8354 AA OSREDNJA KfUUHLU* p.p;\26 60100200 ~M h 660°' K0,’LK . . Primorski nevmk Pošimua pe za dva meseca *P pol, v primeru afriških držav pa Piti za en sam mesec. Istočasno znanstveniki iz vsega »Veta, zbrani v Rimu, v svojem dra-Matičnem sporočilu obema velesi-lftMa ugotavljajo, da znašajo danes »troški za oboroževanje v svetu o-krog 620 milijard dolarjev in z nebrzdano oboroževalno tekmo VVa-»hingtona in Moskve še naraščajo, »Minski spopad pa bi samo v Evro-Pi na 670 milijonov prebivalcev zahteval okrog 170 milijonov mrtvih {»koj, 150 milijonov pa neozdravljivo ranjenih ali prizadetih. Eno samo leto prekinitve obo-»oževalne tekme bi torej plačalo in Poplačalo celotno sedanjo zadolžitev držav v razvoju, da na človeške šztve ob grozljivosti številk niti ne Ptlslinio. Glas neuvrščenih iz Novega Delhija Je zato še kako glas v imenu človeštva, v imenu življenja, glas ,e»ti sodobnega sveta. (j- k.) smo si složno prizadevati za mir, razvoj in enakopravnost med državami in narodi vseh ras in veroizpovedi na svetu,* je dejala. V imenu udeležencev so se indijskim gostiteljem zahvalili predstavniki afriških, azijskih, evropskih in latinskoameriških držav ter osvobodilnih gibanj: kenijski predsednik Moi, jemenski voditelj Saleh, predsednik predsedstva SFRJ Stambolič, panamski podpredsednik Illueca ter voditelj PLO Arafat v imenu osvobodilnih gibanj. Na predlog dosedanjega predsedujočega, kubanskega predsednika Castra, je konferenca nato navdušeno sprejela resolucijo, s katero izraža narodu in vladi Indije ter njeni predsednici Gan-dhijevi zahvalo za dobrodošlico in predvsem za napore, ki so jih gostitelji vložili za uspešen potek srečanja neuvrščenih. Posebno zahvalo pa je Castro Indiri Gandhi, kot novi predsednici gibanja, izrekel zato, ker je na konferenci dokazala svojo globoko privrženost neuvrščenemu gibanju, njegovi enotnosti in temeljnim načelom. V zaključnem posegu, ki je u-radno sklenil sedmo srečanje voditeljev neuvrščenih dežel, je predsednica Gandhijeva potrdila njegov uspešen potek, okrepljeno enotnost znotraj gibanja in njegovo soglasje o potrebi po odločnem boju za novo mednarodno gospodarsko ureditev v po prvotno določeno. Obisk so za krajši čas prenesli zaradi ne-razpoložljivosti jordanskega kralja. To je bil že tretji odlog tega obiska. so obvezne, že marsikdo se jim je v preteklosti izognil. Vsekakor pa bodo številni ministri ob ugled in zaupanje, če bodo danes poraženi. Prav tako ni jasno, kako bo Mitterrand ukrepal na finančnem in gospodarskem področju. Delor-sove optimistične izjave o usodi franka ne prepričujejo več nikogar. Finančni krogi pričakujejo že v kratkem novo devalvacijo, ki bi jo lahko po mnenju nekaterih Mitterrand tudi preprečil, če bi potrdil dosedanjega vplivnega guvernerja francoske narodne banke De La Geniera in bi uvedel obvezen predhodni polog za uvoz tujega blaga. V Turinu aretirali še dva socialistična upravitelja TURIN — Včeraj so zaradi turinskega škandala o podkupninah aretirali še socialističnega podžupana Enza Biffija Gentilija in socialističnega občinskega odbornika za premoženje in javna dela Libertina Scicoloneja. Z včerajšnjima aretacijama je tako zaradi podkupnin pri javnih dražbah v Turinu za zapahi že osem oseb. Kljub zadržanosti pa sodstvo ne izključuje, da bi lahko v prihodnjih urah prišlo do novih aretacij. Medtem pa se stopnjuje napetost v strankah, ki imajo v svojih vrstah ljudi vpletene v škandal. Turinska občinska svetovalska skupina KD že polemizira z odgovornim za odnose s krajevnimi upravami pri krščanski demokraciji DOnofrijem zaradi njegovih izjav nekemu dnevniku glede turinskega škandala. Socialisti so »previdnostno* izključili iz stranke vse svoje ljudi, ki so vpleteni v škandal. Zahteve po odstopu občinskega in deželnega odbora pa postajajo vedno glasnejše. Dva svetovalca PLI sta izstopila iz občinskih komisij, češ da je položaj nevzdržen, ker odbor noče odstopiti. Radikalci že zbirajo po Turinu podpise za razpustitev obeh odborov, poslanec Giorgio La Malfa pa je zahteval tako odstop komunističnega župana Novellija kot tudi predsednika deželnega odbora. P ninorški^nevmle TRŽAŠKI DNEVNIK 13. marca 1983 ZA RAZLAŠČENA ZEMLJIŠČA MED PROSEKOM IN OPČINAMI KZ in NZ nastopili pri družbi ANAS zaradi zamud pri plačilu odškodnin Akontacijo v višini 80 od sto bi morali ti razlaščenci prejeti že v teku meseca januarja NA SREČANJU PD-SINDIKATI Različne ocene dogovora z vlado in delodajalci V PROSTORIH OPENSKEGA PROSVETNEGA DOMA Poročali smo že, da skupina razlaščencev z Opčin, ki bodo prizadeti zaradi izgradnje hitre ceste, še ni prejela akontacije na odškodnino za razlastitev v višini 80 od sto, ki bi jo sicer morala prejeti, saj je do podpisa začasnega sporazuma med lastniki in družbo ANAS prišlo proti koncu lanskega leta. Ko je to zveaela, se je KZ takoj obrnila na odgovorne pri družbi A NAS, kjer pa je prejela različne odgovore. Stanje se od takrat ni spremenilo, zaradi česar sta Kmečka zveza in Konzorcij razlaščencev »Naša zemlja* v prejšnjih dneh odposlali pismo družbi ANAS. V njem uvodoma ugotavljata, da se na družbo obrača v imenu prizadetih, ki se pritožujejo, da niso še prejeli a-kontacije na odškodnino za razlastitev nekaterih zemljišč v davčnih občinah Kontovel in Opčine, po katerih bo tekla avtocestna povezava med Sesljanom in tržaškim pristaniščem (2. odsek: Prosek - Opčine sevčr). KZ in NZ zato naprošata družbo ANAS, da bi obrazložila razloge te zamude, ki je v nasprotju ne samo s točnimi zakonskimi določili (zakonski odlok ,z dne 23. jan. 1982 štev. 9, ki je bil spremenjen v zakon štev. 94 z dne 25. marca 1982), ampak tudi z nekaterimi predpisi, ki jih vsebuje sporazum, ki so ga 21. decembra lani podpisale zainteresirane u-stanove in organizacije. V pismu KZ in NZ nadalje ugotavljata, da je bilo v primerih zgoraj navedenih lastnikov iz davčnih občin Kontovel in Opčine, stanje zemljišč ugotovljeno in s tem vzeto v posest v mesecih februarju in marcu lanskega leta, medtem ko pa je do podpisa začasnega sporazuma prišlo v drugi polovici decembra lani. Ob koncu podpisnika izražata željo, da bi čim prej prejela zadovoljiv odgovor. Pismo je bilo v vednost odposlano tudi deželni upravi, tržaški, devinsko-nabrežinski, repentabrski, dolinski in zgoniški občini, Kraški gorski skupnosti, federaciji Colti-vatori diretti in podjetju ICIR. Naj še dodamo, kaj predvideva o-snutek okvirnega sporazuma o razlastitvenem postopku: člen 6 se glasi: Za plačilo akontacije na odškodnino za razlastitev v višini 80 odstotkov, kot določa zakon z dne 25. marca 1982 štev. 94, bodo poskrbela podjetja, ki imajo delo v zakupu že ob podpisu sporazuma. Samo v primeru izrednih tehničnih težav in za podjetja, ki so prejela dela v zakup od strani družbe ANAS (kot je primer 2. odseka, ki ga je ANAS dala v zakup podjetju ICIR, op. ur.), bo do tega plačila lahko prišlo kasne- je, vsekakor pa v teku 30 dni po podpisu začasnega sporazuma. fc dni nov sestanek z županom Cecovinijem v zvezi z vprašanjem openskega pokopališča Kakor je neuradno javil tržaški občinski odbornik Jagodic, bo te dni sestanek z županom Cecovinijem glede vprašanja openskega pokopališča, ki se je kot znano, zapletlo zaradi odkritja vode podtalnice. Sestanek so zahtevali predsednik vzhcdnokraškega rajonskega sosveta Sosič ter občinski svetovalci Lokar (SSk), Calabria in Spetič (KPI). Sestanka se bodo poleg omenjenih u-deležili še predstavniki raznih openskih organizacij. Odgovorni za higiensko in zdravstveno službo v okviru KZE Botte-ghelli je medtem odgovoril kulturnemu društvu »Tabor* na Opčinah na njegov dopis z dne 5. februarja. Odgovor je prišel z zamudo, ker je Bot-teghelh, kot sam poudarja, prejel italijanski prevod pisma šele 22. februarja. V odgovoru je rečeno, da se je zastopstvo službe za higieno in zdravstvo med drugim sešlo glede problema pokopališča s predstavniki vzhodnokraškega rajonskega sveta, z neko politično skupino ter s tržaškim županom in zainteresiranimi odborniki. Na sestanku je bilo naglašeno, da pokopališča zaradi novih zapletov ni mogoče razširiti in da je župan naročil odbornikom proučitev novih možnosti Težave in uspehi slovenske obrti V okviru oddaje Radia Trst A z naslovom »Gospodarska problematika* bosta jutri, 14. marca, ob 13.20 predsednika obrtniških sekcij SDGZ za Trst in Gorico, Rado Andolšek in Livio Antonič, posredovala svoja mnenja o težavah in uspehih slovenskega obrtništva. V hotelu Jolly je bila v petek zvečer zanimiva razprava o temi «Sindikat in delavsko gibanje po sporazumu o ceni delovne sile*. Razpravo je organizirala tržaška pokrajinska federacija Proletarske demokracije, nastopili pa so člani o-srednjega vodstva stranke I. Sta-gliano ter pokrajinska tajnika CGIL Gialuz in C1SL Degrassi. Povabljen je bil tudi pokrajinski tajnik UIL Fabricci, ki pa se je oprostil, češ da je zadržan v Rimu. Oceni sporazuma z dne 22. januarja med vlado, delodajalci in sindikati, ki so ju dali po eni strani predstavnika sindikalnih organizacij in po drugi predstavnik PD, sta si zelo različni. Za sindikate je sporazum »odraz sedanjega razmerja sil v državi, ki ni ugoden za sindikalno gibanje*. Dogovor, ki je bil dosežen po dveh letih hudih bojev med predstavniki italijanskega delavstva in delodajalci in ki je bil podpisan pod Damoklejevim mečem preklicanega sporazuma iz leta 1967 o premični lestvici in cele vrste neobnovljenih delovnih pogodb, je kljub nekaterim točkam, ki pričajo o popuščanju sindikatov, začasno zajezil ofenzivo delodajalcev, uresničil obrambo kupne moči delavskih plač in mezd ter povrnil sindikatu vlogo, ki so jo v zadnjih le- tih postopoma prevzele politične stranke. Dogovor je torej kljub nekaterim pomanjkljivostim maksimum, kar se je dalo doseči. Za Proletarsko demokracijo pa predstavlja dogovor poraz sindikatov in vsega delavskega gibanja v Italiji. Izboljšave, ki jih je iztrgal delodajalcem, so neznatne. Z njegovim podpisom je sindikalna zveza storila zgodovinski korak nazaj. Od začetne parole »premična lestvica je nedotakljiva* se je najprej popustilo na njeno »ohladitev* v razmerju največ 10 odst., v resnici pa je ohladitev dosegla formalno 18 odst., dejansko pa še večji obseg, kajti delavstvo je ostalo nezavarovano pred naraščanjem posrednih davščin, tarif za javne storitve, itd. Načrt je sam »delavski statut*, saj je bila med drugim ponovno uvedena praksa nameščanja delavcev »poimensko* ter odpravljene nekatere važne ugodnosti za zaposlene ženske (materinstvo, za poslovanje, itd). Sindikat se praktično danes giblje v okviru plota, ki sta mu ga postavila vlada in zveza delodajalcev. Posledica tega je, da v okviru posameznih sindikatov narašča nezadovoljstvo delavcev in da preti nevarnost razkola v okviru same sindikalne zveze, meni Proletarska demokracija. SE S PETKOVE OBČINSKE SEJE Nespremenjeno stališče glede rabe slovenščine Potrdil ga je podžupan na vprašanje svetovalca Spetiča (KPI) Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta je bilo v uvodnem delu, ki je kot običajno namenjen odgovorov na vprašanja in interpelacije svetovalcev, govo tudi o pravici rabe slovenskega jezika v izvoljenih telesih. Ta problem je sprožil komunistični svetovalec Spetič, ki je naslovil na občinski odbor vprašanje, kakšno je stališče tržaške občinske uprave glede znane razsodbe deželnega upravnega sodišča (TAR), ki je v »pričakovanju državnega o-kvirnega zakona* prepovedal rabo slovenščine na sejah tržaškega pokrajinskega sveta. Naj omenimo, da je pokrajinska uprava na pooblastilo sveta konec lanskega leta vložila priziv zoper to razsodbo TAR na višji državni svet, ki pa očitno ni še sklepal o tem vprašan ju,. Podžupan Pacor se je v odgovoru Spetiču omejil na lakonično izjavo, da uprava spremlja potek dogodkov o teh zadevah kar pomeni, da bo glede rabe slovenščine ukrepala po smernicah, ki jih določa zakon oziroma obstoječa normativa, seveda torej tudi v pričakovanju sklepa višjega državnega sveta glede priziva tržaške pokrajine. Spetič je vzel na znanje to odborovo stališče, ki ga je sam označil kot »legi-timistično* in spet poudaril pravico, ki jo imajo Slovenci, da se na sejah krajevnih ustanov izražajo v materinem jeziku. V svojem posegu pa je tudi polemiziral s tistimi silami (zlasti s Krščansko demokracijo), ki rabo slovenščine v teh organih vedno podrejujejo izglasovanju okvirnega zaščitnega zakona, kar je seveda nedopustno, saj nosijo prav te sile največjo odgovornost, da parlament ni še uresničil ustavnih dolžnosti do naše narodnostne skupnosti. Podobno stališče je kot znano KD zavzela tudi v pokrajinskem svetu, kjer je glasovala skupno z misovcev in z nekaterimi listarji proti prizivu pokrajine zoper razsodbo TAR. •iiiiiiniiiMiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniMiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiniKiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiii NAŠA «NAJMLAJŠA» DRUŠTVA SO SE IZKAZALA Tudi v Rovtah in pri Sv. Jakobu so ženske praznovale osmi marec O številnih proslavah 8. marca smo v teh dneh veliko poročali. Vendar je prav, da se še posebej zaustavimo pri tistih, ki so se po svoji vsebini nekoliko razlikovale od že tradicionalnih proslav in ki so dokazale, da tudi naša »najmlajša* društva ne mislijo životariti, ampak da hočejo postati živ in predvsem aktualen dejavnik kulturnega življenja. Med take proslave sodi prav gotovo srečanje, ki ga je ob 8. marcu priredilo KD Rovte-Kolonkovec. Organizatorji so se tokrat odločili za razgovor o problemih žensk danes in nekoč. V razgovoru so sodelovale udeleženke proslave same. Starejše so govorile o časih, ko so one bile mlade, ko so bili življenjski problemi zelo težki, ko je morala ženska trdo delati, da je pomagala k preživljanju družine. Mlajše so seveda povedale svoje težave, ki kažejo, da je mogoče danes življenje ženske nekoliko lažje, saj jim pri vsakodnevnem delu pomagajo stroji, so pa problemi, ki jih nekoč ni bilo: terorizem, vsakdanja živčna napetost, ki ne odtujuje samo mladih od starejših, temveč tudi družine, kjer se življenje odvija pred televizijskim aparatom, namesto da bi se člani družin med seboj pogovorili in skušali skupno reševati svoje težave, itd. Oglasile so se tiste, ki so v mladih letih morale delati kot služkinje, tiste, ki so nosile mleko v mesto, prale perilo tržaški gospodi in ki so si marale že v rani mladosti same služiti kruh. Tako so ti pomenki pokazali, da je bilo življenje nekoč res težje, z druge strani pa manj živčno, bolj družabno, saj so se ljudje radi družili, sestajali, prepevali pesmi Tudi proslava 8. marca, ki jo je predvčerajšnjim organiziralo društvo »Ivan Cankar* od Sv. Jakoba, je nadvse uspela. Zbralo se je okrog petdeset in še več Slovenk od Sv. Jakoba in bližnje okolice, ki so se prvič po dolgih letih zatišja spet zbrale v domačem društvu. O vlogi in težavah slovenskih žensk v mestnem središču je spregovorila podpredsednica društva Jasna Raubar, novinarka Breda Pahor pa je o-bravnavala najaktualnejša vprašanja, ki tarejo žensko stvarnost v italijanski družbi. Gre za pomisleke, ki jim ima žensko gibanje o zadnjem dogovoru med sindikalnimi organizacijami in industrijci, kajti ponovno se bliža nemarnost, da bi gospodarsko krizo plačale predvsem ženske, ki bi bile spet porinjene med štiri stene. Proti ženski je tudi poskus Fanfanijeve vlade, da okme nekatere že dosežene pravice žensk delavk (porodniški dopust) in ne nazadnje spodkopavanje Krščanske demokracije, ki je s svojimi popravki dejansko hotela izničiti pomen novega zakona o spolnem nasilju. Večer so s petjem in nošami popestrile članice pevske skupine »Stu Včeraj je na ekonomski fakulteti tržaške univerze uspešno diplomiral ROBERTO NOVELLO Iskreno mu čestitajo mama, Armando, brat Dimitrij, Pavla, nono Angelo in Draga. Čestitkam se pridružuje družina Gruden. ledi*, ki so podale niz ljudskih pesmi iz vseh pokrajin Slovenije, izključno na žensko tematiko. Ljubiteljice poezije pa so prišle na svoje ob poslušanju gledališkega igralca Jožka Lukeša, ki je interpretiral nekaj Prešernovih, Kosovelovih in porovih pesmi. Na koncu moramo omeniti še Nevo Kranjec in Germana Caserja, ki sta s harmoniko in kitaro, ob vnetem sodelovanju vseh prisotnih grl, popeljala večer v izvrstno počutje. Rajonski sveti V sredo, 16. marca se bo sestal rajonski svet za Kjadin in Rocol, ki ima na dnevnem redu razpravo o trgovskem načrtu in o gradnji nove cerkve v naselju Rocol - Me-lara. Seje se bodo udeležili tudi predstavniki škofije in zavoda IACP. PRIPRAVI NA DCiam OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA Razpored občnih zborov posameznih sekcij SDGZ Jutri je na vrsti sekcija za zunanjo trgovino trgovino na debelo, industrijo ter bančništvo Kot smo že poročali, bo občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v nedeljo, 27. marca, v Gorici. V okviru priprav nanj bodo prihodnji teden imele svoje občne zbore skoraj vse sekcije SDGZ v Trstu in Gorici. Tržaške sekcije bodo imele občne zbore po sledečem razporedu: Jntri, 14. marca, ob 20. uri sekcija za zunanjo trgovino, trgovino na debelo, industrijo in bančništvo Prihodnjo soboto in nedeljo Spet prosto čez mejo pri Botaču V soboto, 19. marca, ob 9. uri bo v gledališču «France Prešeren* v Boljuncu predstavitev gradiva o mednarodnem seminarju o Dolini Glinščice. Dolinski občinski upravi sta poleg drugih zagotovila prisotnost tudi deželni odbornik za načrtovanje in proračun Sergio Coloni ter predsednik Komiteja za varstvo okolja SR Slovenije Jože Kavčič. Po predstavitvi gradiva, ki bo trajala tja do 11. ure, se bodo udeleženci sprehodili po Dolini Glinščice do Botača, od koder bodo smeh prosto čez mejo. Uro pozneje, opoldne, bo v Botaču kratka kulturna pri reditev z nastopom šolskih o-trck z obeh strani meje, ki obiskujejo šoli pri Domju in v Hrpeljah. Tedaj bo izrečena zdravica prijateljstvu ob odprti meji. Kot rečeno, bo mejo pri Botaču mogoče prosto prestopiti še v nedeljo, 20. marca. in da podrobno pretresejo številne probleme, ki v.ak dan tarejo gospodarstvenike. KPI o tržaškem gkdališču Verdi — na sedežu združenja. Ul. Cicero-ne 8, Trst: v sredo, 16. marca, ob 20. uri sekcija trgovcev na drobno — v Prosvetnem domu na Opčinah; v petek, 18. marca, ob 20. uri sekcija obrtnikov — prav tako v Prosvetnem domu na Opčinah. Na občnih zborih bodo posamezne sekcije izvolile svoja vodstva in delegate za deželni občni zbor, člani pa bodo imeli priložnost, da izrazijo svoje mnenje o delovanju sekcije GORELI SO SKLADI HLODOV PRED TOVARNO SAFAIMPEX Požar povzročil milijardo lir škode Požar, ki je nastal včeraj okrog 13. ure na hlodih, vskladiščenih pred tovarno Saraimpex v Ul. Ca-boto v industrijski coni. je uničil približno 2500 kubičnih metrov lesa in povzročil škode za milijardo lir. Pred večstometrsko dolgo grmado gorečih hlodov, iz katerih je tovarna izdelovala embalažo, so gasilci postrojih kar 6 avto-brizgalk, ki so črpale vodo iz bližnjega plovnega prekopa. Delo se je intenzivno nadaljevalo do večera, nato pa je še celo noč gasila požar manjša ekipa gasilcev. Kako, da je nastal tako silovit požar? Policija ne izključuje, da je ogenj nekdo zlonamerno podtaknil. Neka ženska, ki živi v bližini, je namreč agentom povedala, da je le nekaj trenutkov preden so se pokazali visoki zublji, opazila manjši avto temne barve, ki se je oddaljil od komprenzorija z veliko naglico. Tovarna Safaimpex je zaprta že dalj časa zaradi stečaja. Ker pa lastniki niso plačali carinskih pristojbin pri uvozu lesa, je bilo vseh 7500 kubičnih metrov hlodov začasno zaplenjenih in so jih finančni stražniki redno nadzirali. Včeraj so to kontrolo opravili okrog 11.30. V soboto kulturna prireditev v Repim KD Kraški dom bo v soboto priredil v občinski telovadnici v Rep-nu kulturno prireditev v počastitev dneva slovenske kulture. Poleg domačih recitatorjev, dveh kitaristov, ženskega zbora Repen ta bor in otroškega zbora Zvonček bosta nastopila dekliški zbor in kulturna skupina iz pobratenega Logatca. (B. S.) Kulturni odsek tržaške federacije KPI je v tiskovnem sporočilu z zadovoljstvom sprejel na znanje odložitev glasovanja o zakonskem odloku glede finančne podpore opernim gledališčem. Okoliščino spravlja KPI v zvezo tudi z odločnim nastopom enotne tržaške delegacije v Rimu v obrambo gledališča Verdi, sicer pa poudarja važno vlogo, kf so jo v korist opernih gledališč odigrali komunisti na vsedržavni ravni in med njimi tržaška senatorka Jelka Gerbec. Razstava lutk Agate Freyer izjemno kulturno doživetje Njen ogled možen še ves teden do nedelje zvečer Največjo pozornost je nedvomno pritegnil Martin Krpan, kremeniti silak z Vrha pri Sveti Trojici, ki je z močjo, spretnostjo in prebrisanostjo ugnal Brdavsa ter rešil Dunaj in cesarja Janeza. Leseni obrazi, pletena telesa, ki se sklicujejo na tradicijo pletarske obrti v Sodražici, roke, kuštravi lasje, dajejo junakom te klasične slovenske povesti karakterne poteze, ki jim jih je vdihnil veliki slikar Hinko Smrekar. Pa tudi ostali protagonisti niso bili deležni nič manjše pozornosti: od jazbečarja Tobije, do čarovnika Fidl - Fadla, od lesenega princa do Petra in volka ter vseh ostalih, ki s panojev openskega Prosvetnega doma pomežikujejo starim in mladim. Razstava lutk Agate Freyer, ki so jo odprli v petek zvečer na Opčinah, je za naš prostor in razstavno dejavnost nedvomno nenavadna pobuda, predstavlja pa izjemo tudi za vseslovenski kulturni prostor. Kot je v uvodni besedi poudaril Marjan Belina, imajo nekateri slovenski kulturni delavci še vedno mačehovski in omalovažujoč odnos do lutkarske umetnosti, pa čeprav je bilo za marsikaterega ravno lutkovno gledališče tisto, ki mu je v rani mladosti prvo približalo umetnost in ga je v tem stiku povzdignilo in obogatilo. Kljub težavam pa si je lutkarstvo vsaj delno utrlo pot v slovensko kulturo in doseglo visoko raven, raven, o kateri zgovorno priča openska razstava. Lutke Agate Freyer, pa čeprav negibne in izven svojega «naravnega okolja» — odrske scene, niso mrtve. Vsakemu obiskovalcu, ki se zna nekoliko sprostiti, ki najde v sebi dovolj fantazije in razpre otroške oči (ki so še vedno prisotne v vsakem izmed nas, ne glede na leta) Martin Krpan, Tobija, Fidl-Fadl in drugi spregovorijo v svoji preprosti, a obenem magični in pravljični govorici. In z njimi zaživijo pripovedi, iz katerih so se rodili. Sleherni detajl ima svojo go-vorljivost, sleherna lutka svojo sporočilnost in moč, sleherna poteza označuje karakterne posebnosti lika, ki ga predstavlja. Agata Freyer sodi nedvomno med tiste slovenske likovnike, ki so med prvimi zaorali brazdo lutkovne u-metnosti na Slovenskem. V dvanajstih letih dela je likovno oblikovala okoli dvajset uprizoritev za slovenske in jugoslovanske odre, odkrivala vabljive možnosti lutkovnega oblikovanja, razvila tenkočutno razumevanje za razumevanje likovne in gledališko-lutkovne umetnosti. Prav zato je njena razstava v openskem Prosvetnem domu važen kulturni dogodek in upati je, da si jo bo ogledalo kar največ ljudi. Ob tem pa gre priznanje tudi tiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiliiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMfiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiit OB 90. OBLETNICI ROJSTVA PESNIKA I. GRUDNA Literarni natečaj za dijake devinsko-nabrežinske občine V okviru spominske proslave ob 90. obletnici rojstva pesnika Iga Grudna razpisuje SKD «lgo Gruden* iz Nabrežine literarni natečaj. Natečaja se lahko udeležijo učenci, ki obiskujejo osnovno in srednjo šolo v občini Devin - Nabrežina, ter študentje višjih srednjih šol na Tržaškem. Naslovi nalog so naslednji: a) za osnovne šole: Ljubim te, domači kraj! b) za nižje srednje šole: »...vedi, zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej. Zanjo bori se naprej!* Ali so po tvojem mnenju ti pesnikovi verzi še danes veljavni, čeprav so bili napisani v drugačnih časih? c) za višje srednje šole (na izbiro): 1. Odmevi druge svetovne vojne v poeziji Iga Grudna: 2. Igo Gruden in slovenska pesem za o-troke: 3. »Skozi srce so mi šle vse tegobe sveta, narodov vseh bolečine sprejelo je vase, sredi samot in viharjev je težke te čase, vedno i-skalo v človeku le pot do srca*. Prikaz Grudnove domorodne, domotožne in socialne poetike. Naloge ne smejo biti skupinske. Vsak udeleženec natečaja podpiše svojo nalogo in pripiše ime šole. Udeleženci natečaja morajo oddati svoje izdelke do vključno 9. aprila 1983 svojim učiteljem oziroma profesorjem, ki jih bodo nato posredovali organizatorju natečaja. Nagrajevanje najboljših izdelkov bo v nedeljo. 17. aprila 1983, v občinski telovadnici v Nabrežini na jubilejni proslavi 90. obletnice rojstva pesnika Iga Grudna. Organizator si pridržuje pravico, da najboljših izdelkov ne vrne in da jih razstavi 17. aprila 1983 na prireditvenem prostoru, kjer bodo na ogled skupaj z izdelki likovnega natečaja. Nov natečaj za načrt spomenika Dne 10. 3.1983 se je sestala natečajna komisija za postavitev spomenika padlim od Sv. Ane, Skednja in Kolonkovca v sestavi: arh. Dario Jagodic, arh, Franjo Kosovel, arh. Miloš Jugovič. Marta Werk - Volk, Jolanda Guštinčič. Predložena so bila tri dela. Komisija je pregledala elaborate in po dolgi in izčrpni diskusiji u-gotovila, da nobeden od predloženih elaboratov ni upošteval dovolj okolja, v katerem bi moral stati spomenik, ter zato ni mogla izbrati ustrezajočega načrta za izvedbo. Poleg tega pa je komisija ugotovila predvsem finančno neustreznost glede na razpoložljiva sredstva za samo postavitev spomenika. Zato je komisija sklenila, da ne odpre ovojnic z imeni avtorjev in da natečaj ponovi ter vabi. da se ga udeležijo poleg že sodelujočih še ostali člani Društva zamejskih likovnikov; pri tem pa priporoča, da avtorji upoštevajo obstoječe zelenje ter dejstvo, da razpoložljiva sredstva ne presegajo 20.000.000 lir. S tem po ročilom odbor razpisuje ponovni natečaj z rokom predložitve načrtov 26.4. 1983, ki naj jih avtorji z o-brazložitvijo predajo v Tržaško knjigarno z ustreznim geslom ter imenom v zaprti ovojnici. Morebitne dodatne informacije dobite na tel. 77734 ob uradnih urah (Cesar). Gojenci dijaškega doma se bodo danes vrnili iz Ljubljane Od petka do danes se mudijo na ekskurzijskem izletu v Ljubljani gojenci Slovenskega dijaškega doma »Srečko Kosovel* iz Trsta. Včeraj so gostovali s predstavo »Ostržek* v Cankarjevem domu; predstava je odlično uspela. Prav tako včeraj so obiskali skupščino SRS in RTV, nato pa prisluhnili operi »Trubadur*. Danes si bodo ogledali Sv. Urh, zoološki vrt in Tehniški muzej v Bistri. V Trst se vrnejo proti večeru, v Dijaškem domu bodo predvidoma okoli 18.30. Še danes na ogled «NAUTICAMP 83» Na razstavišču pri Montebelu si še danes — po neprekinjenem ur niku od 10. do 20. ure — lahko o gledamo razstavo Športnih čolnov naprav za kampiranje in caravan ning Nauticamp 83. Med spremnimi prireditvami so na sporedu še tek movanje v športnem ribolovu (za četek ob 9. uri na valobranu L Rizzo), regata (v Barkovljah z za četkom ob 8.30), strokovno sreča nje o tradicionalnem in vodnem smučanju (ob 11.15 v Kongresnem centru) ter nagrajevanje najboljših tekmovalcev na obeh dopoldanskih športnih prireditvah (ob 18. uri v Kongresnem centru). • V torek, 15. t.m., ob 18.30 bo v Krožku za kulturo in umetnost — CCA predaval o Krasu prof. Fabio Fort! z Inštituta za geologijo in paleontologijo na tukajšnji univerzi. openskim kulturnim delavcem, ki so pri nas med prvimi dojeli pomen in domet take, za nas izjemne in nenavadne razstave, ki nakazuje nove možnosti likovnega u-stvarjanja in izražanja. Razstava, ki so jo odprli s koncertom čembalistke Dine Slame in čelista Edija Majarona, bo odprta do 20. marca vsak dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. (vt) • Jntri ob 18. ari bosta skupščini sekcij KPI pri '.v, Ivanu in v Miljah. Zveza žena z Opčin izreka ob izgubi drage PAVLE MALALAN por. KLJUČAR svojcem občuteno sožalje. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Lojzke Merlak se iskreno zahvaljujemo vsem, k> so na katerikoli način sočustvovali z nami. SVOJCI Trst, 13. marca 1983 14. 3. 1978 14. 3. 1983 Ob peti obletnici smrti dragega Zdravka Vodopivca se ga vedno z ljubeznijo spominjajo žena Angela in hčerki z družinama Dolina, 13. marca 1983 Nenadoma nas je zapustil naš dragi RINO BRANDO Pogreb bo jutri. 14. marca, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Dolino. Žalostno vest sporoča brat in drugo sorodstvo Trst, 13. marca 1983 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob tolikih izrazih sočutja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin našega predragega MILANA STUBLJA Posebna zahvala g. župniku, godbi in pevcem ter darovalcem vencev in cvetja. Žalujoča sestra in svojci ZAHVALA Ob izgubi naše drage J0SIPINE - NINE ŠKABAR vd. PURIC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin. Posebna zahvala župniku Tonetu Bedenčiču in cerkvenemu pevskemu zboru. Žalujoči svojci Veliki Repen, 13. marca 1983 ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega VIRGILIJA TULA (Žilka) se najtopleje zahvaljujemo č. g. Grmeku, lovcem žaveljskega lovišča, darovalcem cvetja, nosilcem krste in vencev, pevskemu zboru Valentin Vodnik, godbi na pihala Breg in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Jasni Jelenc, dr. Maji Demšar in dr. Radu Ukmarju ter osebju pnevmološkega oddelka bolnišnice. DRUŽINA Mačkolje, 13. marca 1983 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega LOVRENCA KURETA se iskreno zahvaljujemo g. župniku dr. Kosmaču, cerkvenim pevkam, pevskemu zboru Slavec, nosilcem krste, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in z nami sočustvovali. SVOJCI Ricmanje, Lakotišče, 13. marca 1983 ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob nenadni izgubi našega dragega EMILA ČERMELJA se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala dr. Sardagni, zdravnikom in osebju zdravilišča v Nabrežini, g. župniku, prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoča družina Nabrežina, 13. marca 1983 M- 3- 1982 h. 3. 1983 Ob prvi obletnici smrti našega predragega LUDVIKA LEVAKA se ga z neizmerno ljubeznijo in hvaležnostjo spominjata žena Pavla In hči Ksenija z možem Trst, 13. marca 1983 3 13. marca 1983 torni JAVNA SESTANKA KZ V Boljuncii in Repnu o posebnih znakih IVA za prodajo vina Kmečka zveza bo v sodelovanju z dolinsko in repentabrsko občino v naslednjih dneh priredila dva javna sestanka, na katerih bo govora o posebnem znaku (contrassegno) IVA, s katerim bo treba opremiti vse posede do 60 litrov zmogljivosti za prodajo vina. Odlok, ki to določa, je stopil v veljavo s V. marcem, vinogradnikom pa nalaga številne in tudi zapletene obveznosti. Zaradi tega bosta strokovnjaka Kmečke zveze podrobno obrazložila zainteresiranim vse predpise s tem v zvezi. Za vinogradnike dolinske občine bo javni sestanek v torek ob 20. uri v prostorih gledališča Prešeren v Boljuncu. , Za vinogradnike repentabrske občine pa bo javni sestanek v petek »b 20. uri v Domu Albina Bubniča v Repnu. V naslednjih dneh bo KZ organizirala podobne sestanke tudi za vinogradnike zgoniške, tržaške in nabrežinske občine. Njeni uradi v Ul. Ciceroue so vsekakor vedno na razpolago za vsa pojasnila. OBRAČUN NA PETKOVEM OBČNEM ZBORU Nadvse uspešno delovanje Godbenega društva Prosek Lani je opravilo društvo 35 nastopov • Velika skrb za naraščaj Več kot 80 vaj, 35 nastopov, med katerimi jih je bilo 12 na vaških kulturnih prireditvah, več samostojnih koncertov, plodno nadaljevanje stikov s pihalnimi orkestri matične domovine, nemajhna skrb za naraščaj, to so nadvse pozitivni rezultati delovanja v preteklem letu, ki jih je Godbeno društvo Pio sek predstavilo članom, staršem mlajših gojencev, vaščanom in gostom na petkovem rednem občnem zboru. Z obračunom udejstvovanja v prejšnji sezoni je društvo potrdilo, da uspešno nadaljuje po poti, ki si jo je začrtalo pred petimi leti, ko se je odločilo za bistveno/pomladitev svojih vrst, kar se je v zadnjem letu še najbolje odražalo v občutnem kvalitetnem skoku pro-reške godbe. Občni zbor je ociprl predsednik Drago Ukmar, ki je v svojem poročilu podrobneje orisal delovanje društva. Med naloge, ki jih je društvo uspešno opi avilo v zadnjem letu, sodi vsekakor vključevanje mladih v odbomiško delo. V začetku so se ob tem porodili določeni pomisleki, je dejal Ukmar, saj so ____________________________ bili ti mladi le malo časa včlanjeni Amalija Kante iz Praprota praznovala 90. rojstni dan zajeli in odpeljali proti Nemčiji. Med potjo pa se je njej in še neki drugi tovarišici posrečilo zbežati ter se ponovno vključiti v narodnoosvobodilni boj. Mati Amalija je kljub letom in težavam, ki jih je v življenju doživela, še danes kar čila in zdrava, predvsem pa se lahko ponaša z zelo dobrim spominom, še vedno je delavna ter veliko plete. Čestitkam otrok, sorodnikov in prijateljev, se pridružuje tudi Primorski dnevnik, na katerega je slavljenka naročeno že od vsega začetka in ga vsak dan prebira še M. M. f Čestitke iued redke pomemonejše dogodae ** Praprota lahko štejemo zelo lep lulilej, domačinke Amalije Kante, ki je te dni praznovala svoj 90-r°jstni dan. Slavljenka Amalija Škrk, vdova Kante se je rodila 11. marca 1893 "a številki 11 v Praprotu kot osem-najsta, zadnja hči zavedne slovenje kmečke družine Marjance in Petra Škrka. Ljudsko šolo je obiskovala v Šempoiaju, po končani šoli P® se je pri sestri Matildi izučila *a šiviljo, kar je bilo pri tako številni družini tudi zelo potrebno. Ra-žen tega je morala Amalija delati na kmetiji in doma. Leta 1912 j je poročila z domačinom Karlom Kantetom in postala pridna družin-ska mati in gospodinja, ki je svo-jeinu možu povila kar 12 otrok, od katerih jih je še sedem živili. Kot nešteto naših slovenskih dru-je tudi družina Amalije Kante jusila preganjanje fašističnega režima. . V času druge svetovne vojne se naša slavljenka, skupno z vso Svhio družino priključila narodnoosvobodilnemu boju. Hčerka Danila je bila v partizanski vojski na Kraku. kjer so jo blizu Škrbine nacisti kalilu,,, i,,.,tu,i,militi, lil, II... M. ..im.... v proseško društvo. Vključitev pa je bila povsem uspešna in plodna, saj je dobila godba iz mladih moči novih odbornikov precejšnje koristi. Tako Ukmar kot tajnik Milan Čuk sta podčrtala pomen sodelovanja in globokih stikov s pihalnimi or kestri iz Slovenije. Društvo je tako lani priredilo na Proseku prvo srečanje godb, ki sta se ga udeležili dve godbi iz matične domovine. Letos bodo prireditev ponovili in še razširili s prisotnostjo ene italijanske godbe. Tajnik Čuk je ob koncu svojega poročila omenil še veliko delo. ki čaka nov odbor: prihodnje leto bo namreč godbeno društvo slavilo 80-letnico ustanovitve. Po blagajniškem poročilu Marina Ukmarja, v katerem je bila poudarjena zdrava finančna podlaga društva, je podal svoje poročilo kapelnik Slavko Luksa. Dejal je, da je godba naštudirala nov. letošnji program z večjo lahkoto kot prejšnjega. pa čeprav je bil bolj zahteven od lanskega, kar skupaj z zadnjimi nastopi, priča o kvalitetnem dvigu godbe. Kapelnik je iznesel tudi nekatere kritike: obregnil se je ob disciplino med vajami in ob še prepogoste odsotnosti, izrazil pa je tudi občutek, da ni med mladimi več tistega uvodnega navdušenja do godbe. Ob koncu je omenil še glasbeni tečaj za mlade, pravi rezervoar proseške godbe, ki ga poleg njega samega vodijo še Egidia Starc. Tanja Conestabo, Miran Furlan, Marko Štoka in Marino Ukmar. Po pozdravih predstavnika ZSKD Ignacija Ote. člana Amaterskega otira Jaka Štoka Egona Štoke in od bornika KD Prosek - Kontovel Silvana Terčiča (ženski pevski zbor Prosek - Kontovel je poslal občnemu zboru pismen pozdrav) ter po kratki razpravi, v kateri je bilo še največ govora o pravilniku d>u-štva. so sledile volitve novega od bora. V novi odbor so bili izvoljeni Bruno Verša. Drago Ukmar. Dino Daneu. Cveto Ukmar. Marino Ukmar, Miran Furlan, Milem Čuk, Alojz Husu in Aleksander Gruden. Odbor bo na prvi seji porazdelil funkcije. vedno brez naočnikov. ..................................."i.................■•iimuu JUTRI BO V PODLONJERJU SLAVILA 80 LET Visok jubilej Pepke Gombač V Podlonjerju bo slavila Pepka Gombač vd. Sudič. «Trčeva» po do mače, visok življenjski jubilej. Čislo po žensko noče nikomur priznati svojih osemdeset let. pa vendar jih dobro nosi. Slavljenka se je rodila v Lonje-rju pri »Trčevih* kot sedma od devetih otrok. Čeprav družina ni bila premožna, je oče Gašpar zahteval. da vsi otroci dokončajo vsaj osnovno šolo, kjer je vzljubila slovensko besedo in knjigo. Ko je dorasla se je poročila s pekom Karlom Sudičem. kateremu je v zako nu povila dva otroka. Fašizem je tudi njeni družini prizadejal ne malo gorja. Tako je njen mož izgubil službo. Pepka pa je morala odtlej dalj časa sama preživljati družino: prala je tržaškim gospem, v mrzlem V MACK0LJAH Slovo od Virgilija Tula la r I P C Sp* ' r H , * torek popolni le se |e v .uač-K°ljah velika množica tiho in zbia n° poslovila od Virgilija Tula. zna neRa in priljubljenega gostilničar ^a- ki je zaradi zahrbtne bolezni toezgodaj legel v domačo zemljo, Kateri je bil vse življenje zvest in fredan. žilko — tako smo ga klicali Vsi. ki ;vno ga poznali — se je ro «11 v Mačkol.ah tl. aprila 1928 in poraščal v tistem obdobju, ko je .‘la slovenska beseda prepovedana 'O je bil zato primoran v rodni vasi °o|skovati italijansko šolo. Žilko Tul je odraščal v zavedni Jjriižini in ko je napočilo obdobje NOB, se je vsa družina angažirala v Plemenitem boju. V njihovi hiši *° bili sestanki in tja je tudi do . ^Hla paitizanska pošta. Tako se J? mladi Žilko prepojil s svobodoumnimi ideali in še zelo mlad sto-f'l v partizanske vrste, najprej kot Khrir, nato kot aktiven borec istr KK^ga odreda: tedaj mu je bilo let. , Kljub temu pa mu niso bile pri-branjene muke in to najhujše, saj ?a je pijana nemška patrola v začetku oktobra 1943 v Loki z neka-l*rimi drugimi tovariši zajela in ga Postavila pred zid. Njegovi tovari 81 so padli, Žilko pa je bil ranjen v roke in se je uspel prebiti do do-!ba, kjer je okreval, a je bil izdan fb je spet prišel v roke Nemcem, ki so ga zaprli na Plavjah. Od tam s° ga prepeljali v Coroneo in nato V Gradišče. Tik pred osvoboditvijo Je iz Gradišča zbežal in prišel do-ttiov. •’o osvoboditvi se je Žilko Tul za-®°slil kot zidar, leta 1970 pa se je * družino predal gostilniškemu po- klicu in si kot gostilničar pridobil velik ugled ne samo v Bregu, temveč širom po Tržaškem. V prostem času se je ukvarjal z lovom, ki mu je bil nadvse priljubljen konjiček in najljubše razvedrilo. Novembra 1981 je ob 40-letnici 08 prejel spominsko značko Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje. Kako priljubljen in cenjen je bil Žilko med nami, je pokazala nepregledna množica, ki ga je v torek spremila na zadnji poti. Težko prizadeti družini gre naše iskreno in globoko sožalje. Žilkotu pa bodi lahka domača gruda, (ris) podlonjerskem potoku tudi do 100 rjuh na teden. A to ni bilo najhujše. Njeni otroci so morah v italijansko šolo, ljube slovenske knjige so morali skri ti. Kljub temu ni Pepka zatrla slovenske besede. Svojim otrokom je v dolgih večerih pripovedovala o junakih iz slovenske književnosti, recitirala jim je Gregorčičeve in Aškerčeve pesrr . Ob izbruhu vojne je slavljenka vsestransko pomagala slovenskim borcem, vojna pa je zahtevala od nje še eno žrtev. Njen najmlajši sin Edi je komaj 18 let star padel v partizanih na Dolenjskem. Po vojni je Pepka še veliko de lala pa tuui čitala in se zanimala za vse kar je slovenskega spet raslo na naši požgani zemlji. Sedaj uživa zaslužen počitek, ki ga včasih premotijo hrupni vnuki in pravnuki, katerim rada pripoveduje o starih časih. Ob visokem jubileju čestitajo slavljenki vsi domači, vaščani in znan ci ter ji iz srca kličejo še na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje tudi naš dnevnik. V okviru Festivala festivalov bodo vrteli film «11 pianeta azzurro» V okviru manifestacije »Festival festivalov* bodo v kinodvorani Ari ston vrteli 31. marca in 1 aprila film «11 Pianeta azzurro* režiserja Franca Piavolija. Film je natura-listično-ekološke zvrsti in je doživel velik uspeh kritike V sredo, s. marca, je ugasila svojo četrto svečko NOEM1 CISERA. Vse najboljše ji želijo mama in vsi, ki jo imajo radi. V četrtek, 17. marca, bo praznovala 50. rojstni dan LIDIJA MAURI iz Boljunca. Obilo sreče ji voščijo kolegice iz vrtca. Danes praznuje MARIJA ŽAG.AR -ŠUŠČEVA rojstni dan. Iskreno ji čestitajo Žagarjevi - Nojzovi iz Bazovice. Te dni je slavil visok življenjski jubilej tov. RUDI ŽERJAL. Da bi kmalu okreval ter da bi še mnogo let pel v našem kolektivu, mu želi TPPZ Pinko Tomažič. Danes praznuje naša EVA 9. rojstni dan. Da bi bila pridne in zdrava ji želijo brat Martin, sestra Veronika. mama in očka. Ob rojstvu «bodočcga pevca* A-LANA prisrčno čestita družini Pa-vat Mlajši mladinski pevski zbor Vesela pomlad z Opčin. Ob uspešno opravljenem diplomskem izpitu na ekonomski fakulteti v Trstu iskreno čestita dr. ROBIJU NOVELLU društvo Ekonomist. Danes praznuje v Prečniku LILIJANA VRABEC 13. rojstni dan. Da bi bila še naprej tako pridna doma Pasolinij-ev roman «Sanja» od jutri na Radiu Trst A Po dvanajstdnevnem potovanju v intimni svet Ivanke Hergoldove, ki je v pripovedi »Nož in jabolko* u-besedila mrežo dogodkov ozkega predmestnega kroga nekje v Trstu, bomo od ponedeljka dalje do vključno 24. marca lahko prisluhnili novemu umetniškemu branju romana v nadaljevanjih. Dramska redakcija Radia Trst A se je to pot odločila za roman »Sanja* (II sogno di una cosa) Pier Paola Pasolinija, v prevodu Elvire Slokar Miklavec ter v realizaciji Glavka Turka. Roman — na sporedu je vsak dan. od ponedeljka do sobote ob 14.10, pripoveduje o treh priiateljih-idealistih, ki leta 1948 ubežijo v Jugoslavijo in se po informbirojevski resoluciji spet vrnejo v Italijo. TRŽAŠKA POKRAJINA Prot. št. 3/1054-83 RAZPIS Upoštevajoč potrebo po občasni o-krepitvi ali nadomestitvi personala in v šoli, ji iz srca želi sestra Maj- ! v 1®®3 K113 tržaška pokrajinska da z družino. Teti LILIJANI noši-I uPrava namen sestaviti seznam in . . ■ a« 1 • • ... . _ Trt , 'P >>,./] /—.T"! m Trt z»o ['An lja mala Alenka trinaist poljubčkov. Zveza borcev - ANPI iz Križa vošči vsem bolnim članicam in članom čimprejšnje okrevanje. Danes prazni'1—13. rojstni dan LI-IJANA VRAB“ iz Prečnika. O-bilo zdravja, veselja ter mnogo u-soeha v šoli ji iz »n-a želHo tata, mama. nona. brata Darjo in Franko ter sestra Valentina. Jutri praznuje v Podlonjerju 80. rojstni dan PEPKA GOMBAČ vd. SUDIČ (Trčeva) Iskreno ji čestitajo hči Lidija, zet Pino. Danica. Stojan, Alenka. Sergij, Mar ko in Jasna. Na medicinski falculteti Trstu je diplomirala dr. ROSANNA PURICH Iskreno ji čestitajo prijatelji, kolegi sorodniki. EDO ZUPANČIČ ima danes 50 let. Iskreno mu čestitata mama in sestra družino. Razstave V Mali galeriji v Sežani se nadaljuje razstava umetne obrti družine Doljak iz Nabrežine. Razstava bo odprta do 23. marca, vsak dan cd 10. do 12. in od 15. do 18. ure. SKD Tabor Opčine . Prosvetni dom. Do 20. marca razstava »Lutke Agate Freyer». Razstava bo odprta vsak dan od 17. do 19. ure. ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Možen ogled za šole po telefonskem dogovoru št. 211936. V galeriji TK Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja Tomaž Kržišnik grafike in risbe iz ciklusa »Potovanje okoli sveta*. Protest Združenja stanovanjskih najemnikov in upravičencev teresentov za izreden in začasen sprejem v službo in sicer za spodaj navedene kvalifikacije: — tehnično industrijski izvedenec — socialni delavec — tehnični izvedenec — vzgojitelj — računovodja — dodatni uradnik — dodatni uradnik z znanjem slovenskega jezika — skladiščnik za šole — vzgojiteljica v otroškem vrtcu — cestni - železniški čuvaj — voznik — strežnica - vzgojiteljica — strežnica — vratar - sluga — vratar ■ sluga z znanjem slovenskega jezika Interesenti morajo predložiti prošnjo na kolkovanem papirju za Lit. 3.000 na predsednika pokrajinske u-pvave izključno po pošti priporočeno s povratnico ne pred 16. 3. 1983 in ne po 30. 3. 1983. Prešnie, ki ne bodo odposlane v tem roku ali pa bodo predložene v drugačni obliki kot je pismo R.R.R. (priporočeno s povratnico — racco-manda*a con ricevuta di ritorno). ne pridejo v poštev. interesenti smeio biti dne 30. 3. 1983. ko zapade rok za odposlane prošnje mlaiši od 18 let in ne starejši od 35 let. 7,a podrobneiše informacije o študijskem naslovu ali drugih zahtevanih pogoiih za nosamezno kvalifika-ciio lahko interesenti dvignejo posebni informativni list pri vratarki PoV-aiinske palpče na Trgu Vit-torio Veneto š+. 4. GENERALNT TAJNIK (dr Fnzo Sovieri) PRFDSRDNTKfi I (odv. Darno Clarici) ** /-S. Gledališča SbG Danes, 13. marca, ob 19. uri v Presti anka »PARTIJA REMIJA* Daniela L. Coburna. V petek, 18. marca, ob 19.30 v Ajdovščini »Hvalisavi vojak* T. M. Plautusa. VERDI Danes ob 16. uri zadnja predstava Narodnega baleta iz Marseilla »Les intermittences du coeur* (Poklon Proustu). Koreografija in režija Roland Petit, dirigent Jacques Bazi-re. Abonma red G. ROSSETT1 Danes, 13. t.m., ob 16.00 Mario Chiocchio predstavlja Enrica Mario Salerna v Manzarijevem delu «Tabu». Predstava je izven abonmaja. Za abonehte 20% popusta. Vstopnice pri osrednji blagajni — zadnja predstava. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V petek, 18. t.m., ob 20. uri Milan Kundera: Burka. Predstava za a-bonma S - petek B in izven bo v gledališki dvorani v Solkanu. V soboto, 19. t.m.. ob 20. uri Peter Turrini: «Jožef in Marija*. Gostovanje Primorskega dramskega gledališča v Kanalu. CANKARJEV DOM ULBI JANA Srednja dvorana V torek, 13. t.m., ob 19.30. Premiera. Izven abonmaja L. Kraigher: Umetnikova triologija. V sredo. 16. t.m., ob 15. uri. Abonma dijaški 2 in ob 19.30 abonma dijaški 6. večerni, izven in kotno. Ponovitev dela L. Kraigherja: j Umetnikova trilogija. Okrogla dvorana V torek, 15. t.m.. ob 11. in ob 17. url: literarno glasbena prireditev. V sredo. 16. t.m., ob 9. in 17. uri: j posvetovanje «Pohištvo Slovenije v izvozu*. Vstopnice so v proda ii pri blaga j- j ni Cankarjevega dur a v Emonskem prebodu od ponedeljka dr* petka od 9 do 11 in od 16 do 20. ure. ob sobotah od 9 do 11 ure in pred pričetkom predstave SLOVENSKI KLUB V TRSTU UL sv. Frančiška 20/2 vabi v torek. 15. marca, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na predavanje TRST V SLOVENSKI POEZIJI Predaval bc prof. France Bernik. Izbor pesmi bo brala Savina Remec ZŽI - UDI iz dolinske občine vabi na OSREDNJO PROSLAVO mednarodnega dneva žensk ki bo danes, 13. marca, ob 17.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Govorili bosta Breda Pahor in Ester Pacor. Kulturno društvo VESNA prireja danes ob 17.30 v domu Alberta Sirka v Križu srečanje o knjigi. «TRI IGRE ZA GLAS> ki jo je napisal domačin Miroslav Košuta Vabljeni! Združenje najemnikov in stanovanjskih upravičencev (ANIA) je obtožilo Ustanovo za ljudske g ad-nje 11ACP), da skuša znižati število predstavnikov ANIA v conskih organih in to prav v trenutku, ko pridobivajo ti organi vedno večje odgovornosti. Istočasno izraža združenje tudi zaskrbljenost zaradi sprememb, ki jih upravni svet IACP vpeljuje znotiaj svojih služb in or-ganikov. čeprav je svetu že krepko potekla mandatna doba. tržaški pukiajinski urad /;■ delo sporoča, da mednarodni biro za delo išče delovne sile z naslednjimi kvalifikacijami: za pokrajino BRESCIA: 1 nočni hotelski čuvaj; 2 samostojna kuharja. 1 točaj; za pokrajino TRST: 2 elektronska inženirja s prakso v telekomunika d ji ali digitalni tehniki; za pokiaiino AGRIGENTO: 1 kr znarski delavec; za HOLANDSKO: 1 citološki ana litik za delo v 'aboratoriju; za VELIKO BRITANIJO: 1 diplomiran bolničar. za TAJSKO: 1 strokovnjak za delovne razmere in delovne pogoje ter za blagostanje delavca; za DOMINIKANSKO REPUBLIKO: 2 strokovnjaka za gastronomijo ter za mednarodno kuharstvo za gostinsko šolo; za NEMČIJO: nemška komisija i-šče v okviru evropskega programa za izmeniavo mladih delovnih moči v sta-osti med 18. in 28. letom in s poklicno prakso naslednje strokovnjake: 1 • latarja. 1 frizerja. 1 mizama. 1 peka. 1 avtomobilskega mehanika in 1 mehanika električarja. Za vsa nadaljnja pojasnila se in teresenti lahko obrnejo na Uffido Mohilha Territoriale pri tržaškem pokrajinskem uradu za delo. Trst — IR Fabio Severo št 460 • soba št. 9 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (8.30 do 20.30) Danes, NEDELJA, 13. marca KRISTINA Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 18.07 — Dolžina dneva 11.45 — Lu na vzide ob 6.17 in zatone ob 16.45 Jutri, PONEDELJEK, 14. marca MATILDA Vreme včeraj: najvišja tempera tura 10,5 stopinje, najnižja 6,5 stopinje. ob 18. uri 9 stopinj, zračni tlak 1029.5 mb raste, buja s sunki do 35 km na uro. vlaga 29 odstot na. nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8 stopinj. ROJSTVA. SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Riccardo Zumin, Daniela Guastella, Flisa Fermo, Daniele Lodi, Chiara Vatta. UMRLI SO: 65-Letni Giovanni Ba-schiera, 87-letna Argia Fon. 73 letna Rosa Por pat por. Rupena, 55-letni Rino Brando, 41-letna Marisa Tomasetto, 71-letna Silvia Maura por. Tremul, 82-letni Mario Lannes. 71-letna Maria Legovini, 69-letni O- Včeraj-danes 'i**-;; ZA VAŠO POROKO ... «F0T0GRAFIA» EGON Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Orianl 2 (Barriera) scar Škerjanc. 84-letni Francesco Peciar, 76-letna Sulima Vernier vd. Comieioli. OKLICI: avtomotorist Nicola Čeči in učiteljica Tiziana Bevilaequa, poročnik Alessandro Morello in geometer Tullia Rossi, poštar Mauro Ordinanovich in tehnik Luisa Fava-retto, delavec Ampclio Garato in prodajalka L retta Gobbo, višji vodnik Mario Loi in uradnica Tiziana Primitivo. študent Franco Balse-min in uradnica Alessandra Škerl, uradnik Giuseppe Serica in uradnica Daniela Vurchiu, častnik Lui-gi Ramundo in študentka Sabina Ba-sile. socialni delavec Sergio Fuc-caro in socialna delavka Lorraine Mercusa, delavec Giampaolo Žago in frizerka Marina Manfredini, ko lavdator Maurizio Tamiozzo in gospodinja Marina Ogrin, karabinjer Angelo Pitzolu in prodajalka Giu-liana Orlando, finančnik Antonio Livieri in gospodinja Ariette Colom-ba. mehanik Salvatore Gangi in frizerka Lucia Ferrara, industrijec Giorgio Boris Orsini in gospodinja Mirella Rigatti, melianik Sergio Štoka in študentka Romana Maiano, karabinjer Cosimo Damiano Ange-letti in učiteljica Domenica Di Gra zia, pristaniščnik Bruno Cepak in gospodinja Susanna Zugna. raziskovalec Renzo Mosetti in učiteljica Giuseppa Fonte. bančnik Gio-condo Steffe in internistka Giusep- pina Santoro. šofer Romeo Stipan cich in uradnica Susanna Veronese, miličnik Tiziano Cornacchia in delavka Adriana Vicentin. delavec Roberto Repini in brezposelna Ales-sandra Monteduro, slaščičar Fulvio Di Lorenzo in gospodinja Mara Lu-gnani. Mareo Sulli in Helena Volje, zdravnik Riccardo Edoardo Bosia in zdravnica Isabella Bolsi, delavec Emanuele Buzzotta in blagajničarka Lucia Pilutti. grafik Mauro To-net in učiteljica Sonia Cebulec. Ul. Dante 7. istrska ulica 7, Ul. Alpi Giulie 2. Ul. S. Cilino 36, Na brežina, Bazovica, Milje Drevored Mazzini I (od 8.30 do 13.00 iu od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6. Ul. Cavaua II. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Ca v a na 11, Nabrežina. Bazovica. Milje • Drevored Mazzini 1. »prijatelj fotoamaterjev9 lekarne v okolici Bol junec: tel. 228-124; Bazovica, tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje, Zgonik, tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121. Sesljam tel. 209-197 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba ud 21. do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. LOTERIJA BARI 38 75 51 49 58 CAGLIARI 16 30 76 47 24 FIRENCE 14 54 5 57 43 GENOVA 82 40 60 18 36 MILAN 15 24 6 14 9 NEAPELJ 4 1 55 10 59 PALERMO 75 69 23 51 12 RIM 79 59 65 21 23 TURIN 10 42 90 17 46 BENETKE 35 12 63 18 52 Šolske vesti Kino Cappella ^ nderground 18.00—20.00— 22.00 Una novita »a sorpresa* per la Rockappella!!! Ariston 16.00 «Querelle de Brest*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 15.30 »Sapore di mare*. Barvni film za vse. Jutri ob 17.00. Nazionale 15.00 »Changeling*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri ob 16.00. Grattacielo 16.00 »Ufficiale e gen-tiluomo*. Feniee 15.30 njih Režija: MARIO URŠIČ V četrtek, 17. marca, ob 16. uri ABONMA RED J v soboto, 19. marca, ob 20.30 ABONMA RED F v nedeljo, 20. marca, ob 16. uri ABONMA RED G SKD BARKOVLJE vabi na predvajanje diapozitivov MARIA MAGAJNE o Braziliji, k bo v petek, 18. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih - Ul. Cerreto 12. PESEM MLADIH revija otroških in mladinskih zborov Danes, nedelja, 13. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov. Godbeno društvo VIKTOR PARMA TREBČE vabi na KONCERT ki bo danes. 13. marca, ob 18. uri v Ljudskem domu v TREBČAH. Koncerti IZREDEN KONCERT V GLEDALIŠČU VERDI Upravni svet gledališča Verdi s podporo sindikalnih organizacij in sporazumno z ravnateljstvom gledališča. želi tržaško javnost opozoriti na resno nevarnost, ki grozi gledališču Verdi kot eni najpomembnejših tržaških kulturnih ustanov, z najavljenim krčenjem državnih sredstev za njegovo dejavnost. V ta namen namerava nuditi občinstvu zborovsko simfonični koncert, ki bo danes, IS. t.m.. ob 11. pri v gledališču Verdi. Orkester in zbor gledališča besta pod vodstvom dirigenta Andrea Giorgija izvajala skladbe Richarda Wagnerja (Sigfrid). Puccinija (Turandot) in Aleksandra Borodina polovske plese iz opere «Knez Igor*. Vstop prost, vabila pri blataini gledališča. Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. Jutri. 14. marca, ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert: »I solisti italiani*. Izleti Srenja Boršt priredi v soboto. 19. marca, enodnevni izlet v Verono na kmetijski sejem. Vpisovanje pri M. Zaharju, tel. št. 228 481 še jutri. 14. t.m.. v večernih urah. Danes. 13. marca, priredijo sta rejši planinci izlet na Kokoš. Zbirališče ob 9. uri pri openskem tramvaju. Odhod ob 9.10 i Ober-dankovega trga. Z Obeliska bomo šli po vertikali mimo spomenika bazoviških žrtev. X 1 1 12 -11 -10 - ENALOTTO 211 221 KVOTE 27.992 000 Ur 1.040 200 lir 77.600 lir X 1 X POTOVALNI URAD « A U R O R A > vabi na naslednje izlete: 19. in 20. marca — z avtobusom ua BLED (Hotel Toplice) Cena 62.000 lir. od 30. marca do 4. aprila — z letalom v ATENE in okolico. Cena 435.000 lir, od 23. do 25. aprila — z avtobusom na MALI LOŠINJ. Cena 79.000 lir; od 23. do 25. aprila — z avtobusom na RAB. Cena 84.000 lir: od 1. do 7. maja — križarjenje ob dalmatinski obali. Cena od 290.000 do 430.000 Ur: 14. in 15. maja — z avtobusom na KRK. Cena 53.000 iir; od 9. do 12. junija - z avtobusom v BUDIMPEŠTO. Cena 253.000 tir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «AURORA* Ul. Cicerone 4. tel. 60-261. Zveza vojnih invalidov NOV - Odbor Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju Društvo slovenskih upokojencev v Italiji prirejajo dne 15. t.m., ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. kulturni večer ob priliki DNEVA ŽENA Priložnostni govor bo imela Nadja Pahor, nakar bosta nastopila otroški pevski zbor «F. Prešeren* iz Boljunca pod vodstvom G, Gustinčiču ta ženski pevski zbor «1. Grbec* iz Skednja pod vod stvom Marte Werk Volk z recitalom »Slovenska žena v pesmi Sledil bo prizor v škedenjskem narečju »Prvi ples*. Vabljeni! Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu Založništvo tržaškega tiska Ob izidu knjige TIHA ASIMILACIJA vas vljudno vabimo, da se udeležite razprave O NARODNOSTNEM ODTUJEVANJU IN OBRAMBNIH MOŽNOSTIH MANJŠINE Ob okrogli mizi se bodo pogovarjali med sabo in z občinstvom oba avtorja. Danilo Sedmak in Emidij Susič, ter- Jelka Gerbec, Boris Race in Drago Štoka — Predstavitev dela in razgovor bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. v petek, 18. marca, ob 18. uri, prirejata pa ga izdajatelj SLORI in založba ZTT ob sodelovanju Društva slovenskih izobražencev in Slovenskega kluba v Trstu. 2. ItU U lAJSkl TEDEN KULTURNI DOM KD SLAVEC R1CMANJE SPORED: Torek, 15. marca, ob 20. url (galerija Babna hiša) — otvoritev slikarske razstave B Zuljana in D. Švare. Nastopa pevski zbor KUD ISTRA iz KAŠTELIRJA v Istri. Sreda, 16. marca, ob 20. uri — nastop mešanega pevskega zbora in tamburašev KD F. Prešeren iz Boljunca. Sodelujeta Drej-ček in Vanek. Četrtek, 17. marca, ob 20. uri — čuk v nebesih — veseloigra Amaterskega odra Jaka Štoka KD Prosek Kontovel. Petek. 18. marca, ob 20. uri — koncert moškega pevskega zbora Vasilij Mirk Prosek Kontovel. Sobota, 19. marca, ob 14. uri (vaški trg) — promenadni koncert godbe na pihala Prosek - Kontovel - Ob 20. uri nastopajo učenci osnovne šole in vrtca Ricmanje Domjo. mešani pevski zbor ter dramska skupina KD Slavec iz Ricmanj. Nedelja, 20. marca, ob 14. uri (vaški trg) — promenadni koncert godbe na pihala iz Ricmanj — Ob 20. uri nastopa vokalno -instrumentalni ansambel New suing kvartet iz Ljubljane. Umik galerije: sreda, četrtek in petek od 19. do 22., sobota in nedelja od 10. do 22. ure. VABLJENI! NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1983 CELOLETNA . POLLETNA . MESEČNA . . 65.000 lir + kolek 500 lir . 49.000 lir . 9.000 lir Celoletno naročnino za PRIMORSKI DNFVNIK 65000 4- 500 lir veljo za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila Po tem datumu bo celoletno naročnino znašalo 108.000 + 500 lir Vsem naročnikom bomo še naprei nudili brezplačno MALP OGLASE in ČESTITKE Vsi, ki bodo poravnol! naročnino do 15. marco 1983 bodo udeleženi pri tradiconalnem žrebanju. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul Montecchl 6 — Tel 794672 Urnik: od 6.30 do 14.30 Uprava: Gorica, Drev XXIV maja 1 — Tel. 83382 Urnik; od 9. do 12. yre Raznašale) Primorskega dnevnika Pošto: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: tekoči račun štev 1192 Kmečka banka Gorica: Tekoči račun štev. 8333 GORIŠKI DNEVNIK 13. marca 19b3 VČERAJ SO CA IZROČILI SVOJEMU NAMENU Poglobljen vstopni kanal v Tržiču omogoča plovbo ladjam i večjo tonažo Za delo je deželna uprava dala 5,5 milijarde Ur - Možni novi prispevki dežele in rimske vlade za nadaljnje izboljšanje infrastruktur Z majho slovesnostjo so včeraj •otvorili* poglobljeni plovni kanal iz morja v tržiško pristanišče. Dela so trajala dve leti, sedaj je kanal globok deset metrov in pol, kar omogoča plovbo ladjam z 20.000 tonami nosilnosti. Deželna uprava je v ta namen prispevala pet milijard in pol lir. Na slovesnost je prišel tudi minister za javna dela Nico-lazzi. prisotni so bili, poleg doma čih politikov, upraviteljev in gospodarskih operaterjev, še deželni odbornik za prevoze Rinaldi ter pred jednik deželnega sveta Colli, predsednik pokrajine Cumpeta ter predsednik trgovinske zbornice Lupieri. Na operativni obali so odkrili majhno spominsko obeležje, zatem so bili na vrsti govori v menzi pristaniške družbe. Spregovorili so tržiški župan Blasig, Rinaldi, Nicolazzi ter predsednik tržiškega industrijskega konzorcija Cioli. Se prej je bila na sedežu tega konzorcija tiskovna konferenca z gori omenjenimi predstavniki. Od bomik Rinaldi nam je dejal, da si deželna uprava prizadeva nuditi pristanišču v Tržiču vse potrebne infrastrukture poleg teh, ki so že na pravljene. V zadnji fazi priprav so načrti za povezavo tržiškega kolodvora s pristaniščem z novimi tiri. V ta namen bodo porabili 15 milijard lir. Deželna uprava je v zadnjih desetih letih namenila tržiškemu pristanišču nad 25 milijard lir. V pogovoru z ministrom je Rinaldi dejal, da bi bila deželna uprava pripravljena dati še v tem letu dodatna sredstva za gradnrn podaljška operativne obale in tudi za nadalj-nia dela v poglabljanju dna pristanišča. če bi tudi rimska vlada dala nekaj iz svojih sredstev. Nicolazzi je izrazil pripravljenost za tako finansiranje v dvoje. Dejal je tudi, da je treba prvenstveno gledati na dograditev že začetih infrastruktur širom po državi, pred no se lotimo novih, ki nimajo zadostnega finančnega kritja. Samo za dograditev teh infrastruktur bi potrebovali 4.000 milijard lir. Župan Blasig je še dejal, da je treba prvenstveno opremiti že obstoječi del operativne obale s stroji, skladišči in podobnim, predno se lotimo nadaljnjih povečevalnih del. Zahteval je tudi večjo prisotnost občine v soodločanju urejevanja pristanišča, kot to delajo Nizozemci in Nemci ter se zavzel tudi za investicije zasebnih uporabnikov pristanišča v naprave v njem. Prišlo pa je do razhajanj med Ciolijem in Lupieri jem. Prvi želi dati prednost nadaljnjemu poglabljanju pristanišča, drugi pa želi predvsem podaljšati operativno obalo. Tako Rinaldi kot Nicolazzi sta predlagala, naj se doseže sporazum med ustanovami, predno dežela in vlada nudita nova finansiranja. V tržiškem pristanišču sedaj dela nad 300 delavcev. Moč bi bilo, z novimi napravami, povečati tam zaposleno delovno silo. V KULTURNEM DOMU Retrospektivno razstava Hiavatyjevik akvarelov Retrospektivno razstavo Hlavatg-jevih akvarelov tSlikarju v spomin», ki so jo ob letošnjem dnevu slovenske kulture pripravili SKD Tabor z Opčin, Društvo zamejskih likovnikov in Mala galerija iz Sežane, si bomo v prihodnjih dneh lahko ogledali tudi v Gorici. Na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev, bodo omenjeno razstavo, ki so jo pripravili v tržaškem Kulturnem domu, prenesli tudi v Gorico. Slovesnost ob otvoritvi bo v četrtek, 17. t.m., ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Roberta Hlavatgja, lani januarja umrlega umetnika-akvarelista tukajšnjemu občinstvu prav gotovo ni treba posebej predstavljati. Znane in cenjene so zlasti njegove kraške pokrajine, v katerih je občutiti umetnikovo ljubezen do naše zemlje, do naših ljudi, do sočloveka. Razstavo bodo prenesli tudi v Sežano. V Štandrežu zahtevajo nujen sestanek z županom Predsednik rajonskega sveta v Štandrežu je formalno zahteval nujen sestanek z goriškim županom ter nekaterimi člani odbora, za razjasnitev številnih vprašanj s področja .javnih del v štandrežu. Kolikor v po zakonu predvidenem roku ne bo prejel odgovora, ali pa bo prišlo do sklica sestanka, se bo rajonski svet pritožil na deželno upravno sodišče. BILO JE V PETEK ZVEČER V NOVI GORICI Srečanje ob jubileju Julija Beltrama-Janka Med udeleženci tudi član predsedstva SFRJ Sergej Kraigher V občinskem poslopju v Novi Gorici je bilo v petek zvečer srečanje v čast revolucionarja, komunista in družbenopolitičnega delavca Julija Beltrama - Janka. Priredili so ga občinska skupščina in družbenopolitične organizacije. O jubilantu, ki je bil rojen na Vogrskem, je govoril predsednik občine Zorko Debeljak, ki je obnovil njegovo življenjsko pot in opozoril, da je Bel tram pri svojem delovanju zmeraj izražal tudi najbolj plemenita izročila svoje rojstne vasi in sploh naših krajev. V tem priložnostnem govoru je o jubilantu dejal tudi naslednje: «Tovariša Janka tudi problemi današnjih dni ne puščajo brezbrižnega, saj jih kot goriški rojak, kot človek z meje, kot politično in družbeno. zavzet človek, ne more pustiti ob strani. Zato z zavzetostjo in treznostjo prekaljenega borca spremlja položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, obmejne težave s prehodi, in odnose med Jugoslavijo in Italijo. Boj za boljše odnose, za narodnostne pravice se torej nadaljuje.* Predsednik občine je Juliju Bel tramu izročil darilo in sicer pla- MituiiiiiiituniitiiiiiiiimitiMiiiimiitiiiHMimitiiitiiiiHiimintfii imiimiitiminiiiiUMiitiiN V ŠTANDREŠKI CERKVI Danes popoldne srečanje z nadškofom Bommarcom PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE ta Gor/z/ana ____________________ S. R. L. GORICA - VIA D. D'AOSTA 180 • TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga Danes popoldne ob 15. uri bo v župnijski cerkvi v Štandrežu za slovenske vernike goriške nadškofije srečanje z novim goriškim nadškofom Bommarcom. Na sporedu so sprejem in pozdrav, sledila bo maša, pri kateri bodo peli združeni pevski zbori. Med mašo bodo poklonili simbolične darove nadškofu, nakar bo sledila njegova pastirska beseda slovenskim vernikom. Novi nadškof Bommarco ima v tem času več takih obiskov v raznih krajih goriške nadškofije. Po Štandrežu bo odšel danes v Čer-vinjan. RAZSODBA TAR Načrt za gradnjo ljudskih stanovanj v Tržiču razveljavljen Načrt za gradnjo ljudskih stanovanj, ki ga je julija leta 1979 odobril občinski svet v Tržiču, zatem pa tudi ustrezni deželni organ, ni veljaven. Tako je odločilo deželno upravno sodišče (TAR) po prizivu, ki so ga v smislu veljavnih določil, vložili nekateri občani, lastniki zemljišč na področju Arisa, kjer naj bi gradili ljudska stanovanja. Vendar v zadevi ne gre toliko za izbiro lokacije, ampak za napačno izračunavanje potreb po tovrstnih stanovanjih v prihodnjem obdobju. V bistvu je načrt, ki ga je izdelala občina, odobril občinski svet in potrdila dežela, preobsežen in ne odgovarja, tako menda utemeljujejo razsodbo na upravnem sodišču, določilom okrožnice št. 4556 iz leta 1965 ministrstva za javna dela. stiko, ki jo je izdelal akademski kipar mednarodnega slovesa Negovan Nemec iz Bilj pri Novi Go rici. Ko se je zahvaljeval je jubilant dejal: «. . .slovesnost me obvezuje, tudi zato, ker moram o svojem delovanju kaj napisati. To je potrebno zaradi ljudi. Ljudje so namreč najvažnejši in od njih sem se zmeraj učil.* Podrobneje je potem govoril o svojem povojnem delovanju v Gorici in opozoril, da so bili tisti časi z zapiranjem, maltretiranjem in preganjanjem Slovencev grenko in dramatično obdobje, ki je premalo znano in pojasnjeno. O tem bo napisal kot je- dejal informacijo podprto z dokumenti*. Potem je govoril še o svojem očetu, ki je bil poštenjak, narodno zaveden in levičar. Srečanja ob življenjskem jubileju našega rojaka z Vogrskega so se udeležili tudi mnogi družbenopolitični predstavniki. Med njimi so bili član Predsedstva Jugoslavije Sergej Kraigher, članica Sveta federacije Lidija Šentjurc, član Sveta federacije Ivan Maček - Matija, podpredsednik Skupščine (parlamenta) Slovenije Jože šušmelj, podpredsednik Izvršnega sveta (vlade) Slovenije Dušan Šinigoj, Tine Rem-škar, Branko Babič, Štefan Cigoj, pa mnogi drugi borci in aktivisti. Ob obisku v Novi Gorici se je član Predsedstva Jugoslavije Sergej Kraigher sestal tudi na delovni pogovor s predstavniki Skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Prireditve ob 8. marcu na Goriškem Ženski praznik danes v Sovodnjah V Kulturnem domu v Sovodnjah bo danes ob 18.30 v priredbi Kulturnega društva Sovodnje. proslava mednarodnega ženskega dne. Na programu imajo priložnostni govor ter nastopa sovodenjskega ženskega zbora in otroškega zbora iz Ga-brij. Sledi zabava. Včeraj so stavkah dijaki slovenskega liceja in trgovske šole, ki so se udeležili manifestacije goriškega odbora za mir in razorožitev. POLOŽAJ V TEKSTILNIH TOVARNAH V PODGORI IN V ZDRAVŠČINI ! r "i Keramika Brunetta TRŽIČ • Ulica C. A. Colombo 9 Telefon (0481) 72129 Termopalex ogreva rodiotorie vs hiše I ogn|em kamino od 19 000 dc 30.000 Kcal/h Dobite go lahko v verzijah: 76—-96—A106. Ventilpa!ex Kamin 8 toplim ventillranlm rrakom z dejanskim donosom od: 500 do 900 m3/h Dobite ga lahko v verzl|oh: 60—76—96. Delavci podgorske predilnice so demonstrirali pred sedežem zveze industrijcev ter zahtevali sestanek s predsedstvom zveze. Delavci in z njimi sindikat FULTA zahtevajo, da se lastninski deleži prenesejo iz rok Romanija na družbo INDUSVI, ki edina zagotavlja obnovitev proizvodnje. Na zvezi industrijcev so delavci našli le funkcionarje (predsednika niso po potkovem kongresu še izvolili). Delavci so bili tudi pri goriškem prefektu. Zastopstvo FULTA je bilo tudi pri zagrajskem županu Marinu Vi-sintinu, o katerim so bili vsi ob činski svetovalci. Župan je delavce obvestil o izidu posveta z zastopniki industrijcev. Podjetje je v krizi. Že od lanskega maja je polovica 240 zaposlenih v podjetju v dopolnilni blagajni. Niso uresničili predvidenega investicijskega programa. Zaradi tega se položaj v tovarni iz dneva v dan slabša. Občinska uprava v Zagraju je na strani delavcev in župan je tudi dal predlog, da skliče vse župane sosednih občin, tako da bi vse enotno nastopile pri ravnateljstvu podjetja v Zdravšči-ni. Povedati je tudi treba, da delavci, ki so v dopolnilni blagajni, ne prejemajo prispevkov od lanskega oktobra. ležbi sami bi mogli soditi, da so tovrstne prireditve zanimive in da bi kazalo v prihodnje zavrteti še kaj zanimivih filmskih zapisov. Naj omenimo še, da je na nedeljski prireditvi predsednik društva Milan Pavlin predstavil letošnji program dejavnosti ter pojasnil, da bodo od borniki društva vsak prvi in tretji četrtek v mesecu od 10. do 12. ure na sedežu na razpolago članom za najrazličnejša pojasnila in informacije. Društvo pripraVlja za svoje člane krajši izlet z avtobusom. Na velikonočni ponedeljek se bodo odpeljali v Štanjel. Na pobudo goriške občinske upra ve bo v torek, 15. t.m., v dvorani deželnih stanov na goriškem gra du zborovanje posvečeno številnim vprašanjem ohranitve in vzdrževanja dreves v urbanih središčih. Zborovanje bo deželnega značaja V veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici je bila v petek proslava v počastitev mednarodnega dneva žena, ki jo je priredil ženski iniciativni odbor za Goriško. Pred pričetkom prireditve so v preddverju doma otvorili slikarsko razstavo goriške rojakinje Milice Kogojeve. Programu v dvorani je sledilo precej številno občinstvo, ki so ga tokrat, seveda, sestavljale pretežno ženske. Spored se je pričel z nastopom moškega pevskega zbora KD Briški grič, ki je pod vodstvom dirigenta Ivana Klanjščka prebil za- četni led in si zaslužil topel aplavz občinstva. Priložnostni govor je imela Nataša Paulin, ki je ugotovila, kako se ob podobnih vsakoletnih proslavah vsiljuje misel, da je 8. marec postal le dan veselega razpoloženja, medtem ko se je treba zamisliti o vsakdanjosti, o vsem tem, kar stoji za enkratnim praznikom. Izrazila je željo, da bi se žen ske ne zapirale med štiri zidove, ampak naj bi bile z večjo aktivnostjo soustvarjalke kulturnega in družbenega življenja. Paulinova je nato omenila precep v katerem so slovenske ženske, ko se morajo istočasno potegovati za reševanj® problemov, ki jih imajo kot pripad* niče manjšine in kot ženske v dru** bi ter zaključila z geslom »svobo-da, mir in pogum*, ki naj vodi vs® ženske. Sledili so nastopi ritmičnih tel* vadk SZ Dom iz Gorice, harmoni* karjev Glasbene šole, Magde Prim čič in Vivijane Jarc iz Doberdob* z recitalom o ženski vlogi v družbi ter instrumentalnega ansambl* iz štandreža. Na »liki: Občinstvo med petkov® prireditvijo. •s*,:.. J m? m § ^ /Vji,- - » * " i' ^ i p, «;,r ■ *. m % ** v «£32*. 8 0 w Č1 M? f Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka? Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti: 1. za nakup strojev In za plačilo raznih poslovnih stroškov, kredite ESA z ugodno obrestno mero; 2. za gradnjo ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA; 3. za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA.FI.; 4. za uporabo strojev In druge opreme po izredno ugodnih pogojih, leasing Italease. y> Banca Agricoia Gorizia 3 Kmečka banka Gorica Gorica - Korzo Verdi 51, tet 84206/07 vam ne nudi samo denarja Iz delovanja Društva upokojencev Pred kratkim ustanovljeno Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem kar pridno dela. Letos je imelo že nekaj zelo uspelih prireditev, od silvestrovanja in pustne družabnosti pa do predavanj. V nedeljo, 6. t.m., popoldne je bila v predavalnici v Ul. Croce filmska prireditev. Miladin Černe, sicer sam aktiven član društva, je predvajal vrsto reportažnih filmov o Japon ski, Filipinih in Tajski. Že po ude- (^Čestitke Stricu MARIOTU KUZMINU za 79. rojstni dan in teti JOŽEFI za bližnji god iskreno čestitajo nečaki Kuzminov!. Lepo prireditev ob 8. marcu, mednarodnem prazniku žena, so v torek zvečer pripravile članice Žen skega odseka KD Jezero v Dober dobu. V društvenih prostorih so pripravile zanimiv in pester kulturni spored z nastopom gledališke skupine KD Jezero, recitacijami in pevskimi točkami, za kar je po skrbel dekliški pevski zbor. Priložnostni govor je imela predsednica Leda Jarc. V okviru letošnjega praznovanja 8. marca pa je Ženski odsek KD Jezero pripravil tudi zanimivo razstavo gobelinov doma činke Marice Devetak - Ferrari. Razstavo so odprli že v nedeljo dopoldne in je bila na ogled do torka. Z zanimanjem si jo je ogledalo veliko domačinov, precej pa je bilo tudi obiskovalcev iz drugih krajev. Naj ob koncu omenimo še to, da so se torkove prireditve, ki se je zaključila z družabnostjo in skupno večerjo, udeležile tudi delegacije žena iz pobratene Prvači-ne in Sel na Krasu ter Zveze ita lijanskih žena (UDI) iz Ronk. Na družabnosti ob 8. marcu so se v torek zvečer zbrale tudi žen ske iz Pevme, Osiavja in štmavra in to na pobudo društva Naš pra por. Zbralo se jih je okrog 50. Letos so pripravile le skupno večerjo, za prihodnji 8. marec pa namera V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete Gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane v Kulturnem domu v Gorici CARLO GOLDONI SLUGA DVEH GOSPODOV KOMEDIJA V nedeljo, 20. marca, ob 16. uri ABONMAJA A in C V ponedeljek, 21. marca, ob 20.30 ABONMA B Cenjenim abonentom sporočamo, da je združitev abonmajev nujna zaradi odmerjenega časa gostujočega ansambla. Prosimo za razumevanje. ———Wnm|1Mym—■ttt|t»*|”|||IM,ltmimmnm*MHMMimMWIHMHHMMU**m|MM,,Hn|MHtl OBSODILI SO MLADICA NEMCA Ponarejeni potni list ga je spravil v zapor Dva meseca in dvajset dni za 21-letnega Petra Belleflammeja, ki je uporabljal očetove dokumente vajo poskrbeti tudi primeren kulturni program. Na sliki: z razstave gobelinov v dvorani KD Jezero; Marica Devetak - Ferrari razkazuje svoje izdelke. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Stefano Romano, De vid Dean, Giovanna Culot, Ade-laide Marega, Marco Baradel, Gabriele Gatta, Rosario Aruta. UMRLI SO: 51-letni Cesare Stagni, 86-letna Erminia Pettarin vdova Pel-lis, 86-letna Maria Basin vd. Russo, 81-letni Guglielmo Bruckbauer, 86-letna Regina Sartori, 81-letna Jožefa Prinčič vd. Podvrščik, 67-letna Ago-stina Minini Paruta, 77-letna Basilia Funa, 59-letna Fernanda Luiš, 90-letna Veceslava Valenčič, 81-letna Augusta Dilena vd. Spessot, 86 letna Maria Bressan vd. Sfiligoj, 65-letni Luigi Colla, 63-letni Romolo Narduz zi, 83-letni Felice Triscoli. 76 letni Cesare Casadiol, 75-letna Ada Maria Maver, 87-letna Carla Longhi vd. Pontevivo, 87-letna Carolina Ghibel-lini vd. Corsini, 76-letni Carlo Visin-tin, 74-letni Gaetano Radin, 86-letna Alba Lucca, 86detna Marianna Ca-rabba Macaro, 78-letna Antonia Nachtigal. OKLICE: Gabriele Krpan in Tiziana Bernardini, Antonio Colonello in Maria Cristina Bernardini, Frank Kullmann in Claudia Milotti, Mau-rizio Costi in Loredana Cocetta, Sa-verio Nanut in Andreina Tomšič. POROKE: Radetič Claudio in Jolanda Srebernič. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Rosselli 23. telefon 72 340. Potepal se je po Evropi s ponarejenimi dokumenti, sedaj pa bo moral v goriškem zaporu odsedeti 2 meseca in 20 dni zapora. Na to kazen je goriški pretor obsodil 21 letnega Petra Belleflammeja doma iz Kolna v Zvezni republiki Nemčiji. Mladeniča so ustavili v torek, 1. marca, na mejnem prehodu v Štandrežu in ga aretirali zaradi posesti ponarejenih dokumentov. Obmejna policija je namreč med rednim pregledom opazila, da s potnim listom nekaj ni v redu: pospremili so ga v urad, kjer so ugotovili, da je na dokumentu »popravljen* datum rojstva, pri podrobnejšem pregledu pa so prišli do spoznanja, da je imel mladenič s seboj tudi ponarejeno osebno izkaznico in vozniško dovoljenje. Med preiskavo je Belleflamme izjavil, da je bil na dopustu po Evropi (zdi se, da je v Franciji u kradel torbici dekletoma, ki sta štopali, vendar zaradi tega dejanja nj kazniv v Italiji) in da pripadajo dokumenti očetu, ki se prav tako imenuje Peter. On naj bi samo nadomestil očetovo sliko s svojo in menjal datum rojstva. Ni pa povedal zakaj je to storil. Zaradi tega so mu včeraj sodili samo za radi uporabe ponarejenih dokumen tov (za ponaredbo je pristojna nem ška pravica), medtem ko preisko valni organi še raziskujejo, če je morda Belleflamme odgovoren za druge prekrške na italijanskem o-zemlju. Na obravnavi je te dni obto-ženčev zagovornik Tarlao predlagal oprostitev, ker bi v nasprotnem primeru Belleflammeja obsodili dvakrat, enkrat v Italiji in enkrat v Nemčiji, zaradi istega prekrška, oz obsodbo na najnižjo kazen in izpustitev na začasno prostost. Pretor ni upošteval brani lčevega izvajanja in je mladega Nemca obsodil n« zgoraj omenjeno zaporno kazen in povračilo sodnih stroškov ter zavrnil tudi zahtevo po izpustitvi na prostost. Razna obvestila Občinska uprava v Števerjanu obvešča, da zapade 6. aprila rok za predložitev prošenj za razpisano mesto postrežnika na osnovi šoli s celodnevnim poukom. Razpis natečaja je izobešen na oglasni deski na županstvu. Razstave V Kulturnem domu je odprta razstava slik Milice Kogoj. Odprta bo do srede, 16. marca, od 17. do 19, ure Kino Gorica VERDI 15.30-22.00 »La cosa*. P** povedan mladini pod 18. letom-CORSO 15.30-22.00 »Bonnie and Clyde». VITTORIA 16.00-22,00 «QueHa i ziosa di mia moglie*. Prepoved®* mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS10R 14.00-22,00 »Cenerem tola*. Walt Disney. PRINCIPE 14.00-22.00 «ET, l’extrt* terrestre*. Nova Gorica in okolica SOČA 10.00 »Deček Trini in Zap®' ta*. Mladinski film. 16.00—18-0^" 20.00 «New York 1997». Ameriški film. SVOBODA 16.00 »Deček Trini in Zapata*. Mladinski film. 18-00—20.00 »Krvava maturantska noč*- Arne-riška grozljivka. DESKLE 17.00 »Maček iz vesolj®*-Mladinski film. 19.30 »Dokler n* ubijem tudi tebe*. Ameriški fi®0* DEŽURNA LEKARNA V GORlC Baldini. Verdijev korzo 57, tel* fon 84 879 I 'To Ob obletnici smrti matere Žutk® darujeta Ana in Venče Tabaj 30 ti' soč lir za vzdrževanje partizanskeg® spomenika v Štandrežu. POGREBI: . . Danes v Gorici ob 12.30 Luig* Nardin iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pok* pališče. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega predragega KARLA VIŽINTINA se najtopleje zahvaljujemo župniku, cerkvenemu zboru, zboru »Kras* Dol - Poljane, darovalcem cvetja in vsem. ki so ga p* spremili na njegovi zadnji poti ter na katerikoli način z nami sočustvovali. Žena ter otroci z družinami Dol, 13. marca 1983 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega VINCENCA ANTONIČA Posebna zahvala g. župniku Prinčiču, cerkvenemu pevskemu zboru, pevskemu zboru Fantje izpod Grmade, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoči: žena Anastazija, sinova Ven-ko in Leopold ter hčeri Anica ln Marija z družinami Jamlje. Šbvan, Slivno, Brestovica, 13. marca 1983 s Is-#SS 11 s-!*? §> \a*i n o o : °Z 8S' §§-H| > •’“» _ O, o cS O 73 *0 -Q • "g -2. -S ii lij a|'£! lili 1 i JB|l |ojj|siI’a =s|| «|'!^| 2'S.^ l| sf a M 1? '3 I .i Ii |4SSš^'“*l!|4| 8fI|S4 iJtJ;w,:,i(: ipiii «>.»< ?u:M frfJMl 1*pM> silit3! ?l 1*15-31 is; a-aI-aidfe*f,H -a M .2 jj-8 I Silfl I! |l.s||lli|:§ 1 IMsSŠ*” S 'E'3-*1-^" S 8 8 g ai5 OVi a5l> hm s ustili iteflf wm* i.a * ■$š> v v ■ *«S cd id cd Z£N >■& ni fi« II! « i3 .-8 o o » *'c # C 83 •UTJ £ «3 -p O fcg .jj !■“ E E l-lti ”f^ 2 £5 ■8f .*?|js33a> S ^ S »m*0 ss s 1 {!ž!“!li;wjlii!J !’W;fi!i!SHH ■i|£l3f- l1! 8 -š il JI e-S S?l^ c-^£l ^ _co a> 3**5 1 mvži&sš. ’4lž i>Jš*>! C © © 4> © ® c/5 »U H *U d- Z •>« el1" «'*! H.S 1 uAfi .1 - p£ ??f »"P': e • >/■ , ‘.*r- m •/ .<*)' :.wttei: ;' i? ^rnt-f --*»-->»f ■ ir ■ * i ■% .£«4 a S a i i > I !1 s ž 5 č 6 £ > i 2! > g 4> .£ g « 6,5 * Iflg« >5 ■*= 2 S-8 8.5S § °ji > g-a >■§ ■- § l-ok m * pi m; h || = tj|l. I |Sfl *g«f 318 11 sil §“-§ i 5 lil i.p i«i •5 Ii •Sžjljfl| rt o| g"(22 liS t -a X = S ^iljp I? - <2 E « s a|l I I m S'8 H | s* 5|l f s® a || J^itlllfl^f ™fi!3*!* §.8Ž“ gf.!§”f |.K|g N^‘ 2-B-3.&2 c o sige ■ § 13 S- ISI< orct Si CD 53 £ § 0 1 s I I ! O mam i £3 _!.« ?£» 3 8 “'llo « ||' ~I§1 a NO | e Ig-l 1« !“'|l| § ° llg2-^ ; il * ° °'U§c l^g a|g «g &§ ° IflfJrH.s |i ® § * i - >&3-§ 13 §1§^I »•s-n^rtl Isssil„»til* s°&!g »i;Pi>a%!I3lld*KtfrfottiIill£t ~~ 3’f-o ? 2. ? g-gl-3 e *^n*ivr ii!|i;fB^" )/N SL Mri« o Pu CD p* < s o G» |Hri • N o- o n P P S fs|llil£ifsl*8 =- ' “ š “! eeš-»b S? -. S 1 B £||*5 «p f 0 r zš§iše'~s i^iiflli s|fiiiii n. im; it”fi< »’s*| ^ - m *Mi * Koz® S ^ - sŠH« iph s-v|l* = l??8 •° KoTg-S. E?iiNi 5. ,_, 2- g <|§ll S"ss.| iflfl 5'E3fS !®Sss r»S?E N O P- O ** S o 0 1 (S g I' § >? s s I I I 1 p &- CD v ■*»»•»» J'JOIU)0'IC irisA r 3 a^; □ - » ir Q O Q S KULTURA Maico Odloči se in odpravi svojo naglušnost na najboljši način Enkrat za vsele|. Danes lahko, ker ti pomaga Maico. Da se prepričaš, ti je dovolj pol ure. Takoi boš ves vesel občutil, da slišiš vse... in popolnoma, kot drugi. Ta servis je zastonj. Izkoristi ga. »AiRSTU naš urad Ul Matolica I tel 793 490 vsak petek in soboto v SESLJANU Lekarna dr Furtgo Narodna ul 43 tel 209 197 v torek. 15 in 29. 3. v BOIJUNCU Lekarna Val Rosandra tel 228 124 v sredo, 16. in 30. 3. v ZGONIKU Lekarna (Božje polje) dr Budin tel 225 596 v četrtek, 17. in 31. 3. t MILJAH Ambulanta dr Stener Ul S Giovanni 1 tel 271 191 v ponedeljek, 14. in 28. 3. v GORICI Lekarna dr. Provvidenti Travnik 34 tel. 84-972 ^-t-rtek, 24. 3. URNIK; OD 9. no U. URE ZAVAROVALNA DRUŽBA UNIPOL AGENCIJA KMETIJSKE ZADRUGE Telefon: 274986 vArovec Trst * Ulica Machiavelli 28 - Tel. 69076 BELA TEHNIKA. NAPRAVE ZA OGREVANJE, ŠIVALNI STROJI, RADIO, TELEVIZORJI. MAGNETOFONI IN HI-FI NAPRAVE • Ugodne cene, vljudnost, domačnost o Brezplačna dostava na dom ali na meil Ignis Bosch Philips Hoover Čandy Blaupunkt Sanyo Braun Rex Grundig Hitachi Moulinex San Giorgio Telefunken Inno-Hit Girmi Ariston Metz Krups Singer OB UPRIZORITVI «DELITVE» PIERA CHIARE Kritika italijanske meščanske družbe in prikaz propadanja starih vrednot Slovensko stalno gledališče je za zadnjo premiero svojega abon-maja naštudiralo «Delitev» sodobnega italijanskega pisatelja Piera Chiare (premiera je bila v petek, tL marca). S tem je seveda o-*tal tržaški teater zvest svojemu Poslanstvu, ki je tudi v tem, da Približa vsaj enkrat na leto ita njansko gledališče slovenski pu “liki in se postavlja za posredni ka med dvema kulturama, ki me Sta ena z drugo, a sta si ven darle prevečkrat tisoč kilometrov narazen. Izbira »Delitve* Piera Chiare ne bi mogla biti bolj posrečena. Sicer ne gre za delo. ki bi bilo prvotno napisano za gledali “če,^ ampak za dramatizacijo u-spešnega romana, dramatizacijo, ki je po vsem videzu zadela v črno. Naša ocena dela žal najbrž ne bo mogla zadostiti vsem kri lorijem gledališke kritike, kajti za Pisovalec- opravlja to svojo mučno dolžnost v nemogočih pogojih, ki mu gledališče odtujujejo iz za ^sti, kaj še, da bi se v gledališko umetnost globinsko zamišljal! ’ato bo tudi ta zapis bolj zavezan večji alj manjši osebni intuiciji ’n ne bo mogel eksplicirati prave gledališke kritike, kajti za tako Početje naša družba ne nudi po-goiev. »Delitev* v dramatizaciji samega Chiare in Alda Trionfa ter v Prevodu Jaše Zlobca je po našem mnenju vznemirljiv, čeprav izred no zahteven gledališki dogodek, vznemirljiv po svoji vsebini, za hteven pa do svoji gledališki strukturi. »Delitev* ima predznak «ko medije v dveh dejanjih* vendar v nobenem primeru ne gre za komedijo, kvečjemu za žalostno karikaturo ali grotesko, mogoče a mgorijo. Dogajanje je postavljeno v neko italijansko provinco, v krog družine Tettamanzi, v katero se «vsili» davčni uradnik Emerenzia-no Paronzini. V tem skopem okviru se razkriva bogata mimika protagonistov, na dan prihaja ostra satira italijanskega družbenega dogajanja kakih dvajset let po vojni. Gre. skratka, za kritiko malomeščanske družbe, za prikaz pro padanja mnogih tradicionalnih* vrednot. In katere so te vrednote? Najprej je tu «osnovna celica druž be», družina, ki ne raste več na temeljih ljubezni, ampak na prera čunijivosti, na golih matematičnih računih po lepem in ekonomsko trdnem življenju. Zaradi tega se Emerenziano Paronzini odloči, da se bo poročil z eno izmed bogatih sester Tettamanzi, nekakšnih ter-cijalk, ki so vse po vrsti vključene v razne cerkvene organizacije, se veda pa sta dve tudi pedagoginji, kar še potencira njihovo nevednost o «posvetnih zadevah*. Seveda si Paronzini zbere najstarej-šo sestro kajti ta bo imela največjo doto. Skratka, družina ne raste na ljubezni, niti življenje v njej ne teče na tej ravni. Gre najprej za podvrženost tihemu e rot .Tj, ki pa zadobiva čedalje večje obrise pohote, tako da se davčni uradnik kar naenkrat spra vi na vse tri sestre (da jih za svoji), ki seveda ob tem doživ Ijajo razne občutke, če že ne travme. Fortunata (Bogdana Bra tuž) doživi neznanski šok. ko vidi «tisto dolgo reč* in je nepotolaž-ljiva, da je sploh zakorakala v to avanturo. Camilla (Mira Sardoč) odkrije svoje telo in doživlja po mlad in bi se v ljubezni s Paron-zinijem (Silvij Kobal) kar naprej razdajala, seveda samo na ravni seksa. Tarsilla (Miranda Caha-rija) pa je že spoznala «spolno avanturo*, zato pa ni nič manj pohotna in se sama vdaja sli davč- nega uradnika. Ona namreč živi samo za to, poroka s Paolinom (Bojan Umek) ji ni mar, brigajo jo bolj tajna srečanja z njim v knjižnici. Tretjo raven predstavlja propad Cerkve, ki ne deluje na trdnih življenjskih osnovah, ampak je v d blakih, brez pravega stika z realnostjo. Zaradi tega se z zavestjo erotizma razbije pri treh sestrah, vse so verske gorečnice, tudi topoumnost. Cerkev začenja nado meščati država (v našem prime ru fašizem), ki pa je še bolj totalitarna institucija, saj posega v najbolj skrite predalčke človekove intime. In to nasilno, da bi vsako najmanjšo možnost znala uporabiti v svojo apologijo. Tako nam govori tržaška pred stava «Delitve», tako nam govori režiser Mario Uršič. Vse te plasti je moral medsebojno povezati, jih gledališko usposobiti. Tu bi lahko nasedel znani ekranizaciji «Delitve», v kateri je igral glavno vlogo Ugo Tognazzi, vendar se je temu izognil, čeprav je uporabil tudi nekaj ((filmskih* pripo motkov. Predvsem takrat, ko sta na odru sočasno tekli dve dejanji. To pa je bila povrh izjemna simbolistična domislica. Na primer: Paronzini, Fortunata in Camilla mirno sedijo ob mizi, Tarsilla pa mora isločasno in na istem prizorišču izstreliti svojo erotiko s Paolinom. Uršič je hotel mirno, tiho predstavo, kajti tudi v tišini se do gaja jo usodne stvari. Ta tišina mora vseskozi zevati, kajti tišina pomeni tudi oportunizem, v tišino se je treba zateči ob porazu. Samo da je tišina dostojanstvena. Zelo dobro je Uršič izrabil prostor, ki ga je funkcionalno izdelal scenograf Sveta Jovanovič, skupaj sta hodila po poti simbolike in grenke satire. Kot je po tej poti hodila tudi kostumografinja Marija Vidau. Vsi trije elementi: režija, scena in kostumi so delovali sozvočno, nekam mrko, črno, v ritmu pogubnega baleta, ki mu je odmerjala korake natančno iz brana glasba Igra črnobelih luči torej, a ne samo igre, hudičevo resnično zasnovano življenje, v katerem je Uršič s sigurno roko in opaznim režijskim dejanjem znal izpostaviti vse prej omenjene plasti. In kako ne bi omenili tudi deleža igralcev, čeprav smo ga že zgoraj nakazali. Bogdana Bratuž, Miranda Caharija in Mira Sardoč so v vlogah sester podale diame tralno nasprotujoče si karakterje, v končni instanci pa lako blizke, tako usodno spojene Vse tri s svojimi potezami, Bratuževa kot tra gična. a dostojanstvena figura, Sardočeva, naivna, nevedna in «presenečena» Camilla, Caharija Trst doživlja tudi kulturno krizo kateri so vzroki za takšno stanje? Ali je umestno govoriti o zato-kulturnih dejavnosti v Trstu? ffopadanje gospodarstva pogoju-v negativnem smislu tudi kulturno življenje? Trst je v središču kulturnega dogajanja ali pa le le provincialno mesto popolnoma odtrgano od sodobnih kulturah tokov? Mnenja' so si različna, vseka-i°r pa lahko zasledimo v italijan-skih kulturnih krogih številne ne galivne ocene kulturnega živije-eja v mestu, kar dokazuje vse živahna razprava o politič "ih izbirah, ali bolje rečeno neiz "irah, krajevnih javnih ustanov na Področju kulture. »Pomanjkljivosti je veliko*, pra-v' profesor Giovanni Miccoli, zglavno vprašanje kulturne politike pri nas pa je meglenost izbir skromen posluh za potrebe stru *tur, ki delujejo na teritoriju. Če govorimo na splošno o kulturni, bedimo v prvi vrsti protislovje Tr-*ta, kjer ni sodelovanja, tvornega soočanja med skupnostmi, ki so Popolnoma ločene med sabo. V bi-»tvu mislim na italijansko in slo-yensko skupnost* Podobno misel *raža tudi Luoiano Ferluga. pred Sednik Italijanske ustanove za spo-?"avanje slovenskega jezika, ki 1® Poudaril, da je treba spreme "it. miselnost, saj ni slovenska Jjultura nekaj »drugega*, pač pa tržaške kulture. «Značilno za kulturno politiko Trsta*, je dejal predsednik film ®k®ga in umetniškega krožka La t^Ppella Underground in eden od IJPravljalcev kinodvorane Ariston, Mario De Luyk »je dopadljivo glodanje, občudovanje lastne preteklosti. kot da bi bil Trst kultno tako vitalen, da bi lahko ži-J*l v avtarkičnem režimu*. Jasno 1®’ da ru s strani odgovornih u *tanov nobenega zanimanja, da bi *® kulturna ponudba obogatila, je "adaljeval. »Predstave gledališke avantgarde, muzikala, kabareta, s°dobnega plesa, da ne govorimo ? velikih koncertih mlade glas-P®. ne pridejo do Trsta. Če po •>®damo, kaj se ponuja mladini, Ugotovimo, da je naše mesto v i-t®hjanskem merilu pravi otok Vestno je edino naša občina prepovedala izkoriščanje športne pa *®če in stadiona za koncerte in dru *® kulturne prireditve.* Pogosto J® govori o apatičnosti tržaške pu Mike »Na osnovi naših izkušenj,* £8vj De Luyk. »lahko trdimo, da je publika dobro informirana in če se ji ponudijo proizvodi, se vedno pozitivno odzove.* Trst je geografsko privilegira no mesto, saj je na stičišču med italijanskim in slovanskim svetom, kar pa se sploh ne pozna v njegovi kulturni ponudbi, ki ne predstavlja tako kot bi lahko, na področju filmske kulture na pri mer, produkcije nemških, madžarskih in slovanskih kinematogra fij. Niti ni nobene povezave, če se zaustavimo pri gledališki de javnosti, z odsekom Biennaie za gledališče Lahko bi z majhnimi sredstvi ponovili v Trstu predsta ve umetnikov, ki tam nastopajo Pomanjkljivosti kulturne politike, ki prav gotovo vplivajo na kvaliteto ponudbe, se nam kažejo vsak dan. še sveža je namreč vest. da letos odpade iz finančnih razlogov mednarodni festival znanstveno fantastičnega filma, ki ima že dvajsetletno tradicijo. Tako zaskrbljujoče stanje kulturnih dejavnosti v našem mestu je v zadnjih časih predmet raz prave in obravnave v kulturnih krogih in številnih dokumentih, ki jih razne organizacije naslavlja jo na stianke, na odborništva za kulturo in na uredništva časopisov V treznem in razčlenjenem dokumentu analizira položaj kulture v Trstu tudi vodstvo krožka La Cappella Underground, ki poziva vse krajevne javne uprave (občino. pokrajino, turistično in leto-viščarsko ustanovo ter deželo), naj prevzamejo odgovornost za celotno kulturno načrtovanje, saj je značilna za vse omenjene ustanove že večletna statičnost. Na tržaški občini so ustanovili urad za kinematografijo, ki je nekaj mesecev s težavo deloval. Ni namreč znano, s kolikšnimi sredstvi razpolaga, kdo so njegovi sogovorniki. kako naj deluje Danes 'ahko rečemo, da obstaja le na papirju. Še vedno je »prazna beseda* deželni zakon za kulturne dejavnosti, ki predvideva ustanovitev deželne kinoteke, če je res, da so njegovi cilji megleni, da ni znano na kakšni osnovi naj deluje, nadaljuje vodstvo La Cappella Underground v svojem dokumentu, je tudi res. da ni odbor -ništvo za kulturo poskrbelo niti za posvetovanje z organizacijami, ki se strokovno ukvarjajo s kinematografsko kulturo Dokument Cappelle Underground pa se ne omejuje le na podro- čje kinematografije, saj ni niti položaj gledališča, glasbene, plesne in likovne kulture bolj navdušujoč. Vprašanje prostorov in financiranj še vedno čaka na u-strezno rešitev. Velike vsote denarja so namenjene stalnemu gledališču «Teatro stabile*. nimajo pa nobene podpore številne skupi ne, ki delujejo v mestu in se ba-vijo s sodobnimi oblikami gledališke umetnosti. Le te se morajo večkrat dobesedno izseliti in i-skati priznanja ter publiko zunaj mesta. Pogled pobud v okviru likovnih umetnosti opozarja še na vrsto drugih vprašanj, ki so zna čilna za vso kulturno dejavnost Taka negativna, toda trezna a naliza kulturnega življenja Trsta ne potrebuje posebnega komenta rja. Toda kje najti izhod? Večnamenski kulturni center, ki sprejema v celoti kritiko vodstva La Cappella Underground, predlaga v lastnem dokumentu vsem organizacijam, skupinam ter posameznikom, ki delujejo na kulturnem področju, naj se povežejo med sabo. Tako bi enotno zahtevali jasne politične izbire in večjo zavzetost krajevnih javnih ustanov ter bolje zastopali lastne interese. JOLE NAMOR kot eksplozivna, včasih tudi groba Tarsilla (edina, ki ni doštudirala fakultete), porajajoča pomlad, ki ji kri razganja žile. Med temi izrazitimi ženskimi liki se je gibal Silvij Kobal v vlogi Emerenziana Paronzinija. Preračunljiv moški srednjih let, katerega okras je bil rana tam, kjer se končuje hrbet, rektalna deviacija, ki si jo je »prislužil* v vojni. Na zunaj dostojanstven moški, vpisan v fašistično stranko, ki pa v vsakem trenutku ve, kaj hoče. Tragičen v svojem pohlepu, da si podvrže vse, tudi življenje treh sester, ki jih fizično veže nase. Vedno nekje odmaknjen, superioren mas-hilist, mimo katerega teče življenje tako, kot si ga je sam zamisli) in izdelal. Kobal nas je sicer že navadil na take kreacije in zadnja je brez dvoma še en dosežek v njegovi igralski karieri. To pa lahko trdimo tudi za vse tri ženske like. V ostalih vlogah so nastopili Bojan Umek (njegov Paolino je bil malce preveč tog in «naučen»), Zlata Rodošek (vselej začudena in obsojajoča služkinja Teresa), Stojan Colja (poosebljenje cerkvenega kanonika, brez značaja, »versko* popustljiv za ljubi mir v fari), Adrijan Rustja (Don Ca-simiro kot naiven duhovnik), A-lojz Milič (Federale s tipičnim fašistoidnim pozerstvom in bombastičnostjo) in Anton Petje (zdravnik Raggi, ki je vse skupaj doživljal s svojstveno ironijo in izrazil svoj protifašistični čut s prefinjenim »maščevanjem*). MARIJ ČUK Zanimiva študija o javnih spomenikih na Primorskem Založba Lipa iz Kopra je v svoj letošnji izdajateljski program, ob pomoči Založništva tržaškega tiska in Goriškega muzeja, uvrstila knjigo mlade goriške umetnostne zgodovinarke Nelide Silič -Nemčeve, z naslovom «Javni spomeniki na Primorskem 1945-1978. Dejanje je treba vsekakor pozdra viti, saj gre za prvo predstavitev te zvrsti likovnega gradiva v zahodnem delu Slovenije. Delo, ki upošteva področje desetih primorskih občin, uvajala kratka splošna pregleda razvoja likovnega spomenika in povojnega kiparstva v Sloveniji. Zgodovinskemu in umetnostnozgodovinskemu orisu kulturne preteklosti Primorske, sledi temeljni del razprave, ki vsebuje periodizacijo in tipološko razvrstitev spomeniškega gradiva. Celotna povojna spomeniška u-stvarjalnnst je v razpravi razdeljena v dve obdobji. Prvo, obdobje socialističnega realizma, zajema čas od osvoboditve maja 1945 do leta 1958. ko so odkrili zadnji spomenik NOB, pri katerem so še očitne značilnosti smeri socialističnega realizma. V lem ob dobju ie bilo postavljenih največ spomenikov s tematiko NOB. Kot avtorji pa nastopajo znani kiparji B. Kalin, F. Smerdu, T. Kralj, A Kogovšek. A Sigulin, M. Keršič ter S. Keržič V realizacijo arhitektonskih spomenikov, ki so najbolj množični in praviloma postavljeni v manjših krajih, pa najpravilnejše posežeta Plečnikova in Ravnikarjeva šola s svojimi študenti (T. Rusom, J. Accet-to. D. Sevnikom, M. Lapajnetom in M. Šlajmerjem). V drugem obdobju, ki ga je avtorica poimenovala sodobna prizadevanja (ter- min je podrobneje opredelila dr. Špelca čopičeva, ki se je s problemi slovenskega spomeniškega in nasploh kiparskega gradiva doslej najsistematičneje ukvarjala), so obravnavani spomeniki, ustvarjeni v obdobju dvajsetih let, od leta 1959 do leta 1978. Za likovno izražanje tega časa je značilen pluralizem oblik in smeri, spomeniška dejavnost pa je tako tematsko kot tudi tipološko izredno heterogena. V tej skupini po kvaliteti izstopajo spomeniki, v Bukovici, Kobaridu, Novi Gorici, Gonjačah v Goriških Brdih, Hrenovkah, Cerknem, Ilirski Bistrici, Senožečah, Pridvoru, Gradišču nad Prvačino. Portorožu in Renčah. Tipološko je avtorica razvrstila povojno spomeniško gradivo v zahodnem delu Slovenije v naslednje skupine: spomeniki NOB, ljudski ^arhitektonski* spomeniki, arhitektonski spomeniki, kiparski spomeniki ter spomeniki osebnostim in zgodovinskim dogodkom. V tej razvrstitvi je avtorica prvič opredelila tip «ljudskega arhitektonskega spomenika». To je spomenik, ki je nastal kot «izraz spontane volje ljudskih množica, da o-hrani spomin na veliki čas, na ljudi in kraje, po osnutkih amaterjev, preprostih ustvarjalcev. Tako je torej v razpravo pritegnjeno izredno številčno spomeniško gradivo. Študijo spremlja katalog spomenikov, urejen po posameznih občinah, z bibliografijo ter fotografski posnetki v črnobeli tehniki. Spremno besedo je prispeval univerzitetni profesor dr. Nace Šumi, opremo pa kipar Negovan Nemec. MARJANA LIPOGLAVŠEK Ljubljana zelo redko gosti kakega kosovskega likovnega umetnika, še manj pa predstavlja kolektivne razstave ustvarjalnosti v tej avtonomni pokrajini. Spominjamo se razstave kosovske u-metnosti v okviru dnevov kosov ske kulture v Sloveniji pred kakimi šestimi leti. Sedaj pa so v Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča odprli razstavo Sodobna u-metnost na Kosovem, ki jo je pripravila in posredovala Umetnostna galerija iz Prištine iz svojih zbirk. Tako kot je kosovska likovna u-metnost mlada, je Umetnostna ga lerija v Prištini stara komaj štiri leta, a se že uveljavlja v jugoslovanskem in mednarodnem prostoru kot razstavna galerija in muzej prištinske umetnosti, deloma pa tudi zbirk sodobne jugoslovanske likovne ustvarjalnosti. Pod vodstvom slikarja, profesorja na likovni akademiji in direktorja Shyqnja Nimanija. je galerija po letu 1979 pripravila okrog 50 razstav, z mnogimi pa so gostovali v jugoslovanskih likovnih središčih in v tujini. Ena izmed značilnosti galerijine dejavnosti je or ganiziran nakup likovnih del kosovskih umetnikov (tričetrt sredstev) in del drugih avtorjev (ena četrtina) Namen galerije je, da bi v nekaj letih pridobila najtehtnejša dela domače ustvarjalnosti ter sodobnih del iz drugih repub: lik. zlasti grafike. Razstava sodobne umetnosti na Kosovem prihaja v Ljubljano že po predstavitvi v drugih središčih in v tujini. Gre za 97 del 28 avtorjev: slikarjev, kiparjev in grafikov. Dela predstavljajo likovni trenutek Kosova, čeprav so nekatere ne koliko starejšega datuma. Del svoje muzejske zbirke, kakih 200 del, je galerija namreč podedovala od pokrajinske skupnosti za kulturo. Priština doživlja zadnja leta likovni razcvet. S svojo likovno a kademijo s 150 študenti in 35 diplomanti na leto se uvršča med na iplodovitejše v državi, v zad njem času pa so vendarle spoznali. da bo za vse umetnike težko najti ustrezno službo, zato bodo omejili vpis Na Kosovu delu jeta dve združenji likovnih in uporabnih umetnikov z ok. 200 člani. V razvoju sodobne umetnosti na Kosovem je odigrala pomembno vlogo umetniška šola v Peči, ki so jo odprli leta 1949. Takoj zatem so gojenci šole začeli organizirati likovno življenje v pokrajini. Leta 1953 so odprli skupno razstavo v Prištini, na kateri so svoja dela prvič predstavili Vlada Radovič, Božidar Prodanovič, Endjel Beriša, istega leta sta samostojno razstavljala v Djakovici Šahin Krieziu in Muslim Muliči. Diplomanti šole v Peči so večinoma nadaljevali šolanje na akademijah in sedaj predstavljajo jedro kosovske umetnosti: Muslim Muliči, D jel oš Djokaj. Tahir Emra, Shy-qri Nimani. Dževdet Džefa, Red-žep Feri, Aguš Bečiri, Nusret Sa-lihamidžič, Agim čavdarbaša, Nebih Muriči in drugi. Pomemben dogodek v razvoju kosovske likovne kulture je ustanovitev Kluba likovnih umetnikov Kosova, ki je prevzel pomembno vlogo v nadaljnjem razvoju likovnega ustvarjanja. Klub je organiziral tudi Dečansko kolonijo leta 1958, kar je pomenilo nov korak v organizaciji likovnega življenja v pokrajini. Leta 1974 so pred tem na višji pedagoški šoli v Prištini ustanovljeni oddelek za likovno umetnost preformirali v akademijo. Razstava sodobne kosovske likovne umetnosti je dragocena informacija, ki jo moramo najprej sprejemati v okviru programa tesnejšega sodelovanja med slovenskimi in kosovskimi likovnimi ustanovami (tudi ljubljansko akademijo, na kateri so nekateri študirali, zlasti grafiko), a nič manj kot samostojno umetniško sporočilo, z mnogimi individualnimi potezami in sporočili, stilno specifiko, a tudi odprtostjo sodobnim tokovom M. Z. Primorska srečanja št. 37 PRIMORSKA SREČANJA, 37, 1983. Revija za družboslovje, gospodarstvo in kulturo. V prvem delu revije je šest razprav. V prvi govori Miro Kocjan o nepremišljeni potezi ob ukrepu zveznega izvršnega sveta, ki je, med drugim, ostro omejil določbe Videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu med Jugoslavijo in Italijo (str. 1 4). V prispevku Jugoslavija in Trst skuša avtor Dušan Nečak opozoriti na manj znana dejstva, «/ci bi jim lahko rekli jugoslovansko slovenski odnos do Trsta ob zaključku druge svetovne vojne in v času prvega navdušenja ter razočara nja po osvoboditvi» (str. 5-9). Zanimiva je tudi tretja študija Da vida Malniča Rehabilitacija in prevrednotenje prometne vloge primorske regije (strl 10 18). V zad njem času se zelo pogosto postavlja v ospredje problem skladnosti mreže srednjih šol. O tej probie matiki govori prispevek Tomaža niltllililllllillililiilllMllllliiiiilMilitiiiiililiiiuiTiiiiiiufiiiiiiMiiHniMMiiiiiiMiminiiiiniitiiiifmiiiiiiiniiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin MISLI IN POMISLEKI Zakaj oseka Slovenskega kluba? Večer v Slovenskem klubu v Trstu, ko je nastopila slovenska pevka Neca Falk, mi je mavdihnih vrsto misli. Organizacijska plat večera je nekam pešala atmosfera je bila malce žalostna, vsi smo bili malce nezadovoljni. In pomislili smo, da v klubu nekaj peša, ne samo zaradi ^enega samega večera ... V primerih, ko nekaj ne gre, je najlažje zvreči krivdo na vodstvo, v našem primeru na vodstvo kluba. Pa je to preenostavno. Slovenski klub ima namreč v Trstu veliko poslanstvo. Doživel je ble ščeče in krizne trenutke, kljub temu pa je to u stanova, ki si jo moramo «privoščiti» (v smislu, da nam je potreben kvaliteten klub). Zadnja leta delovanja je bil klub že pravi kažipot našega to vrstnega delovanja. Takratno vodstvo je izdelalo strojček, ki je proizvajal kvaliteten kulturni pro gram. Oprijemi so bili profesionalni, čeprav so bile vložene energije iz ljubiteljskega žepa. V lan ski sezoni je prišlo do določenih vodstvenih za menjav, ki so brez dvoma lahko koristne, vendar se je pričelo nekaj krhati. Novi ljudje (predvsem mladi) so pokazali dobro voljo, manjkala pa jim je verjetno določena izkušnja, predvsem pa se je pokazalo, da za strojček, ki mora vsak teden prirejat i kvalitetne večere, ni dovolj ljubezen. Potrebno je neko trdnejše stojalo, da se raven obdrži. Verjetno je prav to «stojalo» zmanjkalo. Profesionalen pristop očitno ni mogoč iz samega nav dušenja, tudi ni prav, da spremembe vodijo v kri zo, kot po drugi strani ni pravilno, da vodijo «bar ko* vedno eni in isti ljudje. Očitno so potrebne takšne strukture, ki lahko «prenesejo» spremembe in zamenjave. Problem je seveda pereč za vsa naša kulturna društva. Slovenski klub pa je to še bolj občutil, saj je navadil obiskovalce na živahnost .kakovost in kontinuiteto. V mestu potrebujemo tak klub. ki bo še naprej odgovarjal omenjenim potrebam, potrebujemo ga kot skupnost in posamezniki, ki si želimo srečanj ob pestrem in zanimivem kulturnem iskanju in, zakaj ne omizju. Potrebno je torej, da naša skupnost s svojimi ustanovami in organizacijami Slovenskemu klubu pomaga, da se izvije iz določene stiske, ki je, srčno upam, začasna. A. M. ZANIMIV KULTURNI DOGODEK V LJUBLJANI Razstava sodobne umetnosti na Kosovu v Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča Bizajla Sporna šolska mreža (str. 19-22). Na osnovi Zakona o var stvu naravne in kulturne dedišči ne se pred družbenopolitične skupnosti postavlja naloga, da sprejmejo akte o razglasitvi kul turnih spomenikov in naravnih znamenitosti na svojih območjih V pričujočem prispevku Salvator ja Žitka z naslovom Koprsko mest no jedro in varstvo kulturne de diščine (str. 23 34) je predmet razprave le koprsko historično je dro, ki naj bi bilo ob naselbin skih območjih, vaških naseljih in arheoloških najdiščih na območju občine Koper zajeto v predlogu za xrazglasitev za kulturni spomenik. Prvi del revije zaključuje odlo mek iz knjige Kompozicija Pre gljevega pripovedništva avtorja Marjana Dolgana in sicer z naslovom Dogodkovni čas v Preglje vem romanu Tolminci (str. 35 -39). V Zapiskih je cela vrsta zanimivih prispevkov: Pavle Merku, Tipološka analiza antroponimov v Trstu v XIV. stoletju (str. 46 -48), Boris Gombač. Delavsko gi banje v Trstu do konca 19. stoletja (str. 48-51), Janez Mesesnel. Veljko Toman v galeriji Ri ka Debenjaka v Kanalu (str. 51). V Primorskih portretih je pred stavljen režiser Jože Babič. Tone Peršak je v članku Med stvarno stjo in domišljijo orisal njegovo novogoriško obdobje (str. 52 55). Strokovno recenzijo knjige Naška Križnarja Slovenski etnološki film Filmografija 1905 1980, ki jo ie izdal Slovenski gledališki in film ski muzej s sodelovanjem Goriške ga muzeja Nova Gorica 1982. leta je napisala Mojca Ravnik (str. 55 56). O knjigi Družba, znanost, tehnologija (Ljubljana, Delavska enotnost 1982) je poročal Gabrijel Devetak (str. 56 57). O pesniškem prvencu mlade primorske pesnice Vite Željal Pljusknem pre ko okna (Nova Gorica. Kulturno skupnost Nova Gorica 1982) je za pisal Bojan Bratina, ki je ocenil tudi pesniško zbirko Danila Rem Škarja Od jutra do mraka (SGP Primorje, Ajdovščina 1982). Celotna revija je tokrat oprem Ijena s fotografijami mestnih ulic in kulturnih spomenikov Kopra. Revijo je oblikoval Bojan Mnraž. N. S. Ul. Baiamonti 3 - tel. 820768 Ul. Dl Vlttorio 12 - tel. 813301 »II EDI NOBILI PnmorfSčnSnevnifc 8 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 13. marca 1983 Ponedeljek, 14. marca 1983 Nedelja, 13. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Zeleni val posebna odda ja iz Verone 11.00 Maša 11.55 Sledovi v času - nabožna od daja 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 TV dnevnik 14.00 V teku nedelje ... - nepo sredni prenos iz studia Športni dogodki 14.20 Športne novosti 15.00 Glasbena oddaja 15.50 Športne novosti 17.00 Muppet sho\v 18.00 Italijansko nogometno pr venstvo B lige - 1. polčas nogometne tekme 18 30 90 minuta Športna oddaja 20 00 TV dnevnik 20.30 41 Padrino« - II. del 2?.05 športna nedelja 22.40 TV dnvenik 22.45 Športna nedelja H. del 23.15 Koncert lahke glasile - po- 23.45 TV dnevnik Zadnje vesti Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Lepši in bo’j zdravi 10.20 Dnevi Evrope 10.50 j La pietra di Marto Polo« -TV film 11.20 sSartdokan« L epizoda 12.15 Opoldanski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 TV film iz serie «Starsky e Hutch« 15.10 Blitz - neposredni prenos iz studia 15.45 Rezultati prvega polčasa nogometnih tekem 15.55 Kolesarstvo 16.55 Konjske dirke 17.20 Avtomobilizem 18 50 Gol Flash Šport 19.00 Italijansko nogometno prven stvo A lige 1. polčas no gometne tekme Vremenske razmere 19 50 TV dnevnik 20.00 športna nedelja 20.30 Pomislili bomo v ponedeljek televizijska priredba 21.35 TV film iz serie «1 profes-sionals« 22.25 TV' dnevnik 22.35 Micromega Naša podoba < v svetu 23.25 šola in vzgoja 23.55 TV dnevnik Zadnje vesti Tretji konal 12 30 Abetonissimo 13.30 Srečanje s . . . Santo Cali fornia 14.00 Sto italijanskih mest - Ca- 14.20 15.15 16.20 - 17.30 Šport Motocross 125 cc 17.30 Poroka Katarine, - televizij gka zgodba marca 1983 18.30 Dogodivščine Olivera Tvvi 19.00 TV dnevnik 19.15 Deželni šport 19.35 cConcerto.iO 14. epizoda 20.30 Šport na tretjem kanalu 21.30 Festa barocca 2. del 22.30 TV dnevnik 22.50 22 35 Nogometno prvenstvo A lige JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.25 Poročila 9.30 Živ žav 10.10 Alpska saga avstrijska na daljevanka 11.40 Oddaja za stik z gledalci 12.00 Kmetrska oddaja 13.00 Poročila 15.05 San remo '83 16.00 Poročila 16.05 Zgodilo se je neke noči -film 17 55 Naš kraj: Pišece „ 18.10 Športna poročila t8.25 Slovenci v zamejstvu V nocojšnji redni mesečni oddaji o Slovencih v zamej-stvu, ki je na sporedu ob 18.30. bo med drugim tudi renc-rtaža o Slovencih v Ka nalski dolini, ki so jo pri pravili dopisniki RTV Ljub ljana Andrej Šumenjak in snemalec Miran Hrovatin ter tonski tehnik Žarko Šuc iz Agencije Alpe Adiija 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19 20 Cik cak 19 23 TV in radio nocoj 19 25 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Mrtvi s ene vračajo - 1. del nad. v treh delih 21.10 športni pregled 21.40 Izvili: Zakon življenja Koper 15.50 Z nami pred kamero 16.00 Boks - beograjski zmago valeč 17.30 Serijski film 18 00 Film ponovitev 19.30 Stičišče 20.15 Zbogom Philippine - film 22.00 Sedem dni 22.15 šoanske operne zvezde Zagreb 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Endemj Idekova izobraže valna oddaja 13 30 Kruh skozi stoletja 14.30 Ansambel Vilija Petriča 15.00 Uživa i življenje. Jerry - film 17.05 Nedeljko popoldne 19 30 TV dnevnik 20.00 Slike iz 'eta 1941, nad. 21.29 šrortni pregled 21.40 Medvpdarjj - potopisna re porta/a ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šola in vzgoja 13 00 Tedenska informativna od- daja o knjigah 13.25 Vremenske razmere 13.30 TV dnevnik 14.00 Spomini Eve Ryker - 1. del 15.30 šola in vzgoja 16.00 Šport v ponedeljek: Kolesarstvo 16.30 Posebna oddaja iz parlamenta 17.00 TV dnevnik - Flash 17.05 Neposredno iz studia preko tvoje antene 17.10 Risanka 18.00 TV film iz serie ;Prijatelj Gipsy» 18.20 Osmi dan . kulturna oddaja 18.50 Stanlio in Olio 19 00 Dogodki, osebe in osebnosti 19.45 Almanah Vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 Tl Padrino». drugi de) drugega dela 22.20 TV dnevnik 22.30 Filmi, ki jih boste videli na velikem ekranu 22.40 TV dnevnik 23.35 TV dnevnik - Zadnje vesti -Danes v parlamentu - Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Tedenska oddaja o medicini 13.00 TV dnevnik ob 13. uri '3.30 šola in vzgoja 14.00 16.00 Tandem - neposredno iz studia 14.30 Risanka 14 55 TV film iz serie cBlondie« '5 25 Kvizi 15.40 Risanka 15.55 Jutri 16.00 šola in, vzgoja 16.30 Piruet - programi z vsega sveta 17.30 TV dnevnik Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Tedenski glasbeni informator 18.20 TV film iz serie *I ragazzi e la storiav t?An TV dnevnik šport 18.50 TV film iz serie «Starsky in Hutch« Vremenske razmere 19.45 TV dnevnik 20.30 Povratek v Brideshead - 9. epizoda 21.25 Oddaja o gospodarskih razmerah, 4. del 22.25 TV dnevnik 22.35 Programi pristopanja 23.15 šola in vzgoja 23.45 TV dnevnik - Zadnje vesti Tretji kanal 16.10 Nogometno prvenstvo A in B lige 18.25 Glasiiena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Deželni šport v ponedeljek 20.05 Šola in vzgoja 20.30 Dokumentarna oddaja - A tene. vrnimo se na Akro polo 21.15 Glasbena oddaja z Giarrni-jem Morandijem 21.30 TV dnevnik 21.40 šola in vzgoja 22.10 Ponedeljkov proces športnim dogodkom 23.35 TV dnevnik Ji Iritns' OVANSKA TV Ljubljana 8.35 - 10.35 TV v šoli 17.20 Poročila 17.25 Mali odred - nanizanka 17.55 Sodobno zdravstvo: luskavica 18.25 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.20 Cik cak 19.24 TV in radio nocoj 19 26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19 55 Vreme 19 57 Propagandna oddaja 20.00 Diči. diči, d'iča ... - drama 21.05 Studio 2 22230 Poročila Kooer 13.30 1700 Odprta meja 17.30 TV šola 17.35 TVD norice 18.00 Film - ponovitev Danes bodo v okviru oddaje »Odprta meia« med dnisrimi na sporedu tudi naslednje vesti: OPČINE — Razstava l”tk TR«T — Pecem mlpd’h GORICA — Zasedanie konzulte za slovenska vprašanja TRžrč — Portoroseea ob koncu pa še pregled zamejske športne delavnosti 19.30 TVD stičišče 19.45 Z nami pred kamero 20.30 Inšpektor Bluey - serijski film 21.15 Italija z neba - do.kumen tarna serija 22.00 Turistični vodič 22. tO Ponedeljkov športni pregled 22.25 TVD danes 22.40 The collaborators - serijski film 23.30 l epotna kirurgija - Doktor, rad bi bil lepši Zagreb 17.45 Baš Čelik 18.25 Kronika občine Varaždin 19.30 TV dnevnik 20.00 Umetniški večer 21.15 Tzbrani trenutki 21.20,'Ob 100-letnici Karla Marsa 22.2C Fn avtor - en film - Dober dan papa - film TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša: 9.45 Veliki orkestri: 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski o-der: »Dvojne počitnice« B. Doli narja; 11.00 Sestanek z...; 11.15 Nabožna glasba: Ekumenski zbor iz Trsta; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 in 13.20 Glasba po željah - 2. del: 14.10 Nedi ški zvon; 14.40 Beneški kabaret; Šport in glasba ter prenosi s kul turnih prireditev; 15.00 Za glas in kitaro; 16.00 Šport; 17.45 »Pesem mladih«. KOPSR (Slovenst ( rogiom) 7.00. 8.00. 14.00 Poročila: 16 00 Primorski dnevnik; 7.00 Skupni progi am radijskih postaj; 7.15 Veselo v nedeljsko dopoldne; 7.30 Za zdravje; 8.07 Kinosporcd. objave; 8.10 Stoji, stoji lipica; 8.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 13.00 Sosednji kraji in ljudje: 13.45 Glasba po željah; 15.00 Radio Ko lier na obisku; 15.15 Novitete na še diskoteke: 15.30 Domača rock scena; 16.15 Nepozabne narodne. koper tltolilonsk program) 7.30, 10.30. 12.30, 13.30. 18 30 Po ročila: 6.00 Glasba za dobro ju ti o; 6 15 Koledarček; 8.30 Glas bena oddaja: 8.35 Country mušic; 9.30 Lucianovi dopisniki;, 10 00 Be- Srednji val 546,4 549 kilohertzoV UKW - Reli križ UKW — Koper UKVV - Nanos metra ali 102,0 MHz 98.1 MHz 88.6 MHz seda in glasba; 10.32 Glasba; 1C.40 Mozaik; 11.00 Dogodki in od mevi; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah: 12.40 Pi ke na «i»: 14.30 Glasbeni pro gram; 15.13 Stisk roke: 15.30 Crash; 16.00 Popevke tedna; 16 30 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 17.43 Glasbeni slovar. RADIO 1 8.00, 10.00. 13.00, 17.00, 19.00 Po ročila; 6.00-9.00 Jutranji programi; 9.10 Nabožna oddaja; 10.15 Moj g'as za tvojo nedeljo; 11.00 Permette. eavallo?; 12.30 Pisan Spored; 13.13 Glasbena oddaja: 14 00 Radijski pogovori o aktual nih temah; 14 30 Pisan spored 2. del; 15.30 Šport - nogomet; 17.07 Glasbeno govorni spored; 18.30 Šport • košarka: 19.23 Ra dijska priredba; 20.00 Robe to Devereu.v - tragedija: 23.10 Tele Ionski pogovori. LJUBLJANA 6.00. 7.00. 8.00. 9.00. 10.00. 12.00. 13.00. 14.00, 15.00. 17.00. 19.00. 21.00. 22.00. 23.00. 24.00 Poročila; 6.15 Rekreacija; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 še pomnite, tova riši!; 10.03 Nedeljska matineja: 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.10 Na današnji dan; 13.10 Za bavna glasba; 13.20 Za naše kme tovalce; 14.05 Pihalne godbe; 14.20 Humoreska; 14.43 Z majhni mi ansambli; 15.10 Pri las doma: 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Amaterski zbori; 16.20 Simfonični koncert; 17.05 Operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra: 19.30 Obvestila in zabavna glasba: 19 35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zve čer; 22.20 Glasbena tribuna mla dih: 23.05 Literarni nokturno. TRST A 7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 14.00. 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Človek v sodobni družbi; 8.45 Glasbena matineja: 10.10 S koncertnega in o premega repertoarja: G. Caccini: Evridika: 11.20 Foldnevniški razgledi: Beležka: 12.00 Beseda in pesem; 13.20 Gospodarska problema ika: 14.10 Roman v nadaljeva njih: P. P. Pasolini: »Sanja«; 14.30 Glasbene skice; 14.55 Naš jezik: 15.00 Veselo športno popoldne; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Od Milj do Devina; 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER rStovp .sN- f,roqramt 6.00, 6.30. 7.00. 13.00. 14 00 Po ročila: 16.00 Primorski dnevnik; 6 00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutrania kronika: 7.15 Val 202: 13.00 Glasbena zavesa: 14.10 Objavo in glasbene želje: 14.30 Za pojmo pesem; 15.00 Dogodki in odmevi: 15 30 Glasba po željah: 16.15 Glasba, objave: 16 30 Pre gled športnih dogodkov. KOPER (Itriliimi«t* i n grom) 6.30. 7.30, 8.30, 9.30,' 10.30. 11.30, 12.30. 13.uJ, 14.30, 15.30 16.30. 17.30, 18.30 Poročila: 6.00 Glasba za do bro jutro; 6.15 Koledarček; 8.32 Pesem tedna: 9.00 Štirje koraki; 10.00 Besede in glasba; 10.10 O troski kotiček; 10.30 Glasba; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti: 11.00 Kirn. svit mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Glasbena oddaja; 15.32 Crash; 16.45 Glasbeni odmor: 16.55 Pismo iz...; 17.32 Juke box; 18.00 Komorna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00. 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 9.00 Jutranji programi; 9.02 Radio in jaz '83; 10.30 Pesem v času; 11.34 Radijska nadaljevanka: 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Mast«r; 15.03 Oddaja o zdravstvu; 16.0011 paginone; 17.30 Mast er under 18; 18.05 Mali koncert; 18.38 Šola in vzgoja: 19 25 Glasbeni premor: 19.37 Gledališče; 21.03 Absurdne zgodbe: 21.30 Folk'oma glasba; 21.54 Objektiv Evropa; 22.22 Au-toradio flash; 22.27 Audiobox: 22.50 Danes v parlamentu; 23.10 Telefonski pogovori. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00. 14.00. 19.00. 21.00. 22.00. 23.00. 24.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.45 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Ringara-ja; 8.40 Izberite pesmico: 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Revijski orkestri; 12.30 Kme tijski nasveti: 12.40 Pihalne god be; 13.00 Danes do 13. ure: 13.30 Od melodije do melodije: 14.05 Pri zborih jug. radijskih postaj; 14.25 Naši poslušalci čestitajo: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Ra dio danes, radio jutri; 16.00 Vrti ljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Na ljudsko temo: 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci: 19.45 Veseli planšarji; 20.00 Kul turni globus; 20.10 Prisluhnite, iz berite: 21.05 Glasba velikanov: 22.15 Informativna oddaja; 22.25 Iz naših sporedov: 22.30 Iz našega glasbenega arhiva; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Ob domačem ognjišču; 0.05 Nočni program. TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, 15. marca I JURIJANA 905 10.35 - 16.25 TV v šoli; 17.30 Poročila: 17.35 Zverinice iz Rezije: 17.55 Nacionalni lolklorni ansambel iz Venezuele: Danzas Maracibo 1. del; 18.25 Pomurski obzornik; 18.40 Mali svet otroška oddaja: 19.10 Risanka: 19 24 TV in radio nocoj: 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vre-ne; 20.00 Mladost Karla Mar.va nadaljevanka; 21.00 Aktualnosti. KOPER 13.30 17.00 Odprla meja; 17.30 TV šola; 17 55 TVD novice; 18.00 Mladi policaji serijski film; 19.00 Obzorja: 19.30 TVD stičišče; 19.45 Z nami pred kamero; 20.30 Malu celovečerni film; 22.50 Puristični vodič; 22.05 TVD da res: 23 25 Berlin dokumentarna oddaja SREDA, 16. marca IJUBUANA 9.25 10.35 TV v šoli: 17.05 Po ročila; 17.10 Pedenjžepr Narodne z Ladkom in Milanom: 17.35 Mia -li virtuozi: Vio’ončelo; 17.55 Na sa pesem '82: 18 25 Severnoprimorski obzornik; 18.40 Mostovi; 19 10 Risanka; 10.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme: 20.00 Neporočena ženska film: 22.00 V znamenju. KOPFR 13.30 16 00 Odprla meja; 16.30 TVD novice; 16.40 Nogomet; 18.15 Umetnostno drsanje: 19.30 TVD stičišče: 19.45 Z nami pred kame ro; 20.15 Turistični vodič: 20.25 Košarka; 22.15 Inšpektor Bluey serijski film. ČETRTEK, 17. marca LJUBLJANA 9.05 10.35 TV v šoli; 16.15 Šol- ska TV; 17.20 Poročila; 17.25 Vesolje; 18.25 Podravski obzornik; 18.40 Obramba in samozaščita; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna: 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Tednik; 21.00 Kralj Malhus - o pera; 21.25 Okamenela kultura; 21.50 V znamenju. KOPER 13.30 - 16.30 Odprta moja; 17.30 TV šola; 17.55 TVD novice; 18.00 The collaborators serijski film; 19.00 Eurogol; 19.30 TVD stiči šče; 19.45 Z nami pred kamero; 20.30 Visoki pritisk; 21.30 Obzorja; 22.00 Turistični vodič; 22.15 TVD danes; 22.30 Kdo pozna u metnost. PETEK. 18. marca LJUBLJANA 8.55 10.35 TV v šoli; 17.15 Po- ročila; 17.20 Pihalni orkestri: Godba milice: 17.55 Arabella na daljevanka; 18.25 Obzornik; 18.40 Pred izbiro poklica; 19.10 Risan ka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Bolnišnica na koncu mesta, II. del nadaljevan ka; 21.05 Zrcalo tedna; 21.25 Nočni kino: Smrtni poljub: 23.05 Poročila. . KOPER 13.30 17.00 Odprta meja; 17.30 TV šola; 17.55 TVD novice; 18.00 Smučarski poleti: 19.30 TVD stičišče; 19.45 Z nami pred kamero; 20.30 Sreča na vrvici slovenski film: 22.00 Turistični vodič: 22.15 TVD danes; 22.25 Giovanni - TV drama. SOBOTA. 19. marca 1JUBIJANA 8.00 Poročila; 8.05 Zverinice iz Rezije; 8.25 Pedenjžep; 8.45 Mladi virtuozi: 9.05 Mali odred; 9.35 Arabella nadaljevanka; 10.05 Mali svet; 10.35 Vesolje; 11.35 Bi stre vode; 12.00 Naši olimpijci; 12.40 Pariške kulturne diagonale; 13.25 Poročila; 14.55 Nogomet; 16.55 Poročila; 17.00 Košarka: 18.30 Galaktika; 19.15 Risanka; 19.20 Cik Cak; 19.24 TV in radio nocoj: 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik: 19.55 Vreme; 20.00 La Gammick film; 21.30 TV teka leto 1958 2. del. KOPER 14.55 Nogomet: Radnički - Že Ijezničar; 16.45 TVD novice; 17.00 Svetovni pokal Smučarski poleti; 18.00 Ponovitev filma; 19.30 TVD Stičišče: 19.45 Z nami pred kamero: 20.30 Mladi policaji - serijski film; 21.15 1. 2. 3 rock; 21.45 TVD Danes: 22.00 Navihanka celovečerni film. NOGOMET V TRETJI ITALUANSKI LIGI TRIESTINA DANES PROTI RIMINIJU Tržačani bi v primeru zmage napravili lep korak naprej do B lige V srečanju z Riminijem bi si lahko danes Triestina na «Grezar-ju» že zagotovila mesto v B ligi. Rimini trenutno zaostaja namreč za štiri točke za Tržačani in bi bil v primeru poraza verjetno dokončno izločen iz borbe za napredovanje v višjo ligo. Pričakovati je torej, da bodo danes dali nogometaši Riminija vse od sebe in zato bo naloga Tržača- Trener Triestine Buffoni nov vse prej kot lahka. Poleg tega pa bo trener Buffoni imel tudi težavo s postavo ekipe. Štrukelj gotovo ne bo mogel igrati, v dvomu pa sta Pedrazzini in Mariani, ki pa ju bosta lahko zamenjala Donatelli in Dreolini. DANAŠNJI SPORED (15.00) Fano - Forli; Modena - Vicen-za; Padova - Carrarese; Piacenza - Trento; Sanremese - Mestre; Spal - Brescia; Treviso - Prt! Pa-tria; Triestina - Rimini. Včerajšnji izid: Rondinella - Parma 1:0. 1. ITALIJANSKA LIGA Bo Roma prebolela trenutno krizo? V središču pozornosti današnjega osmega povratnega kola v prvi italijanski nogometni ligi bo nastop Rome v Pizi. Rimski nogometaši bedo nastopili po dveli zaporednih porazih, v pokalu UEFA in v prvenstvu (proti Juventusu doma). Bo Roma prebolela trenutno krizo z zmago v Pizi? Juventus je v današnjem domačem srečanju proti Avellinu favorit, vse bolj zanimiv pa postaja boi za uvrstitev pod vrhom lestvice in s tem za sodelovanje v pokalu UEFA. V tej borbi pa je tudi videmski Udinese, ki bo danes gostoval v Veroni. DANAŠNJI SPORED (15.00) Ascoli - Inter; Cagliari - Fioren-tina; Cesena - Sampdoria; Genoa -Catanzaro; Juventus - Avellino: Na-poli - Torino; Piša - Roma; Verona - Udinese. 2. ITALIJANSKA LIGA V današnjem, 6. povratnem kolu imata Milan in Lazio možnost, da še povečata svojo prednost pred neposrednimi zasledovalci, saj bosta igrala pred svojim občinstvom. DANAŠNJI SPORED (15.00) Arezzo - Ca vese; Atalanta - Cam-pobasso; Foggia Cremonese; Lazio - Bologna; Lecce - Perugia; Milan - Monza; Palermo - Como; Pi-stoiese - Bari; Reggiana - Sambe-nedettese: Varese - Catania. NOGOMET Zakaj Udinese nc dosega golov iiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiniminiiiiniiiiiiiMKiiiiniiiimiiiimiiHiiH1' VIDEM - Trener videmskega prvoligaša Enzo Ferrari si jo že nekaj tednov belil glavo s tem. zakaj njegovi varovanci na domačin tekmah tolikokrat zadevajo prečko in vratnico nasprotnikovega g®‘a’ namesto da bi dosegali za Udinese prepotrebne zadetke. Končno se nw je včeraj zasvetilo. Ugotovi! je namreč. da so nogometna vrata igrišča »Friuii« za tri do štiri centimetre nižja kot predvideva pravilnik. Napako pripisujejo vlagi. Šurjak in tovariši so torej obveščeni; streljati ja treba nižje! MLAblNSKE IGRE' ROKOMETNO PRVENSTVO G.S. Trieste — Kosovel 0:4 Naše igralke so prvo tekmo zmagale brez boja. saj se tržaška ekipa ni predstavila na igrišču. K te mu dodajmo le to. da Kosovel brani pokrajinski naslov. DANES NEDELJA, 13. MARCA NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu: Vesna - Como di Rosazzo. 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Repnu: Kras - Primorje; 15.00 v Bazovici: Zarja - Opicina Supercaffe; 15.00 v Trebčah: Gaja Giarizzole. 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trstu, igrišče Campanelle: Chiarbola . Breg; 10.30 v Trebčah: Primorec - S. Anna: 15.00 v Gradišču; Tomana Mladost; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Vermeglia Tudi v tem tednu, kljub še nekaterim problemom, ki jih bodo trenerji rešili tik pred začetkom tekem (poškodbe ali bolezen posameznih nogometašev) so nam vsi posredovali verjetne postave. Trener Primorja Mikuš pa kot zgleda ni še rešil vseh težav in zato nam je posredoval seznam izbranih nogometašev za nedeljski derbi. 1. AMATERSKA LIGA Vesna (17 točk) — Como di Rosazzo (16) VERJETNA POSTAVA VESNE: Bubnich, Zucca. Acquavita, Somma. Pribaz, Candotti, Bruno, Pipan, Ludvig, Jerman, Picchicri (Sodo-nracco). V. PR VEM DELU; Como di Rosazzo — Vesna 1:1. Strelca: Bellini, Pipan. 2. AMATERSKA LIGA Kras (24 točk) — Primorje (25) VERJETNI POSTAVI KRAS: Coronica. Sugan. Gnesda. Puntar, Škabar, Milič, Corbatti (Samec). Klun, Ferfoglia, Olivo, Košuta; Škerk. Spalaro. PRIMORJE: Adamič (Micor), Štoka, S. Husu, Bezin. Saroese, An-gileri, Caharija, W. Husu, Di Be-nedetto, Antoni, Vidah, Bortolotti, Pertot. Cclea. POŠKODOVANI: G. Husu. V. Pertot, Zollia, Rustja. V PRVEM DELU: Primorje — Kras 1:1. Strelca: Puntar, Sardoč. Zarja (12 točk) — Op. Supercaffe (23) VERJETNA POSTAVA ZARJE: Puzzer (Racman), Bencich, Tognet-ti (Macor), Franco. Sossi, Križman-čič, Gatta, Udovičih, D. Fonda. Ra-žem. E. Fonda (Lupidi). IZKLJU CEN: Grgič. V PRVEM DELU: Op. Supercaffe — Zarja 0:1. Strelec; Udovicich. Gaja (8 točk) — Giarizzole (23) VERJETNA POSTAVA GAJE: Kante, M. Rismondo, Kalc, Ga-brielli, Gojča (Vrše), B. Rismondo. Milič, Zippo, B. Grgič, Kralj. V PRVEM DELU: Giarizzole — Gaja 1:1. Strelca: Amodio. B. Grgič. 3. AMATERSKA LIGA Primorec (28 točk) — S. Anna (7) VERJETNA POSTAVA PRIMORCA: Leone, M. Kralj, M. Kralj, F. Kralj, Lugnan, Modesti. E. Kralj, I. Milkovič, Ritossa, Detto-ri, W. Milkovič. IZKLJUČEN: Fi nessi. V PRVEM DELU: S. Anna — Primorec 1:2. Strelci: Rusconi, Modesti, Ritossa. Chiarbola (9 točk) — Breg (23) VERJETNA POSTAVA BREGA; Paniconi, Pinvin, Rodella (Zubin). Grisonich, Pavletič. Dazzara. Jež, Kraljič, Mondo. Azzolin, Stemad. IZKLJUČENI: Perosa, Albertini. I. Tul. V PRVEM DELU: Breg — Chiarbola 0:0. (B.R.) no; 15.00 v Štandrežu: Juventina -Romana. NARAŠČAJNIKI (deželno prvenstvo) 10.30 v Dolini: Breg Chiarbola. NARAŠČAJNIKI (pokrajinsko prvenstvo) 10.30 na Proseku: Primorje . Blue Star. ZAČETNIKI 9.00 v Dolini: Breg . Ponziana: 13.00 na Opčinah: Fani Olimpia -Kras. KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Trstu Ul. Scoglio: Scogliet-to - Polet. L MOŠKA DIVIZIJA 19.00 v Trstu, telovadnica Cobol li: Quadrifogho Bor A. MLADINCI 11.00 na Opčin;h: Polet - Alabar-da: 11.30 v Trstu. «1. maj»: Bor Inter Milje. KADETI 9.30 v. Trstu. «1. maj«; Bor B Scoglietto: 11.00 v Trstu. Miramar-ski drevored: Fervoviario - Kon-tovel. DEČKI 9.00 v Trstu, Greta: Saba - Bor: 9.30 v skednju: Servolana - Kon-tovel B. NAMIZNI TENIS PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 na Opčinah: Polisportiva 0-picina . Kras. ODBOJKA ŽENSKA C-2 LIGA 15.00 v Trstu, mala dvorana športne palače: Juha - Bor. ŽENSKA D LIGA 11.00 v Trstu, telovadnica šole Visintini (Naselje Sv. Sergija); Killjoy Sokol. L MOŠKA DIVIZIJA 12.00 v Trstu, Ul. Zandonai: VIS -Bor. L ŽENSKA DIVIZIJA 9 00 v Trstu, telovadnica Monte Cengio: CUS - Breg A: 15.00 v Trstu, 'ola Morpurgo: Nuova Pallavolo Trst - Sloga. JUTRI PONEDELJEK, 14. MARCA ODBOJKA L ŽENSKA DIVIZIJA 21.15 v Gorici. Kulturni dom: So- vodnje - Torriana- «UNDER 15» - ŽENSKE 17.15 v Gorici, Kulturni dom: Sovodnje - Lucinico. OBVESTILA N... ■ • Alpinistični odsek SPDT vabi vse tiste, ki bi se radi ude-lezili letošnjega alpinističnega tečaja, naj dvignejo prijavnico z ‘f’ formacijami v Tržaški knjigarn'-Prvi informativni sestanek bo r torek, 15. marca, na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20/3) ®“ 20.30. * m m KLUB PRIJATELJEV JADRANA priredi v soboto. 23.. in nedelj®’ 24. aprila, avtobusni izlet v Firence in Pistoio. kjer bo prvenstvena tekma s lamkajšnjim n10' štvom MALTINTI. Cena izleta ie 57.000 lir. Vpisovanje in informacije Prl potovalnem uradu AURORA, v’ trgovini čevljev MALALAN na Opčinah in v cvetličarni NADJA na Proseku. * * * ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 14. t.m.. n** 20. uri v Bazovici seja nogometn* komisije. ♦ * * ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 15. I-1®-’ ob 18.30 na sedežu združenja Cl-sv. Frančiška 20. seja košarkarske komisije. HOKEJ NA LEDU Jugoslavija — Italija Danes in jutri bosta Jugoslavija in Italija odigrala dve prijatelj^111 tekmi v hokeju na ledu. Današnja tekma bo na Jesenicah, jutrišnja pa v Ljubljani. Martinese italijanski prvak LIVORNO - Giuseppe Marti"®' se je osvojil naslov italijanskega boksarskega prvaka v super lal“a kategoriji. Zaradi zdravniškega P°' sega med devetim in desetim krogom je premagal Bruna Similija. ...................................................................................................................iMimiiiimiiiiiiitmii””""* NA PREDSINOČNJEM OBČNEM ZBORU ŠPORTNEGA DRUŠTVA MLADINA IZ KRIŽA Tudi četrti občni zbor ŠD Mladina iz Križa, ki je bil predsinočnjim v prostorih doma Albert Sirk v Križu, je v prvi vrsti poudaril neka tera vprašan ja, ki so na žalost značilna za večino naših društev in ki zavirajo in pogojujejo nadaljnje delo in razvoj, in sicer pomanjkanje kadrov ter primernih objektov. To je v svojem predsedniškem poročilu poudaril Boris Košuta, ki je poleg tega omenil tudi potrebo po tesnem sodelovanju z vaškim kulturnim društvom in s šolo. Zaželel si je tudi večjega sodelovanja in angažiranosti članov in odbornikov in dejal, da je treba z vprašanji društva seznaniti čimveč ljudi in se bolj zavzeti za pridobivanje prepotrebnih materialnih sredstev. Sledilo je blagajniško- poročilo Ennia Bo-gabeza, ki je pokazalo, da je društvo kljub iz dneva v dan naraščajočim stroškom preudarno upravljalo z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Po gospodarskem poročilu Livia Samca, ki jc natančno navedel društveno imovino, je Marica Sedmak podala poročilo baletnega odseka, kjer je trenutno od 35 do 40 gojencev, ki jih vodi Anka Kocjančič, kateri se je zadnji mesec pridružila šc Joanne Dugina. Sedmakova je dejala, da je bilo delovanje v sezoni 1980/81 zelo plodno, medtem ko so leto kasneje imeli NOVI ODBOR Livio Semec, Franko Drasič. rginio Bogateč, Edvin Guštin-čič, Elvi Sedmak, Boris Gruden, Etuiio Bogatez, Aleksan der Sedmak, Darko Pahor, Boris Bogateč, Giorgio' Tenze. Nikola Tenze, Diego Košuta, Mario Malalan, Rado šuber, Silvo Tavčar, Stojan Sosič, Darinka Košuta, Marija Pahor, Marija Sedmak. Majda Bre seiani, Marko Tencc. Milena Košuta, Mirjan Stefančič. Nadzorni odbor Ljubo Košuta. Silvano Košuta, Sandor Tence ' „ i .... .. . Posnetek i občnega zbora ŠD Mladina v Križu precej nevšečnosti zaradi bolezni in drugih zapleti ja jev. Kljub temu so priredili nekaj nastopov. Tudi letošnja sezona se ni najbolje začela, saj je delovanje zastalo za skoraj dva meseca, vendar so sedaj krepko poprijeli in skušajo nadoknaditi zamujeno. V poročilu smučarske komisije je Mario Malalan izredno podrobno nanizal pobude zadnjih dveh let. od raznih tečajev, tekmovanj, izletov, do treningov, telovadbe in sejma smučarske opreme, v poročilu namiznoteniške sekcije pa je Boris Bogateč najprej navedel, da je Mladina v sezoni 1981 nastopala z e-nim moštvom v prvenstvu C lige. Po začetnih nastopih je ekipo žara di zaposlitve zapustil trener in najboljši igralec Walter Pertot, tako da so prvenstvo končali na sredini lestvice. V prejšnji sezoni so začeli tudi s treningi najmlajših in eno ekipo vpisali v promocijsko ligo. Zaradi težav s prostori in pomanjkanjem trenerja je ekipa iz C lige izpadla in tako v tej sezoni nastopajo le z ekipo v promocijskem prvenstvu, posebno skrb pa posvečajo najmlajšim, saj se je pridružilo še nekaj mladincev. Ob koncu jc Bogateč poudaril potrebo po večjem sodelovanju staršev. Občni zbor so nato pozdravih gosti, med katerimi v imenu KD Vesna Paolo Kašuta, za kriško sekcijo KPI Zorka Sterni, VZPI-ANPI Ferdinand Bogateč, kriško sekcije zveze žensk Anita Bezin, ŠD Vesna Danilo Tence. Slednji je med drugim izrazil željo, da bi v dogled-nem času prišlo do spojitve obeh društev. Po razrešnici staremu odboru, hi jo je dal Ljubo Košuta, so bile volitve, nakar se je razvila razprava, v kaierj so se zlasti Zavzeti, da bi primerno proslavili desetletnic® obstoja, ki jo bo društvo slavilo v sedanji mandatni dobi. Zlasti P® so naglasih, da bi morali ožji skupim ljudi poveriti nalogo, da h’ čimprej končali dela na igrišču ®b domu Albert Sirk, kjer bo prostor* za košarko in odbojko. CERVO priporočena o gr.vina za vaše nakupe KRZNA, JOPE elegantni modeli najboljše kakovost) NAŠITKI seli vrst Bogata izbira Naitrižie cene v ria.ši deželi TRST Vinic XX scllvmhrc let. 796 301 Kosmina Sergij vam nudi najholjše elcktrugospodinjske »troje Pralni stroji: AEG - IGNIS CASTOR - ARISTON NABREŽINA CENTER Telefon 200123 ML w B M M __ 13. marca 1983 ŠPORT ŠPORT ŠPORT AVTOMOBILIZEM VN BRAZILIJI KOŠARKA 1. JUGOSLOVANSKA LIGA KOŠARKA SINOČI V SAN BONIFACIU V PRVENSTVU C-l LIGE Finec Rosberg (vvilliams) v prvi vrsti pred Proštom Tambay na ferrariju bo startaI tretji-Po TV ob 17.25 RIO DE JANEIRO — Svetovni pr-v*k, Finec Keke Rosberg, bo staral v prvi vrsti današnje dirke za Veliko nagrado Brazilije, uvodne Preizkušnje letošnjega svetovnega avtomobilskega prvenstva v formuli Na včerajšnjih zadnjih urad-nih poskusnih vožnjah, ki so potege v hudi vročini (43 stopinj Celila v senci in kar 54 na progi) sicer ni popravil časa, ki ga je s svojo williams dosegel prvega dne, Pa tudi drugim ni uspelo, da bi vo-*ili hitreje in tako je vrstni red Prvih treh ostal nespremenjen. Ravno huda vročina bo gotovo ze-f° Pogojevala današnjo preizkušnjo ® lahko računamo, da bo marsikoga prisilila k odstopu. Favoriti bi ®orali biti seveda motorji turbo, vendar je v takih pogojih kakršna-*°’i napoved zelo tvegana, kot je aokazal sam Rosberg, ki razpolaga * tradicionalnim motorjem in je bil “ajhitrejši. Ob zaključku včerajšnjih poskus^ ®’h voženj pa so diskvalificirali drugega pilota Alfa Romeo, De Ce-s^isa, ki se ni ustavil zaradi kon-teže. Alfa Romeo je sicer vlo-% priziv, ki pa ga niso sprejeli. VRSTNI RED PRVIH DESET !■ Rosberg (Finska) vvilliams ‘34”526; 2. Prost (Fr.) renault j,34”672; 3. Tambay (Fr.) ferrari }34”758; 4. Piquet (Braz.) brabham t«5”U4; 5. Warwik (VB) toleman l,35”206 ; 6. Arnoux (Fr.) ferrari *35”542 ; 7. Patrese (It.) brabham ‘35’’95jj; 8. Cheever (ZDA) renault ,36"0o1; 9. Lauda (Avst.) mclaren J36-054; 10. Baldi (It.) alfa romeo 136-126. , Oanašnjo dirko bo prenašala tu-® italijanska televizija, in sicer na “ugem sporedu s pričetkom ob Lancia v vodstvu ALICANTE (ŠPANIJA) - Po pr ^ etapi avtomobilskega rallyja po “Paniji sta v vodstvu Biasion in "•viero na lancii rally. Na drugem ?cstu sta Ortiz in Mingulz (renault J turbo), na tretjem pa Zanini in Pabater (talbot - lotus). KOLESARSTVO žensko jadransko morje Bontempi pred 0. Saronnijem , VlTERBO - Italijan"Guidb^Bbn' •cpipi je v sprintu osvojil prvo me-v prvj etapi kolesarske dirke žensko - Jadransko morje. Kljub ohranil prvo mesto na skupni lestvici. VRSTNI RED 1. Bontempi (It.), ki je 193 km dolgo progo prevozil v 5.1817” s poprečno hitrostjo 36,382 km na uro; 2. Saronni (It.); 3. Mutter (Švi.);; 4. Moser (It.); 5. Argentin (It.) vsi v zmagovalčevem času. UMETNOSTNO DRSANJE Spet Torvill in Deanova HELSINKI — Na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju sta Britanca Torvill in Deanova že tretjič zapored osvojila zlato odličje v plesnih parih. Na drugo mesto sta se uvrstila Sovjeta Bukin in Be-stemianova, tretja pa sta bila A-Blumbergova. Olimpiji ni uspel Odlična igra in prepričljiva zmaga Jadrana podvig v Beogradu Partizan - Olimpija 94:81 (53:40) OLIMPIJA LJUBLJANA: Blaznik 2, Brodnik 10, Polanec 24, Hauptman 8, Todorovič, Vilfan 18, Šan-telj 9, Vujačič 10, Mičunovič. BEOGRAD — Ljubljanski Olimpiji ni uspel podvig v prvi tekmi četrtfinala «play-offsj> v prvi jugoslovanski košarkarski ligi. Ljublajnčani so namreč izgubili v Beogradu proti Partizanu, ki je imel nekoliko težav z gosti le do desete minute, nakar je stalno vodil. Najboljši strelec v Partizanovih vrstah sta bila Savovič (22 točk) in Boban Petrovič (17). Za veliko presenečenje pa je včeraj poskrbel Zadar, ki je v Sarajevu premagal domačo Bosno. VČERAJŠNJI IZIDI Partizan - Olimpija 94:81 Bosna . Zadar 98:103 Šibenka - Jugoplastika 104:102 C. zvezda - Cibona danes NOGOMET PRVENSTVO C-2 LIGE Gorizia — Mantova 0:0 GORIZIA: Colavetta, Grazzolo, Marassi, Lazzara, Grillo, Codarin, Modestini (Macri), Bertoia (Anto-niazzi), Urban, Marcati, Colombo. Gorizia je včeraj pred domačim občinstvo (nič več kot 300 ljudi!) igrala neodločeno proti Mantovi, ekipi, ki je pred prvenstvom star-tala za napredovanje, načrt, ki se ji doslej ne uresničuje, saj zaseda sredino lestvice. Delitev točk je prav gotovo najprimernejši rezultat za slabo predstavo, ki sta jo obe ekipi prikazali. Goričani so igrali nepovezano in to še posebno v napadu, kjer so igrali vsi zelo slabo. Na drugi strani pa so igralci Mantove težili predvsem k delitvi točk in to jim je z umirjeno igro uspelo, (pr) Boris Vitez s 33 točkami najboljši strelec srečanja - Vsi jadranovci vredni pohvale Pachera — Jadran 83:96 (40:49) JADRAN: Ban 10, Žerjal, Vitez 33, Ivo Starc 12, Kraus 2, Daneu 16, Rauber 4, Sosič 8, Klavdij Starc 8, Gulič 3. Jadranovci se vračajo iz San Boni-facia z dvema zlata vrednima točkama. Naši košarkarji so namreč sinoči zasluženo in zanesljivo premagali domače moštvo Pachere, ki je bilo od nekdaj neugoden nasprotnik za naše. Tokrat pa so jadranovci ne samo premagali «neugodno tradicijo*, temveč so tudi dokazali, da so prav proti koncu prvenstva končno dobili tudi «mentaliteto gostujočega moštva*. S tako igro, kot so jo prikazali včeraj jadranovci, ni se bati za uvrstitev v «play-offs». Že uvodne minute sinočnjega srečanja so pokazale, da so naši fantje začeli s pravim odnosom do igre. Odločno so se vrgli v borbo in že po peti minuti povedli z 12:10. V tem delu so naši nekajkrat nerodno zgrešili v napadu, vse to pa so nadokna- meričana Seibert in ..............................................................................................................mn......................................................mm..............................................."»■ ODBOJKA V SINOČNJEM DRUGOLIGASKEM DERBIJU NA 4. MAJU. V borbenem derbiju spet zmaga Sokola Meblo Bor Intereuropa ni zlahka dopustil točk Nabrežinkam - Obe ekipi zadovoljili Bor Intereuropa — Sokol Meblo 1:3 (13:15, 6:15, 15:6, 10:15) BOR INTEREUROPA: Rauber, V. in M. Klemše, Zergol, Maver, Fi-čur, Glavina. Debenjak, Kus. SOKOL MEBLO: M. in V. Legiša, Antoni, Kralj, Mervič, Pesaressi, Purič, Pernarčič. SODNIKA: Ciarallo (Ancona), Martelossi (Gorica) TRAJANJE SETOV: 28 min. 17 min. 19. min. 25 min. GLEDALCEV: 70. Nabrežinke so sinoči na «1. maju* osvojile še četrti letošnji drugoliga-ški derbi z Borom Intereuropo. Medtem, ko so v prvih treh letošnjih tekmah zmago izbojevale razmeroma brez večjih težav, pa so se morale tokrat zelo potruditi, preden se jim je posrečilo streti odpor domačink, ki so tudi v tej tekmi pokazale lep napredek v igri. Po čustveni plati • je bil sinočnji derbi prav gotovo najprivlačnejši. Razburljivih in lepih akcij je bilo dovolj, ob takem razpletu na igrišču pa stopi tehnična raven vsakič nekoliko v ozadje, ne da bi bili zato gledalci prikrajšani. Medtem ko so v Nabrežini odločili Vlasta Pesaressi (Sokol Meblo) derbi Pesaressi je vi servisi, je moč iskati ključ za sinočnjo zmago Sokola Mebla v igri ob mreži. Dokler o-stalim Nabrežinkam ni uspelo zado- K '••»Ott.U - tJČLUI cUlbKU U1D1JC. ^tempijevi zmagi je Poljak Lang •"'»Hit.............................................Iiiimilliniin.lliiii.il..mu.........................................»m...... mladinske igre FINALNO TEKMOVANJE V KROSU I voljivo podajati Rečanki, je bilo srečanje izenačeno. Če pa je bil sprejem gostinj dober, se ji domačinke niso mogle upirati. In vendar borovke ne morejo dolžiti za poraz samo jugoslovanske i-gralke. Dvakrat se jim je ponudila možnost, da osvojijo set, ko je bila Pesaressijeva v drugi liniji. Prvič v prvem setu (10:13 do 13:13) in drugič v zadnjem setu, ko so vodile z 10:9. Obakrat pa so pravzaprav same zapravile priložnost. Do izraza so takrat prišle še ostale nabrežin-ske drugoligašice, še zlasti Vida Legiša. Pri domačinkah sta dobro igrali Kusova in Maverjeva, a samo v napadu. IZJAVE: JURMAN (trener Sokola): «Derbi je bil lep in borben. Odločili so živci. Mi smo bili v setih, ki smo jih o-svojili, prisebnejši. Sedaj nimamo v borbi za obstanek praktično nobenih težav.* UŠAJ (-trener Sokola): »Zmagali smo zasluženo, čeprav smo po nepotrebnem tvegali v napadu. Borovke so igrale dobro.* MOŽE (trener Bora): »Nekatere ključne igralke, ki manj trenirajo, so tokrat povsem odpovedale. V bloku nismo znali ustaviti Pesaressije-ve, ki je udarila 90 odstotkov žog. škoda, saj nismo igrali slabo.* (A. K.) Množična udeležba mladih tekačev p Območje vojaškega letališča na foseku (in bližnjih športnih objek-v.v tržaških pristaniščnikov) je bilo .Ceraj zjutraj prizorišče zelo uspeha državnega finala v krosu za “•ladinske igre. Tekmovanja se je acieležiio zares veliko število mla- '..jvuvivv * »— - — uu i jiožičnem spremstvu pro-. s°rjev telesne vzgoje in drugih i srednješolcev iz vseh krajev I-ob 1 J10Ž “'nikov. l 5 hspehu te prireditve je v do-®ni meri pripomogla zares im-u*antna organizacija, ki ni štedi-i s sredstvi, da bi mladim atle-Pustila čimboljši vtis o tekmo-/*nM samem, saj so bili ti na pri-j6r. celo priča povsem nenapove-* zanimivi kratki ekshibiciji '»iK e fskadrilie *frecce tric<>' nP° tekmovanju je bilo na vrsti ^ajevanje. Med osebnostmi, ki so Včeraj na kolonji Kros za nižje srednje šole Včeraj je bil na Kolonji kros ?a dijake nižjih srednjih šol iržaJke pokrajine, ki sodi v o-avtr »Atletske lige*. Organiza-r*. atletska sekcija ŠZ Bor je ?v°je delo dobro opravila, ta-■ ° da je tekmovanje potekalo i*tedno tekoče in brez zastojev. Udeležba dijakov je bila neko-slabša kot na tekmovanju J' dvorani pred dvema tedna š1®- Kljub temu pa so lahko rSanizatorji zadovoljni, saj je -“c kot 80 nastopajočih lepo Javilo. Zadnji del atletske lige 7? v soboto, 26. marca na sta ai°hu »1. maj*. (C.D.) ŽENSKE Deklice: Morabito Rossana (Lombardija) Naraščajnicc: Brile Stefania (Lacij) Mladinke: Genessin Mary (Veneto) MOŠKI Dečki: Bonata Maurizio (Veneto) Naraščajniki: Dal Magro Elio (Veneto) 7’27”1 Mladinci: Rapisarda Antonino (Sicilija) 9'09”7 EKIPNO Deklice: Lombardija; dečki: Kam-panija; naraščajnice: Lacij; naraščajniki: Lombardija; mladinke: Sardinija; mladinci: Lacij. 3’51"9 4’55”7 7’05’T 6’40"1 ditev je posvečena 40. obletnici u-stanovitve 9. korpusa NOV in POJ in 38-letnici prvih smučarskili tekem okupirani Evropi, ki so bile 20. in 21. januarja 1945. leta v Cerknem. Prva tekmovalna disciplina včerajšnjih partizanskih smučin je bil slovenski pokal v biatlonu. V mladinski konkurenci je zmagal Jure Veletec, član SK Dol pri Ljubljani, v članski konkurenci pa Andrej La nišek, smučarski klub Kamnik. Včerajšnje tekmovanje so udeleženci (.Partizanskih smučin . Cerkno 45* nadaljevali s štafetnim tekom in veleslalomom. Prireditev se bo nadaljevala danes. (S. Kovač) draviie nastopajoče, je bil tudi |>1 et)ski pokrajinski odbornik Mar-ru .Čok. zmagovalce pa je med gun nagradil tudi zgoniški pod-Pan Boris Simoneta. i&’enci smo bili na tem finalu foških iger prisotni tudi s fol-0. skupino »Stu ledi*, katere w"°''in° in namen je mladim tek-vaicem orisal uradni napovedo-> iger. Naša folklorna skupina * glasbeni spremljavi dela kriš- ijh Bodbe predstavila izbor ohcet-50v | ičojev in plesov, mladi tekneta*' zbrani na stopnišču nogo-i Jj®Sa igrišča, pa so jo nagradili *Wim aplavzom V PRVENSTVU A-l LIGE Dan«s pri San Benedettu Nikoliccva Carrera Danes bodo odigrali zadnje kolo prvenstva A-l lige pred začetkom «play-off». Tržaški Bic bo gostoval v Livornu proti Peroniju, ki je v prejšnjem kolu poskrbel za pravi podvig z zmago nad Billyjem. Domačini so favoriti. San Benedetto pa bo igral v Gorici proti Nikoličevi Carreri, ki je praktično že izpadla iz skupine najboljših. V Bologni bo na sporedu derbi kola Sinudyne - Billy. Včeraj pa so predstavniki organizacije italijanskih košarkarjev sporočili, da se bodo danes tekme pričele s predvidenim urnikom in ne s 15-minutno zamudo. DANAŠNJI SPORED (17.00) Honky - Scavolini; Ford - Cagi-j; Bancoroma - Berloni; Peroni Bic; Sinudyne - Billy; San Benedetto - Carrera. Cidneo — Latte Sola 95:86 (49:39) A-2 LIGA Farrow's — Italcable 60:72 «Parlizanskc smučine - Cerkno 45» CERKNO - Novo smučarsko sre dišče Črni vrh nad Cerknim je bilo včeraj prizorišče prvega dne devetih spominskih smučarskih tekem, ♦Partizanske smučine Cerkno 45*. ki so jih poleg organizacijskega od-bora uspešno pripravili smučarski delavci ia Cerkna Letošnja prire- igralke so odlično opravile svojo nalogo. Skratka, takih nastopov naše ekipe si še želimo. (Inka) NOGOMET 1 JUGOSLOVANSKA LIGA Ljubljanska Olimpija danes proti Galeniki V drugem povratnem kolu prve jugoslovanske nogometne lige bo danes ljubljanska Olimpija igrala doma izredno pomembno srečanje v borbi za obstanek. Ljubljančani se bodo namreč spoprijeli z zadnjeuvrščeno Galeniko in si zato v tej tekmi ne smejo privoščiti spodrsljaja. Včeraj pa so odigrali dve anti-cipirani tekmi tega kola. V Vinkovcih je domači Dinamo premagal moštvo Radničkega kar s 4:1. v Beogradu pa je Sarajevo povsem nepričakovano odpravilo1 rodilnega Partizana z 1:0. DANAŠNJI SPORED.,., Dinamo (Z) - Vojvodina; Velež Sloboda: C. zvezda - Rijeka; Olimpija - Galenika; Željezničar - Beograd; Budučnost - Vardar; Hajduk - Osijek. DALLAS — V četrtfinalu teniškega turnirja v Dallasu so dosegli naslednje izide: Evert Lloyd (ZDA) - Hanika (ZRN) 7:5. 6:3; Shriver (ZDA) - Durie (VB) 6:4; 6:3; Bun-ge (ZRN) - Turnbull (Avstral.) 6:4. 6:3; Navratilova (ZDA) - Mandli-kova (ČSSR) 6:1, 6:3. V ŽENSKI C-l LIGI Sloga presenetljivo premagala Teodoro Sloga — Teodora Ravenna 3:2 (12:15, 15:7, 7:15, 15:11, 15:10) SLOGA: Čuk, Maruška, Mira in Neva Grgič, Hrovatin, Kalan, Lučka, Milena in Tiziana Križmančič Suzana in Valentina Vidali. Sloga je včeraj poskrbela za pravo presenečenje, saj je premagala enega od favoritov za napredova nje. Zmaga naše ekipe je bila sicer nepričakovana, zato pa povsem za služena. Kljub temu. da je bila Olimpia nesporni favorit, se je Sloga vrgla v boj z vso vnemo. Naša dekleta so bila nekoliko neodločena le v začetku prvega niza, nato pa so se res razigrala. Slogašice so dobro gradile in napadale, pomanjkljivost v bloku pa so nadoknadile z veliko požrtvovalnostjo v obrambi. Ves čas pa so igrale zbrano, kai se je zlasti poznalo v zadnjem nizu. Ob menjavi igrišča je bilo stanje 8:4 za gostujočo ekipo, kar pa Sloge ni potrlo, saj je z učinkovito igro nadigrala nasprotnice. Trener Drasič je tokrat izvajal menjave kot na šahovnici in čisto vse Nelson (ZDA) 2’24”05; 3. Hess (Švica) 2’25”32; 4. Rei (Fr.) 2'25”98; 5. Epple (ZRN) 2’26”02; 6. Kirchler (Av.) 2’26'40; 7. Figini (Švi.) 2 min. 26”57; 8. Pelen (Fr.) 2’26'88; 9. Chavratova (ČSSR) 2’26”92: 10. Epple (ZRN) 2’27”18; 15. Zini (It.) 2’28”07. Boris Vitez: 33 točk dili z zagrizeno igro v obrambi. Tekma je bila neodločena do osme minute, nakar pa so naši odločno prevzeli vodstvo, pa čeprav Vitezu še ni šel met od rok. V 14. min. je Marko Ban napravil tretjo osebno napako in enaka usoda je kmalu nato doletela tudi Borisa Viteza. Kljub vsemu pa naši niso popustili. Nasprotno: še povečali so prednost, ki je ob izteku prvega polčasa znašala devet točk. V nadaljevanju so domačini sicer odločno odgovorili in zaostanek v 28. min. zmanjšali na sami dve točki (60:62). To pa je bilo tudi vse, kar so zmogli, saj so nato jadranovci zopet prijeli pobudo v svoje roke. Boris Vitez je začel zadevati nasprotnikov koš kot za stavo, vsi o-stali pa so krepko pripomogli k zasluženi in predragoceni zmagi. Čeprav so vsi zaslužni pohvale za ta uspeh, pa vseeno gre omeniti o-dlično igro Borisa Viteza in v prvem polčasu Iva Starca. V domačem moštvu pa je bil najuspešnejši Betelli, ki je dosegel 25 točk. (M. M.) SINOČNJI IZID Ca ve ja - Castelfranco 82; 84 VELESLALOM ZA SP Tretjič McKiimeyeva VA1L (ZDA) — Američanka Tamara McKinney je včeraj zabeležila svojo tretjo zaporedno zmago v veleslalomu in tako še povečala svoj naskok na skupni lestvici pred drugouvrščeno Švicarko Eriko Hess. Sedaj je skoraj gotovo, da bo tudi osvojila končno zmago. Hessova jo sicer še lahko dohiti, vendar bi morala zmagati tako v slalomu kot veleslalomu, ki bosta 18. in 21. t.m. na Japonskem. McKinneyeva pa ne bi smela osvojiti nobene točke. Na vsak način je McKinneyeva na boljšem, ker je dosegla več zmag. Vrstni red veleslaloma: 1. McKinney (ZDA) 2’23”43; 2. V ZADNJEM SMUKU SEZONE Zmagoslavje Avstrijcev LAKE LOUISE (Kanada) - Zadnji smuk letošnje sezone je potekel v pravem zmagoslavju Avstrijcev, ki imajo ob zmagovalcu Hoflehner-ju še šest svojih tekmovalcev v prvi deseterici, v kateri so tudi štirje Švicarji (nepričakovano pa ni nobenega domačina (Read in Brooker sta padla). Poleg tega je Klammer, ki je bil včeraj drugi, osvojil končno prvo mesto na skupni lestvici smuka (že petič). Vrstni red 1. Hoflehner (Av.) 1'40"52 2. Klammer (Av.) 1’40”75 3. Cathomen (Švi.) r40”77 4. Miiller (švi.) in Resch (Av.) 1’40’'82 6. Stock (Av.) 1’41"02; 7. Pfaffen-bichler (Av.) 1’41”05; 8. Wirnsber-ger (Av.) 1’41"09; 9. Raber (Švi.) 1'41”U; 10. Kernen (Švi.) 1'41*’17; 19. Mair (It.) ’42”21. Začasna lestvica SP 1. Phd Mahre (ZDA) 271; 2. Stenmark (Šve.) 218; 3. Girardelli (Luksemburg) 168; 4. VVenzel (Liecht.) 166; 5. Zurbriggen (Švi.) 161; 6. Luscher (Švi.) 160; 7. Miiller (Švi.) 123; 8. Julen (Švi.) 111; 9. Križaj (Jug.) in Steve Mahre (ZDA) 108; 11. Strand (Šve.) in Gruber (Av.) 105; 13. Weirather (Av.) 102; 14. Raber (Švi.) 99; 15. Liithy (Švi.) 95 točk. Končna lestvica smuka 1. Klammer (Av.) 95; 2. Cathomen (švi.) 92; 3. Weirather (Av.) 74; 4. Resch (Av.) 73; 5. Luscher (Švi.) 72; 7. Muller (Švi.) 71; 8. Read (Kan.) 69; 9. Brooker (Kan.) 67; 10. Hoflehner (Av.) 65. iiiiinmfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiHiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniuiiiiiiiniiiNi KOŠARKA V promocijskem prvenstvu Borovci uspešni Sinoči so zasluženo premagali miljsko moštvo Časa del Frigo - Poraz Kontovela m Doma Bor Radenska - Časa del Frigo 74:69 (31:37) BOR RADENSKA; Maver 8. Leo Koren 8 (0:1), Krečič 7 (1:1), Klobas 4 (0:4), Race 26 (2:4), čok 10 (4:7), Bruno Kneipp 11 (3:8). Čeprav so sinoči borovci nastopili le v sedmih, pa so povsem zasluženo premagali solidno miljsko moštvo Časa del Frigo. V prvem polčasu naši niso igrali najbolje in gostje so s šestimi točkami prednosti sklenili prvi polčas. Tudi v nadaljevanju ni kazalo najbolje za borovce, v sredini drugega polčasa pa jim je uspelo priigrati si osem točk prednosti (to pa predvsem po zaslugi Bruna Knippa in Raceta) in to prednost so tudi obdržali skoraj do konca srečanja ter nato zasluženo zmagali. V Borovih vrstah so bili najboljši Bruno Kneipp, Race in čok. i v (Cancia) ;DLF — Kontovel 64:49 (30:15) KONTOVEL; Ban 13. Štoka 6, Čuk 9, Lisjak 12, Starc 6, Kneipp, Daneu, Bukavec, Danieli. Kontovelci so izgubili proti Fer-roviariu predvsem zaradi igrišča, ki je bilo zelo spolzko. Kontovel si je tekmo zapravil predvsem v prvem polčasu, medtem ko so v drugem delu tekme naši predstavniki prikazali boljšo igro. V končnih minutah so bili povsem enakovredni domačinom, vseeno pa jim ni uspelo nadoknaditi zaostanka. Velja omeniti, da so se naši košarkarji srčno borili samo v drugem polčasu, v prvem pa so bili povsem nezanesljivi in netočni. V Kontovelovih vrstah je dobro igral Henrik Lisjak. MiiiiiiiiMmiiiiiimmiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiifiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ODBOJKA V PRVENSTVU MOŠKE C-2 LIGE Trojni poraz naših šesterk Volleyball Videm - Bor Jik Banka 3:0 (15:5,15:9,15:12) BOR JIK BANKA: Plesničar, Marušič, De Walderstein. Stančič, Škabar, Sgubin. Budin, Batič, Bitežnik, Korbo in Pečenko. Odbojkarji Bora JIK Banke so v Vidmu poskrbeli še za eno razočaranje. Z domačim Volleyballom so izgubili samo po treh setih igre in prikazali odbojko, ki res ne o-beta dobrih razpletov glede obstanka v C-2 ligi. Najslabši je bil prvi niz, ko res ni šlo prav nič. Sprejem je bil slab, podajači so imeli težko delo pri graditvi igre in tudi tolkači niso mogli pokazati svoje običajne igre. V nadaljevanju so igrali nekoliko boljše, toda ne tako, da bi obrnili razmerje sil na igrišču sebi v korist. Domačin ni pokazal nič posebnega, toda bilo je dovolj, da sta točki ostali doma. Tržačani so zaigrali prav vsi pod povprečjem, tako da je bil tretji zaporedni poraz neizbežen. (G. F.) Rangers - Juventina Belca 3:0 (15:13, 15:7, 15:6) JUVENTINA BELCA: I. Orel, R. Lavrenčič, R. Petejan, I. Plesničar, R. Faganel, M. Černič. D. Mu-čič, L. Černič, I. Juren, M. Jarc. 'Za Juventino je bil včeraj slab dan, kot je tudi jasno razvidno iz posameznih setov. Pokazala je nihajočo in negotovo igro ter šepala v napadu, pri sprejemu in servisu. Nasprotnik sicer ni bil nepremagljiv, vendar je takoj povedel zaradi negotovosti belordečih. V prvem setu so juventinci sicer zaostanek nadoknadili in tudi izenačili pri rezultatu 13:13, zaradi nekaterih napak in nerazpoloženega sodnika pa je šel niz nasprotniku, ki je tudi osvojil druga dva in tekmo. (I. Plesničar) Olympia Terpin — Asso calz. Maniago 0:3 (5:15; 9:15, 6:15) OLYMPIA TERPIN: Š. Cotič, D. in S. Terpin, Neubauer, Zadnik in Špacapan. ODBOJKA V PRVENSTVU ŽENSKE C-2 LIGE Neroden spodrsljaj Brega v Maniagu Pomembna zmaga Kontovela Electronic Shop - Danes ob 15.00 Julia-Bor Celinia - Breg 3:1 (15:8, 8:15, 16:14, 15:5) BREG: Trenta, Olenik, Žerjal, Canziani, S. in K. Slavec, Kocjančič, Sancin, Bandi, Stepančič. Brežanke so v Maniagu nerodno in dokaj nepričakovano izgubile, s čimer so si zapravile prvo mesto na lestvici. Dolinska šesterka je dobro igrala samo v drugem setu, ki ga je tudi zlahka izbojevala, sicer pa je zapravila vrsto priložnosti, da bi tekmo zaključila sebi v korist. Tako so na primer Brežanke v prvem setu že vodile s 7:0. v tretjem, ki je bil pravzaprav odločilen, pa celo z 12:6. Zadnji set je bil žal le gola formalnost. Poraz v tretjem setu je naše igralke tako potrl, da niso znale več reagirati, še zlasti so bile pomanjkljive v obrambi, ki je bila vse preveč statična, da so jih domačinke ugnale že z vrsto plasiranih žog. (Sab) Kontovel Electronic Shop — Fontanafredda 3:1 (11:15, 15:11, 15:10. 15:9) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban, Černjava, Garbini, Maver, E-lena in Beti Prašelj, Regent in Rupel j. Kontovelke so v borbeni in napeti tekmi osvojile dragoceni točki proti neposrednemu tekmecu za obstanek v ligi- S prikazano igro so zadovoljile, saj so bile hitre in učinkovite. Solidno so igrale v obram bi. še zlasti pa so bile uspešne ob mreži kar dobro obeta za prihodnje odločilne nastope. (T.C.) ŽENSKA D LIGA Italcantieri — Sloga 3:0 (15:1, 15:8, 15:7) SLOGA: Ana in Elena Adam, Sosič, Drnovšek, Gorkič, Milič, Persi, Purič. Sloga je dosegla zastavljeni cilj, obstanek v ligi in sedaj daje pri- ložnost mlajšim in igralkam, da si nabirajo izkušenj, To se je jasno poznalo tudi na včerajšnji tekmi, ko se slogašice v začetku niso zna šle, potem pa so le poprijele, poka zale večjo zanesljivost in v drugem ter tretjem nizu tudi zbrale nekaj več točk. (Inka) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Bor — Vivai Busa 3:0 (15:10, 15:12, 16:14) BOR: M. in S. Foraus, Košuta, Ferluga. Keber. Požar, Centazzo. Ukmar in V. Stoper. V tekmi za prvo mesto v skupini so se mlade borovke pošteno od dolžile ekipi Vivai Busa, ki jih je tesno premagala v prvem delu prvenstva. Obe šesterki sta nastopili v dokaj okrnjeni postavi, saj sta borovkam manjkali obe standardni podajačici, gostje pa so se predstavile na igrišču brez centrov. S to zmago so borovke dohitele | Vivil na čelu lestvice (a naše igral- ke imajo boljšo razliko v setih). V finalni del napredujeta sicer obe ekipi. Palmeiras v Vidmu SAO PAULO — Nogometna ekipa Palmeirasa, s katero je Udinese navezal sodelovanje se bo avgusta udeležila mednarodnega turnirja v Vidmu, na katerem bi morala nastopiti še Real Madrid in pa zmagovalec avstrijskega državnega prvenstva . RADIO «Veselo športno popotdne» V jutrijšnji oddaji «Veselo športno popoldne*, ki jo po Radiu Trst A od 15. do 17. ure vodi Ivan Peterlin bo govor potekal o zdravstvenih problemih v športu. Na vprašanja dopisnikov bo odgovarjal dr. Rafko Dolhar. Med oddajo bodo seveda tudi ostale stalne rubrike. V sinočnjem srečanju, ki je odločalo o prvem mestu v skupini za napredovanje v C-2 ligo, je O-lympia gladko izgubila z ekipo Asso ealzature iz Maniaga. Moramo reči. da je to odlična ekipa, ki je naletela na odličen dan, saj tudi po njihovem mnenju še niso tako dobro igrali. Asso ealzature iz Maniaga je naravnost nadigral našo ekipo, ki se je upirala pač po svojih močeh, vendar je bila to ena najslabših tekem 01ympie v letos njem prvenstvu. Nič hudega, kajti že v soboto čaka 01ympio zelo va žen nastop proti Vivil iz Ville Vi centine, proti kateremu morajo plavi zmagati, če hočejo upati na drugo mesto v lestvici, ki vseeno zagotavlja prestop v višjo ligo. (M. S.) MOŠKA D LIGA Libertas — Jamlje 3:2 (16:14, 11:15, 2:15, 15:9, 16:14) JAMLJE: Gergolet, Ferfolja, Cotič, Antonič, Pavel in Mario Bagon, Soban, Devetak, Semolič. Jamlje so si sinoči v Turjaku zapravile možnost, da bi osvojile prvo prvenstveno zmago. Naši odbojkarji so namreč v prvem setu že vodili s 14:12, nato pa so si nerodno za pravili visoko prednost. Enako se je ponovilo tudi v petem in odločilnem setu in tako je prva zmaga splavala po vodi. Gre pa tudi omeniti, da tudi sodnik ni bil ravno najbolj naklonjen našim. (B. S.) 1. MOŠKA DIVIZIJA Sloga Bar Alex - Kras 0:3 (7:15, 12:15, 11:15) SLOGA BAR ALEX : Brass, Ban delj, Bitežnik, Drasič, Grgič, Ker-pan. Komar, Kralj, Peterlin, Sosič. KRAS: Budin, Igor, Lucijan in Rado Milič, Rebula, Boris in Zvonko Simoneta, Vesnaver. V petek je Kras povsem zasluženo slavil pri Banih. Slogaši so tokrat odigrali eno svojih slabših tekem. Bili so precej nemotivirani, tako je Kras zmagal z relativno veliko lahkoto. S to zmago je zgo-niška ekipa še utrdila svoje prvo mesto na lestvici. Sloga Bar Alex pa ostaja na tretjem. (INKA) Corridoni DOM: I. Cej 18, A. Ciani, F. Terčič 10, V. Dornik 14, G. Coretti 3. Dom 64:63 (28:35) M. Dornik 18, G. Nanut, Nov rekord Coea WOLVERHAMPTON — V okviru atletskega srečanja med Veliko Britanijo in ZDA je Sebastjan Coe z znamko 1'44”91 popravil lastni svetovni dvoranski rekord na 800 m, ki je znašal 1’46”00. Rado Race (Bor Radenska) je sinoči dosegel 26 točk Kljub porazu lahko z gotovostjo rečemo, da so domovci odigrali e-no boljših letošnjih srečanj. V prvem polčasu so zelo dobro pričeli, prestregli žoge in pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti ter si do odmora nabrali sedem točk prednosti. V tem delu se je zlasti izkazal Ugo Dornik. Tudi v drugem polčasu so solidno nadaljevali, čeprav so nekoliko šepali pri lovljenju odbitih žog v napadu. Tekma je bila tako izenačena do kraja, ko pa jim je sreča obrnila hrbet: tri sekunde pred koncem so namreč še vodili s točko razlike, ko so jih domačini s čudnim metom iz precejšnje razdalje nepričakovano in tudi nezasluženo prehiteli. Kljub porazu pa treba pohvaliti vso ekipe/ (M. D.) (VliNIBASKET PRVENSTVO «Z(£R» Sokol — Servolana C 26:62 (12:27) SOKOL: Legiša 2, Gruden, Šuligoj 8, Pizziga 10, Stanissa 4, Paulina 2, Saksida, Lesizza, Ferfolja, Carli. Sokolovci so se enakovredno upirali nizki, a hitri Servolani le v začetku prve četrtine, ko so vodili z 10:3. Nato so zaigrali preveč zmedeno in škedenjci so si priigrali visoko prednost. Naši so tokrat igrali zelo slabo, delno ie zadovoljil le Pizziga. (M. K.) NOGOMET Ostale Kanada, ZDA in Mehika ZORICH — Glavni tajnik FIFA Blatter je včeraj sporočil, da so ZDA, Kanada in Mehika tudi uradno predstavile svojo kandidaturo za organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva leta 1986. Dejal je tudi, da je prejel sporočilo brazilske nogometne zveze, v katerem se je ta država zaradi nasprotovanja svojega predsednika Figuereida tudi urando odrekla kandidaturi. O podelitvi organizacije bodo sklepati 20. maja v Stockholmu. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRSI Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečna 9.000 lir — celoletna 65.000 lir V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK f Stran 10 13. marca 1983 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 L|ub!jano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr 1 st., vlš. 43 mm) 39.000 lir. Finančni 1.500. legalni 1.500, osmrtnice po formatu. Ur za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18% Oglasi iz dežele Furlanije - Juh|SK« kraline se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih aez«i v Italiji pri SPI Za SFRJ Oglati sožalja 1.500 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala) in tiska j E član Italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ REPNICA Namesto cvetja na sveži grob Milana Stublja daruje Vojka Purič z družino 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Milana Stublja daruje Peter Milič z družino 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S PROSEKA Ob 75. obletnici smrti drage matere darujeta Danica in Marica 20 tisoč lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA V spomin na Tiberija Rukina darujeta Silva in Elena 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S PADRIC Namesto prispevka za večerjo ob 8. marcu, prazniku žena, daruje Pavla Grgič 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB Z OPČIN V spomin na pok. Pavlo Ključar -Malalan daruje družina Cveta Hrovatina 10.000 lir. V spomin na pok. Pavlo Ključar -Malalan daruje Zora Hrovatin 10 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Pavle Malalan - Kijučar darujeta Slavko in Livia Sosič 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Pavle Malalan daruje Marta Malalan 10 tisoč lir. V počastitev spomina Pavle Ključar daruje družina Peršič 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ LONJERJA V počastitev spomina pok. Karla Gombača darujeta Marija Malalan in Andrej Kocjančič 20.000 lir. V počastitev spomina pok. Karla Gombača darujeta Celestin in Jolanda Glavina 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Karla Gombača daruje družina Malalan 10.000 lir. Ob obletnici smrti drage mame Juste in očeta Mičeta daruje Dora Gombač 10.000 lir. V spomin na Karla Gombača darujeta Laura in Milan Čok 10 tisoč lir. V spomin na pok. Karla Gombača darujeta družini Gombač in Ruz-zier 30.000 lir. V počastitev spomina Karla Gombača darujeta družini Čok Renko 15.000 lir. V spomin na Karla Gombača da rujeta Milka in Karleto z .družino 20.000 lir. Roža Božič daruje 50.000 lir za KD F. Venturini. Ob 40-letnici prisilnega izgnanstva slovenskih mladincev v posebne bataljone daruje Pepi Pertot (Boršt) 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. Ob tretji obletnici smrti očeta Alojza Kralja daruje sin Maks z družino 40.000 lir za ŠK Kras. Ob praznovanju 8. marca darujejo dekleta 7.000 lir za KD Vesna. V spomin na Pavlo Malalan darujejo Karla, Igor in Melita 30.000 lir za SKD Tabor. V spomin za Pavio Malalan por. Ključar darujeta družini Sossi - Zupan 25.000 za SKD Tabor in 25.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Pavle Malalan darujejo družine Casotto 50.000 lir za Center za rakasta o-bolenja. Namesto cvetja na grob Pavle Malalan darujeta Ivanka in Stanko Hrovatin 20.000 lir za ŠD Polet. Ob deseti obletnici smrti moža daruje žena 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostale darove in prispevke objavili v prihodnji številki. Ob 39-letnici tragične smrti Danice Tomažič in njenega moža dr. Vuka darujeta stric Just, Colja in Sonja 20 000 lir za Dijaško matico. Ob šesti obletnici smrti Otona Berceta darujejo družine Berce, Gašperšič in Žetko 200.000 lir za Bercetov sklad. V počastitev spomina Pavle Ključar darujeta Danica in Radi 10.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Alfonza Terčona daruje svakinja Marija z družino 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. Ob prvi obletnici smrti Vittorie Štoka in v spomin na brata Venčka Krečiča daruje Marija Gembri-ni 20.000 lir za barkovljanski pevski zbor. Ob rojstvu vnukinje Veronike daruje nona Anica 10.000 lir za ženski pevski zbor Prosek Kontovel. Ob osmem marcu darujeta Zora Uršič 10.C00 in Irma Regent 5.000 lir za ženski zbor Prosek Kontovel. V spomin na Josipa Baruta daruje sestra Avguština Švab 10.000 lir za KD Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob Justine Samec daruje Bernarda Ota 10.000 lir za KD F. Prešeren Boljuneč.' V počastitev spomina Mare Ferjančič daruje Ema Kerševan 10.000 lir za Krut. Cvetko in Valerija Grgič darujeta 15.‘000 lir za ŠD Zarja. Ob osmem marcu daruje Dora Ca-harija 20.000 lir za ŠZ Bor. Anica Škamperle - Daneu daruje 50.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje. V počastitev spomina Zofije Kante darujeta Zora in Milena Kocman 10.000 lir za KD Rdeča zvezda. V spomin na prijateljico Elizabeto Žuljan in na Lovrenca Kureta daruje Valerija Pregare 10.000 lir za KD Slavec. Pino Deponte daruje 10.000 lir za KD Slavec. V spomin na dragega strica Karla Gombača darujejo nečaki in nečakinje 20.000 za Dijaško matico, 20.000 za ŠD Adria, 20.000 za Skupnost družina Opčine in 20.000 lir za PD Slovenec. Namesto cvetja na grob Pavle Malalan por. Ključar darujejo Lidija. Lojzi, Magda in Saška 20.000 lir za MMPZ Vesela pomlad. V spomin na Nerino Piščanc daruje Nada Žetko 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Žilka Tula darujeta Valerija in Cvetko Smotlak 10.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje. Namesto cvetja na grob Marije Kuret - Sivitz in Aleksandra Hrovatina daruie Marija Kralj (Trebče 44) 10.000 lir za nagrobni kamen msgr. A. Rozmana. V spomin na Valerijo Vatovec daruje Guštinčič 10.000 lir za TPK Sirena. Ob dnevu žena daruje Danica Žagar (Padriče) 10.000 lir za KD Slovan. Ob sedmi obletnici smrti Uršule Sancin daruje hčerka Vilma 30.000 lir za dom J. Ukmarja v Skednju. V spomin na ljubljeno mamo E-milijo Rustja darujeta družini Ru-stia in Polduzzi 15.000 za Dijaško matico in 15.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Gabrovca. V počastitev spomina drage Pavle Ključar darujejo tovarišice 50.000 za spomenik padlim v NOB z. Opčin in 67.000 lir za SKD Tabor. V spomin na predrago Pavlo Ključar darujeta Valerija in Bruno Sosič 15.000 lir za SKD Tabor. V isti namen darujejo Pepka, Silva in Viktor Sosič (Škorčevi) 15.000 lir za SKD Tabor. V počastitev spomina Pavle Ključar darujejo Marija, Vladimir in Livia Wilhelm 15.000 lir za Zvezo žena z Opčin?'" Mali oglasi telefon C040) 794672 OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju št. 253. Toči belo in črno vino. KUPIM več manjših, rabljenih naprav za klekljanje čipk. F. Mandelc, Bled, Mlinska c. 24. NA PADRIČAH se je izgubil ovčjak sivorjave barve, ki sliši na ime Tom. Najditelja prosimo, da telefonira na št. 040/226355. ČISTILNICA «TATJANA» Nabrežina - Kamnolomi št. 78 nudi cenjenim strankam vsakovrstne usluge čiščenja in likanja po ugodnih cenah. VSI TISTI, ki želijo postati igral-ke/ci, manekenke/i, naj pošljejo svoje fotografije na »Aladino film* Via Cesare Beccaria 24, Roma. KUPIM vozen ape piaggio. Ivan Po-znik, Kogojeva 6, 61000 Ljubljana. ODDAM v najem skladišče pri Sv. Jakobu, primerno tudi za druge dejavnosti. Telefon 040/70135. DRUŽINA iz Križa išče v najem na Opčinah dvosobno stanovanje s kopalnico. Cena do 250.000 lir. Telefon 040/220519. DELAVEC tvrdke Fiat proda pando 30 doba šest mesecev. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/229250. OSMICO je odprl Josip Milič . Zagradec št. 2. OSMICO je i-0 50 letih zopet odprl Stanko Caharija (Mhčev) v Nabrežini. Toči belo in črno vino. ORKESTER «Liscio 2000» za ples, zabavo in prijetne večere. Telefonirati v popoldanskih urah na štev. (0481) 86-571 ah 33-193. PODJETJE PAHOR prodaja v Tržiču stanovanja, trgovine in garaže v gradnji različnih velikosti. Za informacije telefonirati na št. 040/208251. PRODAM fiat 500 L. Telefonirati od 19. do 21. ure na št. 040/228637. PRODAM pet mesecev starega psa braka. Telefon 040/200760. OSMICO je odprl Benedikt Žerjal (Diko) Boršt 74. PRODAM avto Lancia fulvia (5 prestav) letnik 1971 v zelo dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 040/229-364. DELAVEC tvrdke Fiat proda A 112 junior. Doba 4 mesece, prevoženih 4000 km. Telefon 010/229224. PRODAM zajčji gnoj! Telefon 040 299798. PRODAM tovornjak OM v dobrem stanju. Tel. 040 228273. PRODAM 900 kv. m zazidljivega terena na Pesku. Telefonirati od 14. do 16. ure na št. 040/226577. PRODAM lancia beta coupe 1300. Telefon 040/410476 - Marko. PRODAM Renault 18 GTL 1400 kub. cm letnik 1980. Tel. (0481) 78-112 od 14.30 do 15.30. OSMICO je odprl Ivan Antonič, Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Milan Kraljič v Prebenegu. Toči belo in črno kapljico. PRODAM 1800 kv. m nezazidljivega terena v Boljuncu. Telefon (040) 228390. OSMICO je odprl Ignac Strain Mačkolje • Križpot Toči belo in črno vino. PODJETJE Malalan • Benčina prodaja v rezidenčni coni na Opčinah stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z vrtom in boxom. Za informacije tel. 211043. OSMICO so odprli v Saležu pri škr-ljevih, kjer točijo črno in belo vino. KUPIM hišo na Krasu ali v okolici Trsta, oziroma Doberdoba. Telefon 040/749457 ali 941153. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti « (pr. Ul. Rossetti) ritSl Telefon 77 29-stb Drevored Verdi 40^42 Želite osebni kompjuter od 16 bit za manj kot 500.000 lir? Texas Instruments 99/4A pri TRST - Ul. F. Severo 89 - Tel. 57409 ORVISI bogato Izbiro vsakovrstnih Igrač TRST — UL PONCHIELLI 3 Cvetličarna ZVONČEK Narodna ulica 118 Opčine tel. 212094 ŠOPKI IN VENCI PO NAROČILU FODERAMI A PERTOT Ul. Ginnastica 22 TRST Pri nas oglejte si nove zavese, odeje in kretone za osvežitev vašega doma TRŽIČ tel. 0481/40148 ZAVESE - PREPROGE . TKANINE ZA HIŠNO OPREMO habitat VESTECASA.... ^Hon/aCcene NAGRADNO ŽREBANJE