dobil sijajno zadoščenje škof dr. Srebrnič in da je s to sodbo ugotovljeno, da je vse r»-s, kar je dr. Srebrnič svoje-časno očital Sokolu v znanem škofovskem pastirskem listu. »Slovenski Naroda je pred tedni ugotovil, da so poročila klerikalnih listo\ o izidu pravde Sokol-škof Srebrni«- deloma potvorjeaa, deloma zlobno zavita, in iznesel o stvari resnico. »Slovenec« je na to molčal. Včeraj pa je moral priobčiti [»opravek pravnega zastopnika Sokolskega Save/a dr. \\ erkara, v katerem popra\ku se konstantira, da je dr. Sre-hrnlč ul k*-l zasluženi kazni samo zato, ker se je posrečilo proces tako dolgo zavlačevati, da je med tem tožba — proces je trajal Miri leta — zastarela. Poštenjak »Slovenec« je popravek skril na peto stran med gospodarske vesti in inseratc, da bi njegovi čitatelji \ kljub vsemu ne izvedeli resnice o sokolskem procesu proti škofu dr. Srebrniču in Se nadalje verjeli ono, kar jim je *vo}ečasno natvezil »Sloveneeu. „Matica Rrvatsha" in nemih a propaganda Beograjska revija »Javnost« objavlja tole značilno beležko: »Matica Hrvatska«, ki je svoje čase izdajala Kadireva slovanska in napredna dela in nujliberainejse nase pLsatelje, ki je celo svojo zbirko posvetila ruski književnosti in ki je sodelovala ne samo s Srbi in Slovenci, izdajajoč vzajemno srbske in slovenske pisce, marveč tudi z vsemi ostalimi slovanskimi narodi, — ima danes za predsednika dr. Filipa lai-kasa, ki se je svojoeasno postavljal s svojim najintegralnejMni jugoslovenstvom, a ki danes nastopa ob Starče\ icevi proslavi s klerofaši^tičnim govorom, ki ratrjuje, da Hrvati po poreklu niso Slovani, temveč Goti, ki se posmehuje načelu slovanske vza jemnosti in ki objavlja med knjigami »Matice Hrvatske« Ernest Bauerjevo knjigo »Današnja Nemčija«, — ki v toliki meri predstavlja propagando za fašizem in hit-lerizem, da bi je niti sam dr. Ooeboels ne mogel spretneje napisati . . . Pa če je to tako, — zakaj bi »Matica Hrvatska* imela poleg skrbi za uspeh nacionalsoci-alističnih naukov in njihove moči v sveta še skrb za nekega Ante Kovačiča, ki ni bil Got. marveč Hrvn* In ki je poročil Srbklnjo, in na čigar predavanjih mladina ni »dvigala roke v pozdrav na fašističen način, eno po italijanskem, drug^t pa po hitler jevskem vzorcu«, kakor je to po poročilu »Hrvatskega Dnevnika« delala na laikasovem predavanju . . .« — Kako se časi spreminjajo in r. nftmi rudi ljudje! Kako idealno bratsko je bilo razmerje pred vojno med Hrvati In Slovenci! Slovenci smo se čutili v Zagrebu, kakor doma. A danes? Kaj radi nam dajejo čutiti, da smo v Zagrebu in na Hrvatskem tujci, ki so samo v napotje domačinom. To se pravi: dajejo nam čutiti, da nas smatrajo ra tii|-f>e, tisti, ki se postavljajo, da so Goti, torej Germani, Hrvatom-Slovanom pa smo Slovenci kakor nekdaj, rodi še* sedaj Ijnhl brat.ie fn vslkdar dobrodošfl i v Zacrrebu 1 v hrvatski pokra .fini! Načelna razsodbe državnega sveta Minister socialne politike in narodnega zdravja je razpustil delavsko zbornico v Novem Sadu in izročil upravo zbornice imenovanemu komisarju. Proti temu ukrepa se je delavska zbornica pritožila na državni svet, ki je o tej tožbi razpravljal te dni. Razsodil je, da ima minister socialne politike pravico imenovati komisar ie v delavskih zbornicah, nima pa pravice zahtevati, da bi te komisarje plačevale delavske zbornice. — Ta razsodba državnega sveta je načelne važnosti. Odslej si bo minister pač premislil imenovati v delavskih zbornicah komisarje, ker jih ho moral plačevati Iz svojeea Žepa ali točneje povedano ir. ln*»rnfh kreditov. „Ne bo časa za potni list v Prago ali MosUvo!" V »Mladi Hrvatski« čitamo: »V Splitu se je nedavno tega vršilo zborovanje bivše samostalno-demokratske stranke. Kakor konec krasi delo, tako se je tudi to zborovanje zaključilo s svečanim »koncem«, namreč z banketom. Na banketu se ni samo govorilo, marveč se je tadi pelo. Ali veste, kakšne pesmi so peli? Prepevali so — in-ternaclonalo. Kako ljudje hitro pozabljajo na svojo preteklost! Pred desetimi leti so Isti ljudje, ki so sedaj prepevali interna-cionalo, s palicami in paragrafi razčiščevali med sabo gotove pojme, a danes se objemajo m prepevajo — in ter nacional o. Zdi se, da je nekdo pozabil, da se nahaja v zemlji Tomislava, Zrinjskega in Franko-pana! No, bilo bi bolje, da bi se čim preje odpravili v Prago ali Moskvo, ker nekega dne ne bodo Imeli več časa, da bi nI preskrbeli potne liste«. — »Mlada Hrvatska« je, kakor znano, klerikalno-frankovsko gla silo. Zato smo prepričani, da je gladko zlagano, da bi na konferenci, Id jo je sklical Večeslav VUder peli iaternacionalo. hi- \ Stran »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 24. marca 1937. £tev. 07 Slabi izgledi za zaposlitev vajencev število obrti stalno pada, vajencev |e pa čedalje ve« Ljubljana. 24. marca; Vajenska anketa, ki bo jutri, nam o [>o-k*zala med drugim tudi. da se v naši obrti opaža zastoj že desetletja in da je zaradi tega število vajencev previsoko. O možnosti zaposlitve vajencev pri nas je pripravil zanimivo poročilo tajnik Delavske zbornice F. Uratnik. Iz poročila smo posneli ob tej priliki nekaj splošno zanimivih podatkov, da prikažemo naši javnosti že pred anketo njen velik pomen. PREVEČ ROKODELSKEGA IX OBRTNEGA NARAŠČAJA Vajencev bi sme.lo vstopiti vsako leto v obrt Je okrog 35 odet. skupnega števila mojstrov in pomočnikov, ako bi *e število mojstrov in pomočnikov zmanjkalo le zaradi njihove onemoglosti jn smrti, da bi ostalo nespremenjeno številčno razmerje. Toda število vajencev, ki se zae.no učiti vsako leto, je v nekaterih strokah celo trikrat višje, vsaj dvakrat pa v v?eh. Število obrtnih podjetij se pri nas ni skoraj nič spremenilo v zadnjih štirih desetletjih. Vajencev je torej preveč, zlasti še. ker se naši rokodelci ne morejo več izseljevati in ker ne morejo dobiti dela v drugih pokrajinah v državi. Kakor ni mnogo izgledov, da bi rokodelec doifcl delo v obrti al; da bi se celo osamo« svojil, prav tako so mu navadno zaprta tudi vrata tovarn. Ko so 6e posvetovali o novem obrtnem zakonu, so nekateri predlagali, naj bi se pritok v obrtne poklice omeji] ter prilagodil gospodarskim razmeram, vendar obrtni zakon nj prinesel nobene določbe za to prilagoditev. S stališča celote jc preveliko število vajencev zlo, kajti, čim Več je vajencev, temveč je pomočnikov, tem večji jc naval na delovni trg in lem hujša je konkurenca med obrtniki 7aradi prevelikega števila mojstrov. Toda posamezniki gj skušajo pomagati 6 ceneno delovno močjo — z va* jenci. POTREBNE SO POKMCNE POSVBTOVAliNlGB Izgledi za zaposlitev vajencev so v splošnem slabi, vendar tega doslej ni nihče naglasak Smotrno ni nihče raziskoval, koliko vajencev bi bilo potrebno za posamezne stroke in nismo imeli nobenega jasnega pregleda nad delovnim trgom. Predvsem zaradi tega so potrebne poki i one posvetovalnice, ki so jih vedno zahtevali zastopniki delavstva. Poklicne j>osvetovaInice bi nlaluo spremljale razvoj posameznih gospodarskih panog jn bj predlagale omejitve, kjer bi bile potrebne. Da bi se pa lem omejitvam preveč ne upirali posamezni obrtniki zaradi svojjh, individualnih interesov ne glede na koristi aplosnosti, so zastopniki delavstva predlagali, naj bi se po obrtnem zakonu omejita korist, ki jo ima poimnail obrtnik od vajenca, in ne število vajencev. Naj, manj, kar bi bilo treba doseči, pa bj bilo, da bi vajenec dobival za svoje delo plačo, da bi v svoji vajenski dobi zasluzil vsaj hrano in stanovanje. TE2KE NALOGE POKLICNE P08VBT0VAUHCE Izseljevanje je povsem prenehalo, kar znatno vpliva na število mestnega prebivalstva. V desetletju od 1. 1930 do 1940 bi se moralo zaradi tega Število delovnih moči inteligenčnih in obrtnih poklicev podvojiti-Pri tem pa nastane vprašanje, alj je ludi mogoče zaposlit; vse to delovne moči in ali je potreba po obrtnih izdelkih primerno velika. V naših tradicionalnih obrtnih in inteligenčnih poklicih nj mogoče zaposliti vsega prirastka prebivalstva. S temi težko-čam'j bo morala predvsem računati poklicna p06 v e to v a bi ica. Če upoštevamo, da v dogledni bodočnosti še ne bodo od prte meje za prebitek prebival stva in če bo treba računati z avtarkijo v tem pogledu. da bj se naše prebivalstvo preživljalo samo, bomo morali predvsem skrbeti, kako bi izrabili čim bolj polja ter dvignjli njihovo rodovitnost. Razen tega pa ie treba hkrati skrbeti, da bi se povečala kupna moč kmečkega prebivalstva, ki edino lahko postane odjemalec industrijskega in obrtnega blaga v tolikšni meri, da bosta obrt in industrija lahko živeli. Posebno pomembno pa h} bilo za rešitev naših soci* alnih vprašainj najtj način, kako bi se izboljšale splošne socialne razmere na podeželju, se pravj stanovanjske, oblačilne, prometne ji d.; podeželje namreč še vedno trpi pomanjkanje industrijskega in obrtnega blaga in ako bj 6e našel primeren način za izmenjavo prhleJkov jn izdelkov, bi b^a odpravljena kmetijska in obrtna kriza. SKLEPI IZ TEH UGOTOVITEV Če bi hoteb" točno ugotoviti, kakšni so izgledi za zaposlitev vajencev pri nas, bi morali iazjskatj razmere posebej v vsaki posamezni stroki Po statističnem gradivu, ki ga je zbral referent so izgledi za zaposlitev zelo slabi v splošnem. Zato prihaja do zaključka, da se ne sme dovoliti, da bi bili vajenci brezplačna delovna 6ila; glede na naraščanje prebivalstva je treba iskati nove eksistemčne možnosti, zlastj tako, da se poveča kupna moč podeželja in da se čim bolj dvigne rodovitnost naše zemlje. Da je vendar upravičen optimizem, referent opozarja na to, da se kljub gosto naseljeni jn nerodovitni Sloveniji rodovitnost |K>lj in travnikov teoretično da povečati še za 100 odstotkov. Toda, ako bj povečali rodovitnost samo za polovico, bi bila eksis stenea prebivalstva nastopajoče generacije zagotovljena. G. ftebot je nato izpričal, da ao tako v njegovi pisani, kakor po ulicah prodajali znake — llaaJHiiii l> i samo elanom JRZ (ne da M jS pri tem legitimirali!); trdi da obtosaattm niso mogli priti do znakov — »legitimacij« na posten nacm. G. dr. Pihier je navajal m to trditev is nove priče ter zahteval preložitev rasprave. Po linijami prerekanja m po zaslišanju pride g. L. Oslaka, ravnatelja tiskarna, je g. podnlk dr. Obran raspravo zaključil z oprostitvijo vseh obtožencev. Obtožence je uspešno branil g. dr. Andrej Ločitve zakonov ▼ Ljubljani Ljubljana, 24. marca Med tisoči civilnih tožb, ki so jih statistike navedle za lansko leto so vštete tudi tofbs aa ločitev zakona, številke glede ločitev so kaj zanimive, ker kažejo, da še vedno narašča število ločitvenih tožb, narašča pa tudi število med spravnimi poskusi umaknjenih ločitvenih tožb. Lani se je hotelo ločiti 107 zakoncev v Ljubljani. Od teh je bilo dokončno rešenih s sodbo ali obojestranskim sporazumom le 36 ločitvenih tožb. Med spravnimi poskusi jih je pa bilo umaknjenih 49. Od ločitvenih tožb, ki so bile vložene lani. jih je ostalo nerešenih 22. Videti je torej, da se je posrečilo v 49 primerih pomiriti in spraviti zakonce, ki so smatrali svoj zakon za nevzdržen in so vložili ločitveno tožbo. Glede vzrokov je na prvem mestu še vedno denar. Slabe gmotne razmere ne preprečijo samo sklenitve novih zakonov in ne gre na njih račun samo veliko število kriminalnih splavov in nezakonskih otrok, temveč so tudi glavni vzrok za razprtije in sovraštvo med zakonci. trg je bil danes pretesen. Dočtm je bilo jaje poceni na isbiro, povprečno 16 do 22 komadov za 10 Din, ni bilo naprodaj mnogo bas lepe perutnine v primeri s cenami. Precej je bilo tudi naprodaj Irancev. Zaklane perutnine ni bilo mnogo, ker so jo kupovale samo gospodinje, ki bodo jutri praznovale svoj god. Predavanje JS Ljubljana. '24. marca. Po predavanju prof. dr. Kuharja, priredi krajevni odbor Jadranske straža v Ljubljani šesto predavanje. Predaval bo g. dr. Vladimir Murko, privatni docent ljubljanske univerze o temi >Češkoslovakj in naš Jadrana Ideja Jadranske straže in propaganda za naš Jadran nista ostali >amo v mejah naše države, temveč sta padlj na rodovitna tla tudi v bratski čehoslovaškj. Iz statistike našega tujskega prometa je. razvidno, da spadajo Čehoslovaki med največje ljubitelje našega Jadrana. Dokaz temu je ostane* vitev podružnice Jadranske Straže, lujsko-prometnih uradov, izdajanje raznih časopisov za propagando aadega morja itd. Ni revije v Češkoslovaški, ki ne bj opisovala lepot in zanimivosti našega Jadrana. Bivši mornarji in častniki izdajajo časopis >Mo?e SJovanumc, Jadranska straža pa * More '. Da dokažejo ljubezen za naše morje, so Čeho" slovaki vzdolž naše obale zjdalj svoje do^ move, letovišča jn hotele. Vsako leto posi- Iz Maribora — Maje inariborskjh obrtnikov, v ponedeljek zvečer sc je vrsti v reatavracijl Narodnega doma občni zbor Zdnalanja obrtnikov v Mariboru, ki ga je voda predsednik g. Vantsr. Uvodoma je pozdravil obrtnega referenta g. pre- z vsemi podrobnostmi in vzroki, ki so silili brate Cehoslovake, da del svoje zunanje politike posvete propagandi za naše morje. V predavanju g. dr. Murka bomo slišali marsikaj zanimivega in poučnega, kar nam bo služilo za pobudo, da tudi mi posvetimo le mnogo več pozornosti našemu morju in Jadranski straži. Vstopnine ni. Pred sodiščem radi shoda JRZ Maribor, 23. marca Danes dopoldne se je vršila v dvorani št. 15. tukajšnjega okrajnega sodišča že petkrat preložena razprava proti Ivanu Kreftu, bivšemu uredniku >Ljudske pravice* in tovarišem. Obtoženi so bili, da so ponaredili znake — »legitimacije«, ki jih je izdala JRZ za svoje člane, ki so imeli namen udeležiti se shoda JRZ 9. avgusta 1936. v Mariboru. Ti znaki oz. »legitimacije«, kakor jih je imenoval advokat g. dr. Pihler, so bili napravljeni iz slovenskega traka, na katerem je bilo napisano »Slovenski tabor — Maribor 9. VTJI. 1936« Obtoženec g. Kreft je priznal, da je v tiskarni naročil prepisa*teh znakov — »legitimacij« z namenom, da jih posije vsem tistim, ki so bili zaradi nošenja slovenskih trakov kaznovani. S temi trakovi naj bi dokazali oblastem, Id so jih kaznovale, da nošenja slovenske zastave ni prepovedano, ker so udeleženci shoda JRZ take znake nosili pred očmi ministrov. Iz gotovih razlogov je Kreft naročilo pri tiskarni storniraj se pred shodom ta tiskana ran je slovenski trak vrnila brez "epfiT Znaki — »legitimacije«. Id jih je peficrja sanftsmla pri obtožencih in ki bi naj bfn ponarejeni, so bih* originalni. Prodajali so jih ▼ pisarni g. Zebots fn **a dan sb^da rmtn no ulicah. Naval na živilski trg Ljubljana, 24. marca Danes so vodile naše gospodinje glavno bitko na živilskem trgu. Zato so tudi prodajalci založili trg izredno dobro, da so bili povsem zasedeni vsi prostori. Niti slabu vreme ni zadržalo kmetic iz oddaljene okolice, da bi ne prišle v mesto. Pa tudi gospodinje zadnje čase niso več tako občutljive za vlago in se ne boje blata in ne dežja, ko je treba nastopiti križev pot na trg. Danes je bila na mesarskih stojnicah prava razstava gnjati, ki je bila tako vabljivo izobešena, da se je marsikoga polastilo praznično razpoloženje kljub finančnim oviram. Gnjat pa tudi tako vabljivo diši, da bi si morali nadeti, posebno masko, ki bi nas branila pred sln<šnjavajruL Baje si bo moral tudi letos marsikdo natakniti masko, ko se bodo drugi mastili z velikonočnimi dobrotami. Cene prekajenega mesa so sicer zmerne, od 16 do 20 Din v splos nem, toda če dva delata isto, ni isto. Nenavaden naval je bil tudi na zelenjad-nem trgu, ki je bil še tem bolj dobro založen zaradi jutrišnjega praznika. Jutrišnji praznik sicer ni več uradno in ne cerkveno priznan — najbolj konservativni so le denarni zavodi, ki bodo jutri zaprti — toda tudi kmetje si ne dajo vzeti starih praznikov tako kratkomalo in hočejo biti bolj papeški kakor papež sam. Meščani pa jutri ne bodo praznovali, ker ne utegnejo zaradi priprav na mnogo imenitnejšo praznike. Veseli moramo biti. da je zelenjava tako poceni in da je je toliko, kaj': spomladi in tudi na samo vel'ko noč so zelen jadne kure zelo primerne. Na zeT?-njadnem trgu se cene niso spre*- *>rfe. T tč pa je bilo danes že nekoliko dr-:vi~ maslo na mlečnem trgu. Gospodin 1e so f • trgale zsnj kakor za suho zlato. Da se bliža ve-iKr*. noč. s*o danes orjozorfle mlekarice na-s* gospodinje marsikje v mestu. Sestralo s^ -rim je namreč mleko, kakor je pač na-vada pred prazniki, ko mlekarice labT prodajo vsako tekočino, ki je vsaj neko^r podobna mleku. Z jajci nas prav bombardirajo, toliko I je na trgu. Razširjeni prostor za perutnin peljali tekom noći v mariborsko bolnico, kjer pa je včeraj zjutraj izdihnila. Morilca so aretirali. — Ogenj je ogrožal celo vas. V prekmurski vasi Farkašovci je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Štefana Toplaka. Ogenj se je zaradi silnega vetra hitro razširi in zajel tudi sosednje poslopje posestnika Franca Horvata. Toda niso še pogasili, ko je iskra vnela slamnato streho gospodarskega poslopja pocestnice Ane Raj in nato še gospodarske objekte Marice Denša. V.°a štiri poslopja so do tal pogorela in je bila velika nevarnost za celo vas. Gasilo je devet gasilskih et. Pri gašenju sta se nevarno poškodo- vala Josip Toplak in pogorelka Ma.rrja Denša, sk£de je okoU 180.000 Dm. —. Nastavljeno truplo. H:izu Mute je Drava naplaivila truplo neznanega starejšega mož*. OblaMi <*> uvedle preiskavo v svrno ujjotovitve utopljencev© identiteto. — Neznano kam je pobegnila te dni 15-letna Justina Vehovec, hčerka delavke iz H rastja pri Limbusu. Deklica je odnesla s seboj vso svojo obleko. Wa priaadevanja so ostala brezuspešna. KOLEDAK !>anes: Sreda, 24. marca katoličani: Gabrijel." DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Port Ar tur. Kino Ideal: Dekle iz Sch\vaxswalda. Kino Sloga: Marija Baflkirčeva. Kino Union: V vrtincu enega večera. Vodnikova družba občni zbor ob IS. v prostorih ZKD. Motoklub Ilirija obrni zbor ob 20. v restavraciji i Sion^.. TRD Atena pravljić-na ura BS malčke ob 16. v Delavski zbornici. Koncert splitskega moškega zbora »Zvonimir« ob 20. v veliki filharmoniCni dvo- rani. DEŽURNE LEKARNE Dane«: Dr. Piccoli. Tvrševa cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloftka cesta- Star pregni-or prmvt dm rtsgflca nikjer dobra. To SO sprevideli tudi v naši poštni upnn'e in sklenili sot de M ne bodo nikoli več prenaglili, mmf se tudi pečati daleč pn de. Če imaš' recimo v stolnem Belgrudu itavatfnefa afi posfovnege pri i.t tel i j, al ti lahko pripeti, da hoče ŠjO&OtiU on s teboj ali pa ti i njim. Zvczati \aju morajo p<>-strežtji\*e telefonistke fn ČC tm*tj BTVČO, di /e telefonska progi pro.s/.i, Ijliko govori-ta. Tii sreča je- sicer red! m\ ni pa irklju-čena. Vremimo pa primer, d.i doma NlsiaJ telefona in da pošlje pri; - Bel&a prt da poziv, da pridi ob tej m tej uri v telefonsko celico na gfsvfto pošto* da se pomenita. In tu pridemo do naglice. Pripetilo se je namreč že tflfčfcrsfi da j* bil poziv k telefonskemu pogovoru dosta o l jen prijatelju v f.jubljum ielt drugi ah celo tretji dan in prijatelj \- Belgradu z njim ni mogel teJefonično krmrnijaH, ()n gm je seveda čafcel pri telefonu \- Hclgradti* a ljubljanskega prijatelju ni bile K.ii me nite, ali bi we postna uprava hudo pn šila /oper pregovor t> nagficii če bi po kr bela \* takih primerih, da bi pn^h tmiefotr-ski pozivi pravočasno r pr..\v roice? Misli mo, da bi ii lahko to nsgfico oprostili. • taj jc sicer vzorna in Vmt hvale \ redna Nase gledališče D k A M A Začetek ob 20. uri. Sreda, : Med štirimi stenami. Frsfna predstava. Preaiiersk] sbonssa. Četrtek, '25.: Zaprto. Petek, 'JC.: /apno. Sobota, 27.: Zaprto. ★ Izredno zanimiva premiera, krstna predstava 1. Brnčičeve drame -Meti štirimi stenami s se bo vršila danes zvečer za premi-erski abonma. Avtor je orisal konflikt v meščanski rodbini, ki deli očeta in otrok-po ideologiji v nasprotnike ter sproži u ne dogodke. Nenavadno živi in udarni dialogi in dramatično dejanje, sloneče na gi -boko zajeti ideji drame, dajejo delu vivd nost. Režiser in inso-nator ing. arch. B. Stupica. OPERA Začetek ob 20 uri. Sreda, 24.: Trubadur ini* Marija fttmenca. Red Sred Četrtek, 25.: Zaprto. Petek, 26.: Zaprto. Sobota, 27.: Zaprto. Ar Gostovanje tenorista ftosp. .Marija menca v »Trubadurju«. Drevi bo pel naS izvrstni tenorist vlogo Mamica, ki se njegovemu junaškemu tenorju prav posebno podaja. Blesk šimenčevega glasu prihaja v tej partiji do popolne veljave ter dviga vprizoritev opere na izreden umetniški nivo. Vsi občudovalci njegovega glasu bodo imeli zopet priložnost uživati ftimenč« v<> gostovanje kot poseben muzikalen dogodek- Predstava je za red Sreda. Ob&aa Ljubljana Me5tai pofie&oi urod Globoko užatoščem naznanjamo, ds je po kratki bolezni včeraj dopoldne umrl nas nadvse ljubljeni soprog, oče. stari oče. brat. stric in tast, gospod Hnton Sramel Na zadnji poti ga snesjjiliiin ▼ eetjreak, dne 25. marca 1837» ob S. uri popoldne, ispred mrtvaške veže splošne bolnice na poko-r^IIsoe k Sv. Krita. V U UBIJAM, dne KDVIGA *BAMlff% rojen* KUKANJA, soproga; ing. ANTON, fasg. VLADIMIR, dent MAKS, BOGO, sinovi — in ostalo sorodstvo. ♦ ?tev. 67 »SLOVENSKI NAROD«. Stran S DNEVNE VESTI — Da bodo turistični stiki med Jugoslavijo in CSH še tesnejši. Nova mednarodna tarifa za prevoz potnikov, prtljage In brzovozne robe med Jugoslavijo in Češkoslovaško, ki stopi v veljavo 1. aprila omogoča potnikom iz Češkoslovaške, da kupijo že ob prihodu v našo državo direkten vozni listek ne samo do naših železnic kakor je bilo doslej, temveč tudi do vseh pristanišč jadranske, dubrovačke in zetske plovitbe. Kupijo lahko tudi direktno vozne listke od vseh teh pristanišč do češkoslovaških železniških postaj. Ta kombiniran način potovanja po železnicah in parnikih v mednarodnem prometu pomeni novost, ki bo še bolj poglobila turistične stike med obema državama. — Za prvo slovansko filmsko podjetje. V praškem listu >Telegraphc se obrača Pavle Lovrič na češka filmska podjetja z vprašanjem ali bodo dovolila, da jih pre-hite v Jugoslaviji druga filmska podjetja. Baš Cehi so si pridobili največ zaslug, da je Dalmacija tako dobro znana v inozemstvu in jugoslovanska vlada bi dejansko podprla češkoslovaška filmska podjetja, če g šlo za ustanovitev prvega velikega slovanskega filmskega podjetja. — 25 novih letališč dobimo. Vodstvo Ae-rokluba v Beogradu je sklenilo zgraditi v prihodnjih petih letih po državi 25 novih letališč. izšolati 1.000 novih pilotov in zgraditi več novih hangarjev. Ustanovljenih bo 10 turističnih in 10 šolskih eska-drilj po 5 aeroplanov. Tudi Karlovce in Split dobita moderno letališče. — Pogajanja o ustanovitvi kompenzacijskega "rada. Ze svoičas so se vršila med interesenti Jugoslavije, Italije. Nemčije. Avstrije in Češkoslovaške pogajanja o mož nosti ustanovitve kontrolnega urada za kompenzacijske posle med državami. Zdaj so se noeajanja obnovila in nadaljujejo se v Opatiji. bs:s m T [ SLOGA Danes poslednjič! Dunajski velefilm MARIJA BAŠKIKČEVA V glavnih vlogah: Lili Darvas. Hans J ara j. Szoke Szakall ^ MATICA Danes posledn jič! Veliki špijonažni film iz junaških bojev za časa rusko-japonske vojne POBT A R T U R Adolf VVohlbrtick Rene Deltgen Danes predstava samo ob 16. uri, obe večerni predstavi odpadeta vsled koncerta. TEL. 22-21 UNI ■Na K- Danes posledn jič! Veliko filmsko delo po romanu pisatelja Štefana Zweiga V VRTINCU ENEGA VEČERA V glavnih vlogah Gaby Morlay. Charles Vanel — Režija V. Tourjanskv ghjvd*tawLa6-: 21." xiAl — Beograjski župan v Berlina Predsednik l>eogra.&ke občine Vlada TKc ie nosetrl berlinskega župana dr. Lipperta. Z njim sta bila naš pos.anik v Berlinu dr. Cincar Markovi« in svetnik nemškega zunanjega ministrstva dr Busset. Berlinski župan je dal beograjskemu Župana na razpolago avto, da e Ogledal Berlin zlasti kolonijo malih delavskih stanovanj. Pr. Lippert je izročil bengtajskenni Kopano osstfio plaketo ber- llnsk*« ol*Mne. — Iz >Sluibene^a lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine Št. 24. z dne 24. t. m. objavlja pravilnik za izvrševanje uredbe o zat;raniu tihotapstva z umetnim: sladili, ratifikacijo konvencije, s katero te določa najnižja e-taroet za otroke, ki *e pripuščajo za mornarsko delo, usvojene kot osnutek konvencije po medna rodni konferenci dela. po Braziliji, pristop Velike Britanije na ozemlje otoka Norfolk in man« datno ozemlje Nori h konvenciji za zaščito industrijske svojine, pristop Velike Britanije h konvenciji za izenačenje nekaterih pred pisov o mednarodnem prometu po zraku •tj k naknadnemu zapisniku za Malajske države. Sev. Borneo. Saravak in Toncro. denarne kazni po poslovnem redu za industrijska podjetja in objave bansko upravo o pobiranju občinskih davščin v 1. 1987-38. — Zivajske kužne bolezni t dravski ha; novjni. Po stanju z dne 10. t. ni. je bila v dravčk banovini svinjska kuga na 35 dvorcih, mehurčasti izpuščaj na 5, steklina na 2 in v enem primeru, svinjska rdečica na 2, vranicm* prisad v enem. — Za mrtva proglašena. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtva trgovski pomočnik Franc E— mene z Ljubnega in Franc Lončar iz šfcar-nic. Oba sta se izselila v Ameriko, od koder se že blizu 30 let nista ocla^ila. — Smučarski izlet (turni tečai) SPD Čez Trjgfevako poirorje ho od 4. do 11. aprila. Odhod iz Loubliane 3. 4 Sestanek udeležencev ie istejra dne po prihodu zadnjega vlaka v Mojstrano v hotelu ^Triglav« (Rabič)*. Odhod iz Mojstrane v nedel:o ob 6. zjutraj. V ponedeljek prvi dan izlet na Kredarico— Aleksandrov dom m nazajj. Drugi dan čez Hribar'oo in na Kopico na Triglavska jezera Tretji dan čez Kal in Lanževieo na Bogatin in v Dom ira Komni. Oetrti Tivar<. Po nekaterih listih v naši državi se Sirijo zadnje dni različne vesti o podjetju >Tivar< v Varaždinu. Tudi mi smo deloma kotkro nistj te vesti zabeležili. Najprej je bilo rečeno, da namerava >Tivarc zapreti svoje proda jamice, češ, da so 6e zgodile v njih poneverbe. Takoj drugi dan se je pa pokazalo, da je ta vest pola lai, kar je bilo itak jasno, saj so uslužbenci v >Tivarovih« prodajaln icah znani kot poStenj in vestni. Potem se je razširila vest, da namerava >Ti-van opustiti damsko konfekcijo. Tudi ta vest se je izkazala kot neresnična. Včeraj ie pa priobčila beograjska >Politika< novo izmišljotino, Če3, da odpušča >Tjvar< delavce in delavke, ki da jih je odpustil že 120. ker namerava skrčiti obratovanje. Vse ka? že. da se je začela od nekod sistematična gonja prot? >Tivaru: in da ima nekdo in teres na tem, da se širijo take neosnovane vesti. Vodstvo podjetja o kaki omejitvi obratovanja ali o odpuščanju delavcev ničesar ne ve, še mani pa o kakršnihkoli poneverbah v prodajalnicah. — Vloge pri hranilnicah so narasle v Januarju za 12.872.517 Din Po podatkih Zveze jugosloven6kih hranilnic v Liubijani so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah v januarju za 12,872-517 Din. Med tem ko so iznašale 31. 12. 1936 (brez obresti) skupaj 999.8 milijona Din. so knasaJe 31. 1 1937 1,012 mflij. Din. Del prirastka tvorijo sicer obresti za L 1936. ki so pri nekaterih že pripisana glavnici, vendar je prirastek večinoma pravi prirastek (presežek vlocr nad dvig;). Ce izpustimo hranilnice, pri katerih so narasle vloge le zaradi pripisa obresti, opažamo prirastek vlog na knjižice pri 7 hranilnicah prirastek vlos* v tekočem računu pa pri 12 hran Orni cah fod 20. ki vodijo tudi tekoče račune) ter prirastek vseh vlog pri 9 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižico ie naraslo pri 8 haranBnicah. število vlog v tekočem računu na pri 5 Skupno število vlacrateliev pri vseh 30 hranilnicah iznaša 138.349. Te številke dokazujejo, da se zaupanje v hranHnice in denarne zavode polagoma vrača. — Statistika naše zunanje trgovine v letu 1936. Oddelek carin v zunanjem ministrstvu je izdal statistiko zunan'e trgovine kraljevime Jugosiavi;e za leto 193fi. Knjiga obse^-a 613 strani in stane 200 Din. — Nov arrob. Danes je umrl v Ljubljani vpokojenj finančni uradnik g. Anton Šra-mel. Pokojni je bil v mesta splošno znan in priljubljen. Poleg žalujočih svojcev zapušča mnogo prijateljev in znancev, ki jia bodo težko pogrešali. Pogreb bo jutri ob 15. izpred mrtvaške veže splošne bolnice. Bodi mu lahka zemlja! Ugledni pokojnikovi rodbini ob težkem udarcu našo i.-kreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno deževno vreme. Včeraj jo deževalo v Ljubljani Zagrebu, Sarajevu. Splitu in na Rabu Najviša temperatura ie znašala, v Skopliu 23, v Beogradu in Splitu 18. v Zagrebu 16. v Mariboru in Sarajevu 15, v Ljubijana 13.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 751.8. temperatura je zna-saJa 6.6. — Zapestna, briljantna ura izgubljena. Zapestna briljantna ura je bifa izgubljena snoči na poti od Mirja do glavnega kolodvora. Najditelj se naproša, da jo odda proti primerni nagradi na policiji. Pozor pred nakupom! — Dve nesreči. Davi so prepeljali hudo poškodovanega v ljubljansko bolnico 26-letnega posestnikovega sina Ivana Sušnika, doma iz Kravjega Brda pri Krašnji. Fant je bil zaposlen v tamkajšnjem kamnolomu, kjer ga je snoči podsulo kamenje. Nesrečneža so potegnili tovariši izpod kamenja z zlomljenima nogama. V škofji Loki se je pa ponesrečil glavnikar Anton Žitnik iz Zminca. Zgrabila ga je majhna žaga na električni pogon ter mu prežagala roko tik pod komolcem. — Še o požaru v Podkraju. Dne 11. t. m. smo objavil poročilo o požarni v Podkrajn in dne 22. t. m. kratko odKorovo poročilo, a danes dodamo še to-le: Res je, da se je gasilski avto po kratki vožnj; ustavil in po zopetni vožnji ie odpovedala luč. Zato bi bila vozna po slabi cesti res nevarna. Tisto dopoldne pred rožarom je gasilski avlo vozil po mestu. Kar se pa tiče vozne v privatne svrhe ie dobro znana vožnia z defekfo«m na N.nv:cah in to zadostuje. — Težka tramvajska nesreča v Zagrebu. Včeraj 7Jutra' se ie pripetila v Zagrebu na vogala Frankooanske ulice fn Hice težka t ram vat-k.t nesreča. Skupaj sta trčila dva tramvaja in sicer tako močno, da sta se prevTm'a. Vesrečo ;e zakrivil vora^S enega tramvaja, ki na postajališča nri Fmnkopan-ski uVcj sploh ni nstsv*!. Prvi hip se je lrovori!o o mrtvih m vel'kem >|ev:,ln ranie-n»ih .pozne>;e se ;e pa pzkasašo da ni bilo tako hudo St^V ranrenoe so prepeljali v Ivdnico. nekaj j;h -e pa S'o kar domov. Nevarno ni b>l nihče ranjen. Polici;a je are+i-**a!a vozača Josipa MntekoviČa. ki ie nesrečo zakrivil. — Nova obravnava v na^TčM afer". Ka-sacijsko Sodišče je odredilo, da se bodo obravnavala 19 arw la pre*l z^^rebškim okrož-nf-m sol iščem tri kazniva dei&nSi h mane naš*čke afere. Tože^ri so Adolf S^hlps-inTer, dr. FiUp Sohlosineer. Alelsinder S<^hr Viktor Gutmann. Alfre 1 Stnszka. Aleksander Rožič. Ervm Sar*orr. dr. Zvonimir Brata nič in Mavro SuVč. — Tik pred poroko v smrt. V Tonx>lov'C4i blj-zu Siska si ie končala včera? življenie 19letna Ivka VukeiiC Zastropita se je z ootovo kislino n kmalu po prevozu v bolnico izdihnila Takoj po veljki noči bi se morala poroči*; s soseJovmi umom kj ga pa ni maraJa, Zaljnihljena ie bila v dmceca, toda sosedov sin se je bil tako zagledal v njo. da ji jfa opetovano grozil, da ii bo prereza 1 vrat. če ga ne vzame. To ie na dekleta rako učinkovalo da ^ segln po strupu. — V cerkvi ubit Šakal. Na otoku Kore.uli v pristanišču Streč-ci se ie noiavi! včeraj ša-kal. ki ?»o ga začeli psi zasledovati. Zver se Je ustrašila in skočila v cerkev. Psi so ostali SUnat V cerkvi je začel Šakal tulHi. r}% »p pr>*hrtetT «r bližnjega samostaoa domi-nfkanei. Poklicali nn Se »tanovaJce brjJnjih h>? in kontno po Ssfrala nbfli — 5.000.000 Din £rubilj ta dat na meadah okrog o.OOO.Ono Din. Iz Linbljane —1| SUvbsa tssssa so jo satela. Ns vseh večjih stavbah, kjer so začeli delati v jeseni in je dalo počivalo Čez zimo* sdsj že delajo. Pred dobrim tednom so obnovili tudi delo prj Delavskem domu, kjer je zdaj že sezidano pritličje. — Celo naselje je nastalo zadnja leta na nekdanjem športnem igrišču Ilirije pred gorenjskim kolodvorom, kjer so tudi pred dnevi začeli zidati dve večji stanovanjski hiši, dočim jih je 5 drugih, ki so jih začeli zidatj lani, ie pod streho. Ob Ruski cestf bo stala dvonadstropna stanovanjska hiss J. Novaka, ob Medvedovi cesti je pa začelo zidat: podjetje V. BatelH-no A. Karlandeaju trioadstropno stanovanj* sko hišo. Okolica gorenjskega kolodvora se je zadnja leta temeljilo spremenila z novo stanovanjsko četrtjo Kmalu bo sazidan ves Kosjerjev travnik, morda že letos, saj je nezazidanih le še nekaj parcel —It V kapeli starokatol.ske cerkve v Ljubljani na Gosposvetski cesti s. 9 bo na veliki četrtek ob 7. ari zvečer v spomin postavitve presv. Resnjeca telesa slovesna sv. maša s splošno spovedjo in skupnim velikonočnim obhajiJooa- —tj Oratoriiski koncert v Ljubljani. Dre-vi ob 20. uri ob v veliki filharmopični dvorani prva izvedba velikonočnegra oratorija Trpljenje Jezusovo v Ljubljani. Delo je Da-pisal na podlaori splitskih cerkvenih ljudskih popevk skladatelj Boris Papandopulo, ki izvedbo tudi dirifrira. Kot solisti nastopijo v vloci evangelista sr. Vid jak. kot Jezus sr. DoonanČič. kot Pilat s. Noveiler. kot dvoniaoik g1. Strello in škofov slugu Kruno Škarica. Vse vlojre zbora in sicer zbor s Ing daJrie »bor zidov, vojakov jn kristjanov poie pevski zbor Zvonjctrir. ki šteje 52 članov. Oratorij se je v Dalmaciji ponovno izvajal, snoči pa na koncertu v Zaerebu <^pozar jamo, da je sedežev vseh vrst in cen dovelj na razno!airo v predprodadi v knjii-irarni Glasbene Matice, kjer se dobi tudi tiskanj spored. —lj Okrožni odbor obrtfifških združenj naznanja, da se v smislu naredbe o odpiranju trsrovsfcih in obrtnih obratovalnic z dne 6, 5. 1930 (Službeni list št, 5/2 iz L 1930) smatra praznik Marijinega oznanjen jn dne 25. marca kot delavni dan in smejo biti ss-ca dne navedene obratovalnice ves dan odprte. —lj Jadranska straža v Liubijani vi udno opozarja svo e p. t članstvo na nocojšnji koncert splitskega »Zvoniinirac v veliki fil-harmoničnj dvorani. Vsa pozornost veljaj bratskim pevcem, ki se ob vsak? priliki stavlja jo v službo naše or^izaedje! —lj Drevi! stalo in veliko v Delavsko zbornico na Miklošičevi cestj! Janez in Micka prideta ob 16. uri v narodnih nošah k žcZronimir* v Zagrebu. Snoči je izvajalo splitsko pevsko društvo Zvonimir v Zagrebu Papandopuiov Oratorij trpljenje Jezusovo*, v velik; dvoraui hrvatskega glasbenega zavoda. Prejeli smo sj>oroč;lo o tem izrednem uspehu in ponovno opozarjamo ljubljansko občinstvo ns nocojšnjo izvedbo »Oratorija« v veliki filharmonični dvorani. Društvo se ie podalo na pot, da nam izvaja ta velikonočni >Oratorijt, ki je napisan na podlagd nspevov dalmatinskega lrudsketin cerkvenega petja. Zalo vabimo, da občinstvo v velikem številu poseti ta koncert, drevi ob 20. uri. Predprodaja vstop nje v knjigarn; Glasbene Matice. —lj Kolesa v nevarnosti. Tatovi koles so bili letos vso zimo še dokaj mirni, s pomladjo pa so postali podjetnejši. Skoraj ne mine dan, da ne bi bilo prijavljenih policiji kar po več tatvin koles, ki jih odpeljavajo največkrat priložnostni tatovi. Kolesa kradejo izpred trgovin, gostiln, z dvorišč, pa tudi iz vež, kjer nihče ne pazi nanje in jih lastniki večinoma tudi ne zaklepajo. Zadnje tedne je bilo policiji prijavljenih blizu 20 tatvin koles v mestu in okolici, izsledenih pa je bilo le par tatov. Od 1. aprila zvišane cene! rtrifsfco izdeUasili oblačil se na£ih isdesovalnicali podražile TI« ▼ar obleke s 1« april« Do tega roka smo ie v možnosti, tla fsrodafamo po nižjih cenah. Zasigurajte si zaradi tega pravo« časno in nabavite si čim prej naša cenena in prvovrstno izdelana oblačila! TI V AR OBLEKE —lj Iz deškega vzgajalis^a v Mostah je pobegnil te dni 15-letni Alojz Sadusek, pristojen v Trbovlje. Klati se najbrž kje po deželi. Fant je slabotne postave, bledega obraza In nosi tem nosi v o, po no sen o obleko. —lj Društvo j Soča*, matica v Ljubljani, javlja žalostno vest, da je naš zve^t; in dobri tovariš Anton šramel nenadoma preminul. Vabimo vse Člane, da pa počaste na njetjovi zadnji poti, kj bo jutri ob 3. po* ; poldne izpred mrtvaške veže javne bolnice j k Sv Križu. Preostalim izreka odbor :£o-t če< odkritosrčno sožalje. -4| Iigubjla se je beležoica z raznimi naslovi. Najditelj se prav lepo naproša, ker zanj nima ni kake vrednosti, da jo odda v trafiki v Prešernovi ulici. —lj Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si ' nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, j izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. —lj Zadruga »Dom učiteljic« v Ljublja-j ni ima redni občni zbor na Veliki petek, dne 26. marca t. 1. ob ft. dopoldne na Sent-I jakobski šoli. Poleg drugih točk bo na j dnevnem redu tudi zanimivo predavanje » tovarišice Marije Pleškove: »Naloga učiteljic za povzdigo tujskega prometa«. Vabimo vse tovarišice, naj se pridružijo skup nemu delu in nam pomagajo uresničiti naše načrte! —lj Avtobus na Sušak vozi redno in sicer čez Žužemberk — Kočevje, ker je pri Rfbnici radi popravila cesta zaprta Odhod dnevno ob pol 7. zjutraj .izpred hotela Miki*. Četrtek. 25. marca. 9: č"as. poročila, spored. — 9.15: Plošče. — 9.45: Verski povor (g. prior Valerian Ucak). — 10: Orgelski koniert g. Blaž Ar nič). — 10.45: Berlioz: Fantastična simfon ja (piošoc). — Mendctetohn: Sonata za orgle It. Reger: Scherzo, Reger: Romanca. Richar: Ti, o Marija. — 11.30 Otroška ura Velikonočne zgodbe in pesmi (g Vinko Bi-tenc). — 12: RadJjskj orkester. — 13: Ca>. vreme, poročila, spored, obvestila. — 13.1?) Radijski orkester. — 16: Pomlad v vrtu Tulipani in narcisi (g. Jože Kregar). — 16.20: Koncert Akademskega f*m ifcsga kvinteta. — 17.00: O pasionskj procesd]i v žkofjn Loki (g. prol. Franc Planina) — 17^0: Popoldanski koncert. Sodelujeta ga Franja Bemot-Golobova Ln radij^kj orkester — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, ob ventila. — 19.30: Nacionalna ura: Skoplje kot kulturno in vzgojno središče (dr. M. Pavlović). _ 19.50: Harfa ^>!o (pJosče): Za bel: Ob vodometu, I)ebussy: Prva arabeska 20-00: Trpljenje Gospodovo. — Po besedi lu koroškega kmete poeta Andreja Drabose njaka (1768—1825) iz leta 1818 za radio priredji in vodi prof. Niko Kure*. — Izvajajo člani radijske igralske družine, vm^ plo^fe. — 21: J. Ibert: Pristajanja, euita v 3 delih (konc. ork. Straram, plošče). — 1L38 Prenos koncerta g. Riharja iz cerkve av. Cirila in Metoda. — 22: Čas, vreme, poro Čila. spored. — 22.15: Cjtrašk; koncert (g. E., MezgoliU). — Konec ob >S. uri. Kupujte domače blago! RAzno ■v^da 50 par, davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din 50 PAR EN TLA NJE ažuriranje, vezenje zaves. porL a. monogramov gnmbnic Veli* ka zaloga perja Po 6.75 Dir •Ju I Hana<• Gosposvetska 12 . TOVOBNI AVTO — DIESEL na surovo olje 2-3 tonski, malo rabljen, kuphn. — Simon Weisz. So m bor 867 Buflet 8. J. JEBAJ, Sv. Petra c. 3& Ljubljana Vam nudi za praznike prvo vrstna vina in žganje čez ulico: Haloško belo . rtr 7 Din srbsko P r okupa c ltr 7 Din Cviček ......Kr 9 Din Rizling .....ftr 9 Din iurgundec beli . Ur 12 Din iruževec aladki Kr 5 Din Jabolčuik 4 Din ' ganje: ' -opinovec ■^livovka UruSevec Brinjevsc Rum fini čajni Kr 22 Din Rr d* Din Kr » Din Kr 38 Dm lir 32 Din Prj večjem odjemu primeren popust. ^56 NOVOSTI lepe vzorce za pumparce, sport* ne obleke, nudi ceneno Presksr, Sv. Petra cesta 14- 2. L. LESNI ODPADKI bukovi, hrastovi, smrekovi suni in žaganje po najnižjih cenah se dobi pri Lavren&g a Co, Ljubljana, Vosnjakova nI. 16L wm KUHANO MASLO prvovrstno, veliko množino nudi po zelo ugodni osnj Oskar C orne, Sv. Petan e. 315. 14. h STAIKMUA Besede 50 par, davek t Din Najmanjši znesek 8 Din DVOSOBNO STANOVANJE veranda, topla jn mrzla voda, parket, elektrika, oddam ss april ali maj pri stari iissnski cerkvi. Vodnikovi st 12. Cona zmerna PRIHAJAMO ZOPET IN PRINAŠAMO ZADNJE NOVOSTI ZA POMLAD A. 6 E. SKABERNE - Ljubljana OGLEJTE SI IZLOŽBE ! OGLEJTE SI IZLOŽBE ! PoletnentafaTstl domač tir polnomaaten 1 kg 1 kg Dto 18.— > 20— > 34.— Kuhano maslo 1 kg Din 36. čaj. maslo »Vitamin« > °? ČERNE OSKAR Ljobljana, Sv. Petra cesta SS Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 24. marca istt. Štev. 67 Iz Kragujevca v Niš Tudi v Nišu je bU naš učiteljski pevski zbor prisrčno sprejet Niš. 22. marca Po triumfu. kri ara je v vsakem pogledu žel učite] s ki PZ »Emil Adamu« v Kragu-jevcu. se ie le-tu moral na »brzu ruku* posloviti da istega dne koneertira v Nisu, kjer k» za postovanie že vse potrebno in x vso skrbnostjo in temeljitostjo pripravil tovariš Dudan Vitorovič Vlak n.-e ie potegnit skozi dolino velike Mora ve naravnost preko f krvjo priborienih tal v najobčutljivejši živec vzhodne Srbije v »ironlo mesto« Niš ki leži na usodni staroveški pot,? na Carigrad in pred katerega zidov-iem ee ?e pulilo za reke krvi. da je končno ostalo v rokah Srbov in s tem naše. oirrom-nega pomena v gosoodaiskein in strateškem! pogledu Sprejem nas je vse presenetil, sa.i se je rbralo k sprejemu na nos ta n vise ka.r ie utegnilo in i> ob zvokih odrezane koračnice železnica rske cvvlbe dalo duška svojim f*m-pafiiarn do vzgojiteljev slovenskega dHa celokupnega jngoslovenskega naroda in to m tolikim poudarkom, da hi ide.ia bratske vzajemnost- morala prepričati tudi največjega skeptika. Eno ie gotovo: navrše pla-•ti troimrne^ra naroda so dane* kljub protivnim Btraiaan bolj kot k eda.: na edino odrešilni poti do pravega, bratskega in do dna duše občutenega edin«tva. ki ie praktično že več aH mani dejstvo, preko katerega nihče ne bo mocel. Zunanji okrae tega dejstva je hi! očiten v številnih predstavnikih oblasti, ki so nas dočakali kot rečeno., z odprto du^o. 7 besedo ki ne more biti rcrol; fraza, f^o nekatere stvari, ki jih ni mogoče hliniti jn te vrste naj bodo le formalna ugotovitev ie prej omenjenih dejstev. Ker ne gre brez imen. evo; pozdravil na« je v imenu občin« predsednik mesta Dragi Zivkovič v imenu bana pa načelnik prosv. oddelka Dragutin Pavlovjć. godni starešina Bora DimitrijevjC po?ez njih pa 60 v gostem krogu stali stotine meščanov, gojencev gimnazijcev in sploh dijakov ter šolske dece velikega Kiša. Naprej v prenočišča in potem na koncert, kateri ie bil že popoldne do kraja razprodan Vršil se je v Učiteljskem domu veliko število ljudi je moralo oditi, ker BJ bilo več prostora zanje. Koncerta, ki je presegel vse dosedanje — ni čuda ob tolikem kontaktu — so poleg prej imenovanih odličnikov prisostvovali še vladika dr. Jovan Tlić, podbau Branko Paštorović in drugi odličniki. Kakor razvidno iz skromnih vrstic i© zbor dosegel popoln uspeh, toliko večii radi cilja proslave 25 obletnice osvobojenja tega dela naše domovine, radi česar ie pri toikajšnrem prebivalstvu ki si ie s krvjo obdržalo svoj kos domovine ugled našega nčiteljstva in naroda, ki :ra le-to predstavlja naraste) hkratu pa ie tudi še krepkeje zazvenela struna iz gusli. ki so prepevale ni klicale k edinetvu. Naf končam, ker kliče pot naprej proti jugu, v Les-kovac. Kumanovo in Skoplue, da si umijemo lica in oieklenimo srca na vrelu naše edine. 3 krvjo za nas priboriene domovine, na katere oltar smo rud' mi položili svoj novčič. mal. a trdo kovan. Dokler ni bila izžeta... Žalostna zgodba o ljubezni in uničenih potrdilih l4jubXJana, 24. marca. Postaven mlad e+rojnik L. iz Ljubljane ie sedel na zatožno klop prav lagodno, kakor bi sedel v klnbu v fotelj. Desno roko ie naslonil na naslonjalo in si z njo podprl clavo. noge pa prekrižal. Sodnik ga je vprašal, kako je bilo s potrdil5, ki j:h ie uničil svojemu bjvš«mu dekletu. Zgodilo se je ze 1. 1933. Malo jc manjkajo, da tožba nj bila ra«tarela. Obtoženec je pripovedoval, da je na sveti večer tega leta priš>j k Bozicj in sta pregledovala «like, ljubavna pisma in druge spomine na svojo dolgo ljubezen. V Šatuiji ie našel ludj poštna potrdila, kajti Rožica mu je pošiljala denar, ko je bil pri vojakih. Kaj boš t= temi potrdili! je rekej. Rožica ie odgovorila, naj ostanejo v šatuiji Sodnik: Ali vam je dovolila, da jih uničite? Obtoženec: Ne! Sodnik: Pa ste jih vendarle uničili. Obtoženec je priznaj, da mu je Božica poslala okrog 8000 Din, ko je bil prj voja« kih Iz aktov je bilo razvidno, da mu je Rožica dala okrog 30.000 Din Obtoženec: Vse mi jc podarila in ne posodila. Sodnik: Saj ni kakšna grofica ali kapi ta- listka, da bj vam kar tako podarila tako veliko vsoto. Vitka, viesoka, bleda je Božica pohlevno rtopila pred sodnika in povedala žalostno zgodbo o svojj ljubezni in o uničenih po trdilih. Devet let sta se imela rada Devet najlepših !ci ji je uničil. Posoievala mu je denar. Obljubil ji je, da jo bo vzel za žes no. Njem zastopnik dr. Pegan je predložil njegovo pismo, v katerem io prosi za denar, k j jj ga bo gotovo vrnil, ko bodo boljši Časi. Bolišj časj so prišli, toda ne za Bo žico. Reva je zvedela nekega dne. da se je L. oženil z drugo. Do zadnjega nj vedela, da ima drugo poleg nie. Odločno je zanikala da bi mu na svetj večer dovolila, da uniči potrdila- Vzel jih je. iih strgal na drobne kosce jih vtaknil v žep in odšel na strani? šče. Obtožencev branilec dr Vavpetič je menil, da obtožencu nt mogoče dokazati zlo-ben namen, ker sta se imela rada z dekletom skorai še dve leti potem ko so bila potrdila že uničena 7aslopn:k razočarane Rožjre ie pa ugotovil da je re« fant potem hodil še z dekletom dokler ni bilo izžeto Sodnik je obtoženca obsodil na 10 dni za* pora pogojno na 2 leti in na plačilo stroškov jn povprecnine. ker ;e uničil potrdila z namenom, da Rožici ne bj imela dokazov. Vse zaradi ženske... Vroča borba med stražniki in vinjenimi razgrajači l^jubJjana, 24. marca Na zatožno klop so včeraj sedli pred malim senatom s predsednikom s. o. s. Brelihom M. Oton. njegov brat Josip, Jo-sipova žena Antonija in M. Ludvik. To so bili junaki vroče borbe, ki so jo bili 4. oktobra lani na šmartinski cesti s trendi stražniki. Oton je brez posla in je imel že opravka s sodnijo zaradi svoje pretepaške krvi. Josip je med preiskavo izjavil, da ima 1400 Din plače, pred sodniki je pa vsoto zmanjšal na 400 Din. češ da so stavkali, pa so jim plače znižali. Predsednik se je čudil: Ali ste zato stavkali, da so vam plače znižali? Josip je menil, da je že tako na svetu. Tudi Ludvik je brez posla. Obtožba jim je očitala, da so e upirali pri aretaciji, javno žalili stražnike v službi in jih tudi dejansko napadli. Josip je bil obtožen samo zaradi žaljenja, državni pravdni k dr. Leo Pompe je pa takoj po prečitanju obtožnice umaknil obtožbo proti njemu, ker spada očitani mu delikt pod amnestijo. Tako se je Josip presedel z zatožne klopi zadaj na klop za priče. .Oton je priznal deloma krivdo, trdil pa je", da je bil totalno pijan. Rekel je tudi. cJa. je živčno bolan in da ne ve kaj dela, ako kaj pije. Pili so tisto nedeljo od jutra do večera Zvečer so se na Šmartinski cesti me«i seboj sprli. Antonija je pozneje povedala, da je šlo za neko žensko. Zaradi ženske torej in zaradi ljubosumnosti so se sprli med seboj, se pretepali in kričali tako silno, da so prihiteli stražniki, katerim se ni posrečilo, da bi jih zlepa pomirili. Obratno, družba je napadla stražnike. Antonija je zanikala, da bi stražnika udarila po glavi, da mu je odletela čepica in mu kri pocur*ljala iz nosa. Bala se je za moža. ki so mu napovedali aretacijo in je zahtevala naj ga izpuste, ker mora drugo jutro v službo. Množica, ki se je zgrnila okoli stražnikov in razgrajačev, jo je potisnila proti stražniku in je mogoče, da je tedaj padla čepica stražniku z glave. Tudi Ludvik je trdi J. da je nedolžen, še posebno pa glede očitka, da je stražnika ugriznil v roko. Kot prič*> zaslišani trije stražniki so boj na šmartinski cesti orisali drugače. Ko je bila razgrajačem napovedana aretacija, so se vsi zagnali proti stražnikom. Oton je enega sunil v trebuh z roko in so ga s tež-kočo obvladali. Antonija je bila kakor besna. Kričala je in zbila enemu stražniku kapo z glave. Tega stražnika je Ludvik ugriznil v roko. Rana se mu je pozneje gnojila in je zahteval 300 Din odškodnine. Antonija je šla za njim, ko je peljal aretiranega moža na stražnico in mu je vso pot stopala zadaj na pete. Na stražnici so aretirane* hoteli vse razbiti. Oton je izjavil, da se je tedaj že toliko zavedel, da ve, da so ga na stražnici vlekli za lase. Senat je spoznal vse za krive in je obsodil Otona na 3 mesece zapora, Antonijo na poldrugi mesec zapora pogojno, Ludvika pa na mesec dni zapora pogojno za 3 leta. Pritožil se je. samo Oton in zahteval revizijo procesa.. Ko so že vsi odšli iz dvorane, se je vrnil eden izmed stražnikov in javil predsedniku, da mu je na hodniku Oton zagrozil, da ga bo kmalu premlatil. Zaradi te grožnje bo Oton v kratkem zopet pred sodniki. Antonija je med posvetovanjem sodnikov govorila, da bo ovadila stražnike in zahtevala odškodnino, ker je po tem dogodku baje zaradi ravnanja z njo ob aretaciji splavila. Njihove najljubše jedi V Kodanu se ie lotil nekj Nillsen svojevrstne, precej težke naloge ugotoviti na podlagi zgodovinskih podatkov, kaj so slavni možje in žene najraje jedli. V ta namen je proučtl dolgo vrsto zgodovinski-h del. Pisal je vsem zgodovinarjem naše dobe in jim poslal vprašalne pole. Obrnil se je rudi na filmske zvezde v Hollywoodu, na novinarje, filozofe, skladatelje, skratka na vse. kj bi mu mogli i*>magati. Zdaj je izš^o njegovo delo. oblegajoče seznam najrazličnejših jedi Seznam kaže, da mnogi slavni možje niso bili baš sladokusci Hanibal je zelo rad jedel olive. Platon ni jedel mesa, temveč samo kruh in med, a Mohamed je imel zelo rad koštrunovo meso in mleko. Starj Konfue.ius se je kot filozof zadovoljeval s prgiščem rjža in čašo *veže vode. Francoski in angleški kralji so radi jedli mesne jedi. Tako je imel Ludvik V11!.. zelo rad kuretino*. jagnjetino in raz lične kotlete. Hemrik VITI. je p« dajail prednost divjačini, z.lasij zajcem in srnam. Goethe ni odklanjal slaščic, najraje je pa jedel dobro govpjo juho. Filmska 7vezde so tudj glede je-di precej muhaste, razen Grete. Garbo in male ShJrlev Temple. Prva jc najraje šunko, druga pa vanilino torto Ln jagodovo kremo. Vaj še omenimo, da je vojvoda VVindsorski zelo navdiršV.n za gulaž, samo če je močno papriciran. Uničeno delo, rešeno življenje Slavni angleški slikar Jame.o Thornill je dobil častno nalogo poslikati strop kupole v katedrali Sv. Pavla v Londonu. Oder so postavili več sto čovljev visoko nad kamenita tla cerkve, toda graditelj je pozabil zavarovati ga z ograjo, da bi slikar ne padel z odra. Prijatelji čestilc.i so hodili obiskovat mojstra, da so lahko občudovali njegovo umetnest. Nekega dne, ko je bil Thornill dovršil glavo apostola Pavla, se je hotel prepričati, kako učinkuje slika iz daljave. Zasenčil si je oči in se počasi odmik al od nje. Zatopljen v opazovanje svojega dela je slikar pozabil, da je na ozkem odru brez ograje. Lord Arundel, eden njegovih najboljših prijateljev, je opazil pretečo nevarnost. Samo še korak in slikar bi bil strmoglavil z odra ter obležal mrtev sredi cerkve. Bilo je že prepozno opozoriti ga s krikom na nevarnost, ker bi se bil najbrž prestrašil, kar bi bik* katastrofo še pospešilo. LrrrrJtu Anarudelu je šinila v zadnjem hipu v glavo rešilna misel. Brž je pograbil v temno barvo namočen čopič in ga vrgel tako, da je zamazal obraz apostola Pavla. — Za boga, kaj ste pa štorih! — je krikni! mojster m skočil k sliki. — Uničil sem vaše delo, toda rešil sem vam življenje. — je odgovoril lord mirno in pokazal na oder, kjer bi bil slikar samo še enkrat prestopil t pa bi bil strmoglavil globoko doli na kamenita tla cerkve, šele tedaj je slikar spoznal, kako velika nevarnost mu je pretila in ustrašil se je tako, da se je onesvestil. Dobil je hud živčni napad in moral je ostati več dni v polji. Ko si je opomogel, je naslikal vse razburljive prizore na odru in zdaj hrani r~d- I bina lorda Arundela te alike kot dragocene spomine. BUIMMfUMBi POBOCMK Franeoskj general Vrvonne je vodni c^te v Meseni in po bitki je poslal kralju dolgo poročilo, ki se je končalo 7. b**e*iami: 5Ve ličansrtvo, tu potrebujemo nujno še 10.000 mož<- Potem je pa poklical svojega pobočnika in mu naročil, naj pismo zapečati. Pobočnik je odse^ v sosednjo sobo in pri* pisal k zadnjemu stavku še tole: >In boljšega generala*. PREJ) SODl*< LM — Obtoženec, ali sb- vlomili tako. kakor ♦ rdi tožitelj? — Zal ne, gospod sodnik, toda zaDrago moje dete! Obljubili ste mi ubogati me, kakor da sem vaša mati. No torej, nujno vas kličem k sebi. Zgodila se mi je težka nesreča. Ze več mesecev imam hude srčne napade in zdravniki so mi povedali, da je moje življenje v nevarnosti. Moja bolezen se je tako poslabšala, da se bojim naglega konca, pa bi ne hotela pustiti Armanda brez utehe, brez dobre sorodne duše. Razumite me dobro. Bojim se, da ostane sam v trenutku mojega umiranja, morda ob moji smrti. Bojim se njegovega obupa. In končno, ne hotela bi umreti, ne da bi vas videla in objela. Moja zadnja ura se bliža in zato bi rada, da bi vas imela pri sebi. Če mi bo naklonjena radost, da bom mogla pred^ smrtjo stisniti vašo in Armandovo roko in združiti ju, bom umrla mirno. Upam. da me razumete. Ljubila sem ga z vsem ognjem svojega srca. Odhajajoč v večnost ga zapuščam vam z željo, da bi ga ljubili tako, kakor sem ga ljubila jaz. da bi zavzeli moje mesto ob njegovi strani in bdeli nad njegovo srečo. Če storite to, drago dete, izpolnite mojo najbolj \točo željo in v polni meri boste zasluzili, da vas bom blagoslavljala iz dna svoje pomirjene ljubezni — Mina.« Po tem pismu je začutila Mina veliko olajšanje. Čakalo jo je samo še nekaj dni do Luciinega prihoda. Ni namreč niti najmanj dvomila, da se bo Lucie odzvala njenemu klicu. Odgrnila je zastor in pogledala skozi okno. Rosa se je lesketala na drevju, ptičice so skakljale po vejah in prepevale v mlado jutro. Mina je pomislila: Tako je bilo včeraj in tako bo tudi jutri. Nič se ne bo izpremenilo po moji smrti. Samo en atom bo manj v vesolj-stvu in to bo vse. Ubogo človeštvo, ki uravnavaš vse tegobe, tako brezpomembne v primeri z ogromnimi prevrati svetovnega dogajanja in ki tarnaš zaradi kratkih trenutkov trpljenja. Kaj je vse tvoje nehanje proti večnosti? Potem je pa zopet zagrnila okno in poskusila zaspati. XII > Z zadnjimi ostanki notranjih bojev grofice de Fontenav je bila izginila tudi vsa njena bojazen. Postala je zopet vesela, kakor v dneh svoje sreče. Pripravljala se je na smrt, toda ne v žalosti in potrtosti, temveč v radosti. Markiz in Armand sta se čudila tej nenadni izpremembi. Nista pa vedela, kaj tiči za njo. Mina se je tako dobro pretvarjala, da je snovala celo načrt za zimo. Pravila je. da pojde v Cannes, kjer naiame jahto, da se bo vozila z njo ob obali do Neaplja in tja do Egip- ta. Armand in markiz sta jo presenečeno gledala. — Toda. draga grofica, saj vendar še ne odpo-tujete jutri, — je dejal markiz. — Zakaj se tako natvdušujete za potovanje? Počakajte, da pride čas za to, sicer se poleže vaše navdušenje, še pred-no odpotujete. — Dobro, bom pa snovala druge načrte. Mar niso končno sanje najlepše, kar ima človek v življenju? Nobena resničnest ne more odtehtati njihove lepote. Sanjati, to je edina pot k sreči. Armand jo je opazoval s strahom. Zdela se mu je sumljiva njena nenadna živahnost in vpraševal se je. da ld niso to znaki duševne bolezni. Na drugi strani je pa vse kazalo, da o tem ne more biti govora. Morda se je pa končno otresla svojih mračnih misli in se sprijaznila s svojo usodo. Morda ga je pa hotela zopet navezati nase, rešiti ga preteče nevarnosti? Njen pogum je poznal. Armand je veroval v bo in Mini je bil hvaležen. Ona je pa v svojo največjo radost videia, da se zopet smehlja. Ni bila več tako naivna, da bi verjela, da bi mogla ogreti to srce, mrtvo za njo. Toda ponosna je bila pri misli, da se je zmagovito borila proti njegovim spominom na Lucio. Markiz bi bil rad zvedel, kje tiči vzrok te izpremembe Odkril je rano, še vedno odprto, pa se je je dotaknil le z največjo previdnostjo. Na vprašanje, ali ji Lucie kaj piše. je grofica odgovorila: — Seveda mi piše. Vrača se iz škotske, kjer je preživela dva meseca, zdaj se pa pripravlja na dolgo peto van je po Španiji. Ljudje iz kolonij so pravi Nomadi, srečni samo na potovanjih. — Kaj se še ni orno žila0 — Ne, ostati hoče dekle. — Vsaj ne bo imel baron Cravant tekmeca, ld bi mu da j a/l a prednost. — To bo gotovo laskalo njegovemu ponosu, samo ne vem, kako bo z njegovo ljubeznijo. — O, veste, Paul je dokaj hladen. Kakor v svoji ljubezni, tako tudi v svojem razočaranju nikoli ni bil posebno vročekrven. Slab dim, rahel pok in nobenega izbruha. — Nič podobnega Vezuvu. — Ne, samo prijeten salonski ognjenik. Ognja pa samo toliko, da bi lahko človek skuhal čaj. Zasmejal a sta se, toda staremu dipomatu se je zdela Minina veselost nekam snimljiva. Zato je nadaljeval svoje zasliševanje —• Kar se tiče Armanda, bi rekel, da se je pomiril in to me veseli. Grofičin obraz se je zmračil in strah ji je stisnil grlo. Odgovorila ni, samo z glavo je zmajala. To je bila tako nagla in temeljita izpreanemba, da markiz ni več dvomil, da se njegova prijateljica pretvarja, da je njena veselost prisiljena. Toda Čemu in komu na ljubo je igrala to vlogo? Slutil je, da tiči za tem nekaj skrivnostnega. In tej rteriv nosti bi bil rad prišel do cb». OreJnj> Josip Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za opravo In tnaeratal del Usta Oton