Gospodarske stvari. PomoCek zoper zeljske bollie. II. Včasib se je tudi kot dobro sredstvo zopei bolhe uasvetovalo scrae pred posejatvijo v v solni vodi namakati, ali grede z apnom, sajami itd. potrošati. Pa vendar vse to je le malo ali nič pomagalo. Pač pa je dob:o sc obneslo plevel posebno goršico, v ktere se bolbe kakor v pravib gDJezdih zaiejajo, spomladi popitati in oničiti. Konečno liočcmo še siedstva omeniti, s kterim se na labki uačin bolbe na tisoče polovijo. Vzame se deska, ali kar je bolj labko, kos iz lesa ali drata, ki je s papirjem prepet. Ta papir se ua obeb straneb pomaže s tičjim limoni, sirupom, kolomažo ali splob s kako prilepljivo stvarjo, ki je pii rokab in je dober kup. Ta poniazana deska ali rima se poteru tik nad rastlinanii sem ter tje pritegue in pregiblje, bolbe vsakokrat od listov rastlin za pol metra visoko po.skočijo, pridejo z niažo na deski ali lirui v dotiko in v nji obvise. To delo se labko vsak dan ponavlja uad rastlinanii, dokler da se skoraj vse bolbe polove in rastlikain iie škodujejo več, kajti dosti uiočaim rastlikaui bolbe ne unoiejo nič več budega storiti. Najbolj teško je temn mrčesu do živega priti, dokler je še v jajcu ali bubi. Treba je toraj gledati na to, da se dosti za ča«a mrčes ugonobi in posebno samicam brani, da zalego v grede zaležejo. • Vejevje sadunosnim drevesom kaže izrezovati. Krone na.šib sadunosnih dreves so po soiti razne podobe. Treba jim je včasib tudi človeške roke, da jib nekoliko uravna in popravi, če se boče, da bode drevie dobrega in obilao sadja rodilo Množina cvetja in popkov mora biti v pravi razmeri k proatoru, ki ga vejevje zavzema, Pri takih dtevcsih, ki imajo piramidalno in visoko rastoco krono, se mora tako pomagati, da se jim vsako četrto ali šesto leto pregosto vejevje izreže in v notrajneru delu krone take veje, ki z drugimi navzkriž rastejo, iztrebijo in izrežejo. Pri drevesib, ki imajo bolj nizko krono in pri takih z visečimi vejami se niorajo razuu prej imeuovanib vej in vejic tudi tiste porezovati, ki preveč visijo. Navadno izrastejo na vpognjenib krajih takih vej močai lesni poganjki, kteri se dajo v to poiabiti, da se iz njib vise razstoča krona drevesu nareditida. Tudi so na takih krajih pogosto manjše niladike, ktere se morajo nekoliko uazaj porezati, da potem iz z njib močne lesne veje izrast6, iz kterih pozneje zopet vi.5je krone nastanejo. Vrb tega še se pri obeh imenovanib drevesnih podobab nahajajo zlasti pri peščičastem sadji dolge, tanke k tlani viseče veje, ktere branijo, da svitloba in toplota ne iuore med vejevje vdirati, kar je potem vziok, da postauejo spodnji deli vej goli in ueplodovitni. Take veje se morajo prikrajšati in na njib izraste potem rodoviten les. Da se mora vse staro subo šumevje odstianiti, je samo ob sebi urnevno. Kako imenitno in basnovito da je izrezovanje, trebljenje drevesnih krun, to bode vsakdo kmalo spoznal, ki ima priliko drevesa primerjati, kterih krone so bile od časa do časa razredčene ia iztrebljene, s takimi, ki te dobrote nikdar ne okusijo. Pii iztrebljenih drevesih je krona dostikrat prav gosta in košata, pa večina vej je na spodnji tretiini svoje dolgosti golih in nerodovitnih in še le njihovi vršiči imajo listje, cvet in sad. Na vršičih se vsako leto narede kratke mladike z maliini listki id drobičkim sadjem, ktero nikdar do uaravne debeloste ne doraste in je kislega okusa, redko, nepopolno listje ue zadostuje potrebuib redivnib tvaiin za sad prirediti in pripraviti. Vib tega se cverje takih dreves po vreinenskih nczgodab dosti prej pokvari, ker je ravno na koncib posameznih vej. Pa tudi vihaiji, sneg in druge nezgode takiuu drevesoni krone prej in laglje poloniijo. (Konec prib.) Bramor je kobilici podobna, ponočna, podzeraeljska žuželka, ki vzlasti zadnji dve leti na izredni naoin nagaia našim gospodinjaai, ker jim po vitib spodjeda mlade sajeniee. Marsikaj svetujejo, kako naj bi se škodljivec pokončeval. Piavijo, da bi menda največ koristilo to, če bi se zapvavljala gnezda, kamnr je brarnorka iznesla jajeica. Nek tukajšnji vrtnar mu, kakor tidi, s uspebom pribaja do živega s tem, da zjotraj 8 prstom odrabljava novo raziovano površino, doklec ne zasledi toiižča, kjer hodnik vodi globlje v zernljo; tukaj vlije v luknjic ¦ kakib 5 kapljic laškega olja. potem pa vode. Voda nštcikljasto živalico" prisili na dan, a olje jejjestiup, zatoraj se ees uekoliko trenutkov raztegne — mrtva. M. K.