PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Localis
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 35 Maribor, petek 26.7.2019
OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM
849. Sklep o dopolnitvi Sklepa o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Cerklje na Gorenjskem - spremembe št. 14 (krajše: SD OPN - št. 14)
Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
-	ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12
-	ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 -ZUUJFO, 61/17 - ZUreP-2) in 30. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16) je župan Občine Cerklje na Gorenjskem dne 22. 07. 2019 sprejel
SKLEP
O DOPOLNITVI SKLEPA O ZAČETKU PRIPRAVE
SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM - spremembe št. 14 (krajše: SD OPN -št. 14)
1.	člen (uvodna določba)
(1)	S tem sklepom se spremeni Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Cerklje na Gorenjskem - sprememba št. 14, ki je bil sprejet dne 23. 5. 2018 in objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 25/18.
(2)	Dopolnitev se nanaša na 2. člen sklepa o začetku priprave in sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Cerklje na Gorenjskem. Razlog za dopolnitev sklepa je konkretizacija posega v prostor kot izhaja iz izvedenih strokovnih podlag.
2.	člen
(vsebina dopolnitve sklepa)
V 2. členu sklepa se dopolni prvi odstavek tako, da se na koncu doda besedilo:
»Poleg obvozne ceste se načrtuje tudi ureditve za potrebe pešca in kolesarja, pri čemer je potrebno v območje urejanja vključiti tudi parcele oziroma dele
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIV
parcel: 402, 403, 404, 1069/1, 1067/1, 505, 1066, 1046/7, 1065, 1063/3, 1064, k.o. Spodnji Brnik.«.
3. člen
(veljavnost in objava sklepa)
Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati z dnem objave.
Številka: 350-09/2018-22 Datum: 22. 07. 2019
Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, l.r., župan
OBČINA LJUTOMER
850. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer
Občinski svet Občine Ljutomer je na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 -ZPDZC in 127/06 - ZJZP), 40., 41. in 42. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 -ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 - popr. in 25/17 - ZVaj) in 8. ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16) na 5. redni seji 17. 7. 2019, sprejel naslednji
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA LJUTOMER
1. člen
V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 4/2010, 4/2012 in 5/2013) se v 7. členu za »ostale dejavnosti:« doda:
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 30/28.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1346
»10.320 Proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov
10.390	Druga predelava in konzerviranje sadja in zelenjave
10.710 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic 10.720 Proizvodnja prepečenca in piškotov; proizvodnja trajnega peciva in slaščic
13.950 Proizvodnja netkanih tekstilij in izdelkov iz njih, razen oblačil
13.990 Proizvodnja drugje nerazvrščenih tekstilij 16.290 Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, slame in protja
17.290 Proizvodnja drugih izdelkov iz papirja in kartona
18.120 Drugo tiskanje
18.130 Priprava za tisk in objavo
18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
47.190 Druga trgovina na drobno v nespecializiranih
prodajalnah
47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom
47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic
49.391	Medkrajevni in drug cestni potniški promet 56.290 Druga oskrba z jedmi
56.300 Strežba pijač
58.140 Izdajanje revij in druge periodike
58.190 Drugo založništvo
59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij
72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike
77.110 Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup 77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup 77.290 Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup
77.330 Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup
77.400 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del 78.100 Dejavnost pri iskanju zaposlitve 81.210 Splošno čiščenje stavb
81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj 84.120 Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulturnih in drugih socialnih storitev, razen obvezne socialne varnosti 85.320 Srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje
85.500 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje,
izpopolnjevanje in usposabljanje
85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje
86.909 Druge zdravstvene dejavnosti
87.200 Dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo
duševno prizadetih, duševno obolelih in zasvojenih oseb
87.900 Drugo socialno varstvo z nastanitvijo
88.10 Socialno varstvo brez nastanitve za starejše in
invalidne osebe
88.999 Drugo drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve
90.030 Umetniško ustvarjanje Prehodne in končne določbe 2. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 014/2019-10 Datum: 17. 7. 2019
Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja
851. Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Ljutomer
Na podlagi 13., 17. in 50. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -Uradno prečiščeno besedilo 2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US in 11/18 -ZSPDSLS-1) in 14. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16) je Občinski svet Občine Ljutomer na 5. redni seji dne 17. 7. 2019 sprejel naslednji
ODLOK
O TURISTIČNI IN PROMOCIJSKI TAKSI V OBČINI LJUTOMER
I.	Splošne določbe
1.	člen (vsebina)
(1)	Odlok o turistični in promocijski taksi v občini Ljutomer (v nadaljevanju: odlok) določa:
•	zavezance za plačilo, oprostitve ter višino turistične in promocijske takse,
•	način plačevanja turistične in promocijske takse,
•	način vodenja evidence turistične in promocijske takse,
•	nadzor in kazenske določbe.
(2)	Odlok velja na turističnem območju, ki geografsko zaokrožuje območje občine Ljutomer.
II.	Zavezanci za plačilo, oprostitve ter višina turistične in promocijske takse
2.	člen (zavezanci)
Zavezanci za plačilo turistične in promocijske takse so državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenih obratih opredeljenih v Zakonu o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18) (v nadaljevanju: ZSRT-1).
3.	člen (višina turistične takse)
Višina turistične takse za prenočitev na osebo na dan se določi v znesku 1,50 evrov, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,38 evra, skupna višina obeh taks tako znaša 1,88 evra na osebo na dan.
4.	člen
(oprostitve plačila turistične takse)
Oprostitev plačila turistične in posledično promocijske takse velja v višini in za zavezance, kot je to opredeljeno s prvim in drugim odstavkom 18. člena ZSRT-1.
III.	Način plačevanja turistične takse
5.	člen
(plačilo turistične in promocijske takse)
(1) Izvajalec nastanitvene dejavnosti, ki sprejema turiste na prenočevanje, pobira turistično takso v imenu in za račun Občine Ljutomer in promocijsko takso v imenu in za račun javne agencije iz 5. člena ZSRT-1, hkrati s
Št. 30/28.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1347
plačilom storitev za prenočevanje ali najpozneje zadnji dan prenočevanja.
(2)	Izvajalec nastanitvene dejavnosti pobira in odvaja turistično in promocijsko takso tudi v primeru, če plačila storitev za prenočevanje ne zaračunava.
(3)	Turistično in promocijsko takso iz prvega in drugega odstavka 3. člena tega odloka zavezanec v skupnem znesku nakaže na poseben račun Občine Ljutomer, do 25. dne v mesecu za pretekli mesec.
Razporejanje promocijske takse po pooblastilu občine izvaja Uprava za javna plačila.
IV.	Vodenje evidece turistične in promocijske takse
6.	člen
(evidenca turistične in promocijske takse)
(1)	Izvajalec nastanitvene dejavnosti, ki sprejema turiste na prenočevanje, mora voditi evidenco o turistični taksi, ki se lahko vodi na podlagi knjige gostov, ki jo vodijo po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča.
(2)	Evidenca turistične takse poleg podatkov iz knjige gostov vsebuje še:
•	podatek o številu prenočitev posameznega gosta,
•	skupno vsoto pobrane turistične takse za posameznega gosta,
•	skupno vsoto pobrane promocijske takse za posameznega gosta,
•	če je oseba oproščena plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti v evidenci vpisan razlog oprostitve.
(3)	Podatki v evidenci turistične takse se hranijo enako obdobje kot knjiga gostov. Hranijo se lahko v fizični ali elektronski obliki.
(4)	Podatki o evidenci turistične takse morajo biti za vsakega posameznega gosta izpolnjeni najkasneje zadnji dan njegovega prenočevanja.
V.	Nadzor in kazenske določbe
7.	člen (nadzor)
(1)	Za nadzor nad izvajanjem določil tega odloka je pristojen Medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki enkrat letno občinskemu svetu poroča o izvedenem inšpekcijskem nadzoru.
(2)	Če pristojni inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da so kršena določila tega odloka, odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi, odredi pa lahko tudi druge ukrepe, ki so potrebni za odpravo nepravilnosti.
8.	člen (kazenske določbe)
(1)	Z globo 2.000 evrov se kaznuje pravna oseba, ki sprejema turiste na prenočevanje, če:
•	ne pobira turistične in promocijske takse v skladu s prvim in drugim odstavkom 5. členom tega odloka ali
•	ne vodi evidence turistične takse v skladu s 6. členom tega odloka ali
•	ne nakazuje pobrane turistične in promocijske takse v skladu s tretjim odstavkom 5. člena tega odloka.
(2)	Z globo 500 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3)	Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(4) Z globo 300 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba, sobodajalec in kmet, ki prejema turiste na prenočevanje.
VI. Končne določbe
9.	člen
(prenehanje veljavnosti predpisov)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o turistični taksi Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer 1/2005).
10.	člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 033-10/2019-60 Datum: 17. 7. 2019
Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja
852. Odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve Občine Ljutomer v letu 2019
Na podlagi četrtega odstavka 49. člena Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/2011 - UPB, 14/2013, 101/2013, 55/2015 - ZFisP in 13/2018), ter 35. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016), je Občinski svet Občine Ljutomer na 5. redni seji, 17. 7. 2019 sprejel
ODLOK
O UPORABI SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE OBČINE LJUTOMER V LETU 2019
1.	člen
Za odpravo posledic neurij z dolgotrajnimi deževnimi obdobji, ki so povzročile več zemeljskih plazov v Občini Ljutomer, se za sanacijo poškodb in stabilizacijo terena z izvedbo sanacijskih del na plazovih na cesti JP 723181 Ilovci - Gresovščak in LC 223051 Podgradje - Ilovci ter izdelava projektne dokumentacije za sanacijo plazu Kotnikov breg, vključno s cesto LC 302171 Radomerje -Ivanjkovci na navedenem odseku, se iz sredstev proračunske rezerve Občine Ljutomer zagotovijo sredstva v višini 115.000 EUR in 403.311,76 EUR, ki predstavlja transferni prihodek Ministrstva za okolje in prostor za sanacijo plazu v Gresovščaku.
2.	člen
Sredstva proračunske rezerve iz 1. člena tega odloka, se namenijo za sanacijo škode na cestah in cestni infrastrukturi, ki je nastala zaradi neugodnih vremenskih razmer in neurij ter za izdelavo projektne dokumentacije in stroške gradbenih del sanacije plazov iz 1. člena tega odloka.
3.	člen
Sredstva se črpajo v skladu z roki zapadlosti obveznosti do izvajalcev sanacijskih in intervencijskih del, po računih oz. gradbenih situacijah.
4.	člen
Sredstva za sanacijo cest, ki so jih poškodovali plazovi se iz proračunske rezerve črpajo glede na, za ta namen, pridobljena finančna sredstva s strani Ministrstva za
Št. 30/28.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1348
okolje in prostor v skladu z Vlogo za dodelitev sredstev za odpravo posledic naravne nesreče za obnovo občinske ceste in komunalne infrastrukture in v skladu s pogodbo, ki se sklene med Občino Ljutomer ter Ministrstvom za okolje in prostor.
5. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032/2019-69 Datum: 17. 7. 2019
Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja
853. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Ljutomer
Na podlagi 24. člen Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18), Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1.7.2014 str. 1-75, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014), 29. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 8. in 18. člen Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) je Občinski svet Občine Ljutomer na svoji 5. seji, dne 17. 7. 2019 sprejel
PRAVILNIK
O OHRANJANJU IN SPODBUJANJU RAZVOJA
KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI LJUTOMER
I. Splošne določbe
1. člen (vsebina pravilnika)
(1)	Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe Občine Ljutomer (v nadaljevanju: občina) za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja.
(2)	Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za:
•	državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2019/289 z dne 19. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 48 z dne 20. 2. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014),
•	pomoč de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju
(UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2019/316 z dne 21. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1408/2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 51I z dne 22. 2. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013).
2.	člen
(način in višina zagotavljanja sredstev)
(1) Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev v ta namen se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto.
3.	člen (oblika pomoči)
Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezni namen kot nepovratna sredstva v obliki dotacij.
4.	člen (opredelitev pojmov)
Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
1.	»pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz prvega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba);
2.	»Mikro podjetje« pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila
iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
3.	»kmetijski sektor« pomeni vsa podjetja, ki so dejavna
v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;
4.	»kmetijski proizvod« pomeni proizvode s seznama v
Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2015/812 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o spremembi uredb Sveta (ES) št. 850/98, (ES) št. 2187/2005, (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 2347/2002 in (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1379/2013 in (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede obveznosti iztovarjanja ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1434/98 (UL L št. 133 z dne 29. 5. 2015, str. 1);
5.	»primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;
6.	»kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;
7.	»nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva« (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov kmetijske politike;
8.	»podjetje v težavah« pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
9.	»slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z
naravnimi nesrečami,« pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki
Št. 30/28.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1349
uničijo več kot 30 % povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi:
a)	predhodnega triletnega obdobja ali
b)	triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa;
10.	»intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
11.	»enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a)	podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,
b)	podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
c)	podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,
d)	podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk od a) do d) te točke preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje.
5.	člen
(vrste pomoči in ukrepi)
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva v skladu s 1. členom tega pravilnika namenjajo za naslednji vrsti pomoči:
1.	pomoč za plačilo zavarovalnih premij v skladu z 28. členom Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014,
2.	podpora ohranjanju oziroma povečanju rodovitnosti tal v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013.
6.	člen
(upravičenci do pomoči in izvajalci storitev)
Upravičenci do pomoči po tem pravilniku so pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja in so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, so vpisana v register kmetijskih gospodarstev s sedežem na območju občine in imajo v lasti ali zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine.
7.	člen
(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1)	Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so:
•	naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
•	podjetja v težavah.
(2)	Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za:
•	pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
•	pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
(3) Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost.
8.	člen
(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči)
(1)	Državne pomoči se dodeljujejo upravičencem na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa, objavljenega na spletni strani občine, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ ter tem pravilnikom.
(2)	V javnem razpisu se opredelijo podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje pomoči, posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep po Odloku o proračunu občine za tekoče leto.
(3)	Če predvidena sredstva za posamezen ukrep za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini niso v celoti uporabljena, se preostanek le-teh lahko uporabi za druge ukrepe iz programa finančnih spodbud občine za tekoče leto.
9.	člen (spodbujevalni učinek)
(1)	Za ukrepe po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek.
(2)	Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.
(3)	Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
•	ime in velikost podjetja;
•	opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
•	lokacijo projekta ali dejavnosti;
•	seznam upravičenih stroškov;
•	vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter
•	izjave vlagatelja:
a)	da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter
b)	glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
10.	člen (dodelitev sredstev)
(1)	O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča s sklepom občinska uprava.
(2)	Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo pri županu občine v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana je dokončna.
(3)	Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo, medtem ko pri dodelitvi sredstev iz 16. člena tega pravilnika zadostuje za izplačilo pravnomočnost izdanega sklepa o dodelitvi sredstev.
11.	člen (izplačila sredstev)
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka. Zahtevek mora vsebovati naslednja dokazila:
•	dokazila o plačilu obveznosti (račun in potrdilo/dokazilo o plačanem računu)
•	druga dokazila, določena z javnim razpisom (dokazilo o sklenjenem zavarovanju).
Št. 30/28.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1350
12.	člen (kumulacija)
(1)	Najvišja stopnja intenzivnosti pomoči v ukrepu iz 13. člena tega pravilnika ne sme preseči največje intenzivnosti pomoči iz 28. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.
(2)	Pomoč po tem pravilniku, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014.
(3)	Pomoč po tem pravilniku, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz drugega odstavka 81. člena in 82. člena Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/162 z dne 23. novembra 2017 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter prilog II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 30 z dne 2. 2. 2018, str. 6), v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
(4)	Pomoč po tem pravilniku, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
II. Ukrep v skladu z uredbo komisije (EU) št. 702/2014
13.	člen
(Pomoč za plačilo zavarovalnih premij v skladu z 28. členom Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
(1)	Cilj pomoči je sofinanciranje dela zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov:
•	naravnih nesreč;
•	slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami;
•	drugih slabih vremenskih razmer;
•	bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah;
•	zaščitene živali.
(2)	Pomoč:
•	ne sme ovirati delovanja notranjega trga zavarovalniških storitev;
•	ni omejena na zavarovanje, ki ga ponuja eno samo zavarovalniško podjetje ali skupina podjetij;
•	ni pogojena s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z zavarovalnico, ki ima sedež v zadevni državi članici.
(3)	Zavarovanje:
•	krije le stroške za nadomestitev izgub iz prvega odstavka tega člena;
•	ne zahteva ali določa vrste ali količine prihodnje kmetijske proizvodnje.
(4)	S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami škodnih dogodkov iz prvega odstavka tega člena.
(5)	Upravičeni stroški so stroški zavarovalnih premij, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.
(6)	Upravičenci do pomoči so upravičenci iz 6. člena tega pravilnika, ki sklenejo zavarovalno polico za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje za tekoče leto, ki je vključena v sofinanciranje po nacionalni uredbi.
(7)	Pogoj za pridobitev pomoči je veljavna zavarovalna polica z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja.
(8)	Pomoč iz tega člena pravilnika skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 65 % stroškov zavarovalne premije.
(8)	Najvišji oziroma najnižji znesek dodeljene pomoči na upravičenca se lahko določi z javnim razpisom. Najvišji skupni znesek pomoči na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 500,00 EUR na leto.
(9)	Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba.
III. Ukrep de minimis v skladu z uredbo komisije (EU) št. 1408/2013
14. člen
(splošne določbe o pomoči de minimis)
(1)	Do pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 so upravičena le podjetja, ki so dejavna v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, razen za:
a)	pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali
količine proizvodov, danih na trg,
b)	pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo,
c)	pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi.
(2)	Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine.
(3)	Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in tudi v enem ali več sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013), se navedena uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo.
(4)	Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v sektorju ribištva in akvakulture, se določbe Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (Ul L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45; v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 717/2014) uporabljajo za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjim sektorjem, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo.
(5)	Skupni znesek pomoč de minimis v kmetijstvu, dodeljena kateremu koli upravičencu oziroma enotnemu
Št. 30/28.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1351
podjetju ne sme presegati zgornjih mej iz 3. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena. (6) Zgornja meja pomoči se izrazi v denarni dotaciji. Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, to je pred odbitkom davka ali drugih dajatev.
15.	člen
(kumulacija pomoči de minimis)
(1)	Poleg pomoči de minimis po tem pravilniku se v zvezi z istimi upravičenimi stroški istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi tako seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Evropske unije.
(2)	Če je vlagatelj razen v kmetijski dejavnosti dejaven v enem ali več sektorjih ali opravlja dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju kmetijske proizvodnje v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem ali dejavnostim v gospodarstvu, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 1407/2013, če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013.
(3)	Če je vlagatelj razen v kmetijski dejavnosti dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju kmetijske proizvodnje v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorju ribištva in akvakulture, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 717/2014, če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014.
16.	člen
(podpora ohranjanju oziroma povečevanju rodovitnosti tal)
(1)	Cilj pomoči je ohranjanje oziroma povečevanje rodovitnosti tal.
(2)	Razlog za ukrepanje je visoka kislost tal na območju občine, ki ima neugodne vplive na pridelavo kmetijskih rastlin. Podpora je zaradi tega namenjena zmanjševanju kislosti tal in s tem ohranjanju oziroma povečevanju rodovitnosti kmetijskih zemljišč.
(3)	Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, ki izpolnjujejo pogoje, kot so opredeljeni v 6. členu tega pravilnika.
(4)	Pomoč se dodeli za stroške nakupa sredstev za zmanjšanje kislosti tal (nakup apnenčeve moke, agro apna ipd.) in stroške analize zemlje.
(5)	Intenzivnost pomoči znaša do 50 % upravičenih stroškov.
(6)	Najvišji skupni znesek pomoči na kmetijsko gospodarstvo lahko znaša do 500,00 EUR na leto.
(7)	Znesek pomoči se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo de minimis presegli skupni znesek pomoči de minimis iz petega odstavka 14. člena tega pravilnika.
(8)	Pogoji za pridobitev sredstev:
•	vloga za dodelitev sredstev za ta ukrep,
•	dokazila o nastalih stroških: plačani račun za nakup sredstev za zmanjšanje kislosti tal, analiza zemlje,
•	načrt apnenja, ki vsebuje časovnico apnenja na istem kmetijskem zemljišču (ne pogosteje kot na vsaka tri leta na istem zemljišču) in predvideno
količino sredstev za zmanjšanje kislosti tal na hektar,
•	predložena kopija subvencijske vloge (za tekoče leto),
•	posameznemu upravičencu se lahko subvencionira nakup sredstev za zmanjšanje kislosti tal do količine, katera ne sme presegati v gnojilnem načrtu predvidene količine sredstev za zmanjšanje kislosti tal na ha za tekoče leto,
•	ostalo opredeljeno v razpisu.
17.	člen
(obveznosti prejemnika pomoči in občine)
(1)	Prejemnik pomoči mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
(2)	Prejemnik mora k vlogi predložiti:
•	pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;
•	pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške, da občina lahko zagotovi, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;
•	seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;
•	izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov, vezano na določilo tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega pravilnika;
•	ostalo opredeljeno v razpisu.
(3)	Občina bo s sklepom pisno obvestila prejemnika:
•	da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013,
•	o odobrenem znesku pomoči de minimis.
IV. Drugi ukrepi ki niso vezani na ukrepe evropske komisije
18.	člen
(pospeševanje dela društev, ki delujejo izključno na področju kmetijstva)
Cilj pomoči je sofinanciranje delovanja društev in njihovih zvez, ki delujejo izključno na področju kmetijstva in čebelarstva. Nudijo pomoč, izobraževanje ter spremljajo in spodbujajo aktivnosti kmetij, čebelarstva ter kmetov in kmečkih žena, to dejavnost pa opravljajo nepridobitno. Upravičeni stroški:
•	materialni stroški povezani z delovanjem društva oz. zveze.
Intenzivnost pomoči:
•	višina sofinanciranja upravičenih stroškov se določi z razpisom.
Upravičenci do pomoči:
•	društev in njihovih zvez, ki delujejo izključno na področju kmetijstva, vinogradništva in čebelarstva ter nimajo možnosti prijave na druge razpise, ki jih za pospeševanje društvene dejavnosti razpisuje Občina Ljutomer.
•	do pomoči po tem pravilniku niso upravičena društva s področja gospodarstva, turizma, kulture, sociale, mladine, športa, gasilstva in humanitarnih dejavnosti ter ostala društva, ki se glede na dejavnost društva lahko prijavijo na razpise Občine Ljutomer, ki sofinancirajo njihovo področje delovanja.
Pogoji za pridobitev finančnih spodbud:
•	sedež društva na območju občine,
Št. 30/28.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1352
•	društva, ki nimajo sedeža v občini, pa morajo imeti aktivnosti usmerjene tudi na področje Občine Ljutomer,
•	veljavno registracijo v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje društev,
•	seznam in število članov iz območja občine,
•	sofinancira se izključno nepridobitna dejavnost. Podrobneje se pogoji ter merila in sodila določijo z razpisom.
V.	Nadzor in sankcije
19.	člen (nadzor in sankcije)
(1)	Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oziroma javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor občine.
(2)	V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:
•	da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena;
•	da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke;
•	da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva.
(3)	V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
VI.	Hramba dokumentacije
20.	člen (hramba)
(1)	Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika.
(2)	Občina mora voditi natančne evidence z informacijo o dodeljenih pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku.
(3)	Občina ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, predloži informacije o shemi državne pomoči po tem pravilniku v skladu z drugim odstavkom 9. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za objavo na spletni strani http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/drzavne_po moci/evidence. Te informacije so na voljo splošni javnosti vsaj deset let od zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku.
VII.	Končne določbe
21.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči in izvajanju drugih ukrepov razvoja podeželja v Občini Ljutomer št. 331/2007-3271, z dne 10. 7. 2007.
22.	člen
(1)	Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
(2)	Določbe tega pravilnika se v delu, ki se nanaša na dodelitev pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014, začnejo uporabljati po objavi obvestila Občine Ljutomer v
Uradnem glasilu slovenskih občin o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o shemi državne pomoči z identifikacijsko številko sheme državne pomoči.
Številka: 331-10/2019-72 Datum: 17. 7. 2019
Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja
854. Sklep št. 66 o določitvi subvencije k ceni oskrbe s pitno vodo
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/2007), uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF in 14/15 -ZUUJFO), 3. in 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012 in 109/2012) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) je Občinski svet Občine Ljutomer na 5. redni seji, dne 17. 7. 2019 sprejel naslednje
SKLEP ŠT. 66 O DOLOČITVI SUBVENCIJE K CENI OSKRBE S PITNO VODO
1.	Občinski svet Občine Ljutomer določa subvencijo k ceni storitve obvezne občinske gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo, za nepridobitne uporabnike, ki jo izvaja Javno podjetje Prlekija d.o.o.
2.	Subvencija se dodeli v višini 30 % v delu, ki se nanaša na ceno omrežnine.
3.	Finančna sredstva za subvencije se zagotovijo v proračunu Občine Ljutomer.
4.	Ta sklep prične veljati z dnem veljavnosti cen oskrbe s pitno vodo v občinah ustanoviteljicah JP Prlekija d.o.o., ki jih v skladu z Odlokom o ustanovitvi Javnega podjetja Prlekija d.o.o. (Uradni list RS, št. 81/2016) sprejme skupni organ občin, Svet ustanoviteljic.
5.	S sprejetjem tega sklepa preneha veljati sklep št. 210 z dne 22. 3. 2017.
6.	Ta Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 354/2019-10-66 Datum: 17. 7. 2019
Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja
855. Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cene izvajanja javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki
Na podlagi 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF, 14/15 -ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1 in 30/18), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih
Št. 30/28.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1353
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, 87/2012 in 109/2012) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer ((Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016)), je Občinski svet Občine Ljutomer na 5. redni seji dne 17. 7. 2019 sprejel naslednji
SKLEP št. 68
1.	Občinski svet občine Ljutomer potrdi Elaborat o oblikovanju cene izvajanja javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki je bil izdelan s strani izvajalca javne gospodarske službe KSP Ljutomer d.o.o., z datumom maj 2019.
2.	Občinski svet Občine Ljutomer potrdi naslednje cene:
•	Predračunska cena zbiranje komunalnih odpadkov za ceno storitve znaša 0,1483 EUR/kg.
•	Predračunska cena zbiranje komunalnih odpadkov za javno infrastrukturo znaša 0,0016 EUR/kg.
•	Predračunska cena za zbiranje bioloških odpadkov za ceno storitve znaša 0,0805 EUR/kg.
3.	Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 8. 2019.
4.	Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep št. 340 z dne 16. 10. 2013
Številka: 354/2019-10-68 Datum: 17. 7. 2019
Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja
856. Sklep o seznanitvi z Elaboratom o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Ljutomer
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF in 14/15 -ZUUJFO), 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) ter 4. odstavka 23. člena Sporazuma o lastništvu in upravljanju sistema C z dne 8. 6. 2016, je Občinski svet Občine Ljutomer na 5. redni seji, dne 17. 7. 2019 sprejel naslednji
SKLEP št. 64
1.	Občinski Svet Občine Ljutomer se je seznanil z Elaboratom o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Ljutomer, ki ga je pripravilo Javno podjetje Prlekija d.o.o. v marcu 2019.
2.	Občinski svet Občine Ljutomer potrjuje predračunske cene obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja odvajanja odpadne vode in sicer:
•	Predračunsko ceno omrežnine, ki za osnovni priključek DN < 20 znaša 8,3729 EUR mesečno,
•	Predračunsko ceno storitev odvajanja odpadne vode, ki znaša 0,4310 EUR za m3 prodane pitne vode.
3.	Občinski svet Občine Ljutomer potrjuje predračunske cene obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja čiščenja odpadne vode in sicer:
•	Predračunsko ceno omrežnine, ki za osnovni priključek DN < 20 znaša 1,8358 EUR mesečno,
•	Predračunsko ceno čiščenja odpadne vode, ki znaša 0,3076 EUR za m3 prodane pitne vode.
4.	Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep Občinskega sveta Občine Ljutomer, št. 207 z dne 22. 3. 2017.
5.	Ta Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične veljati s 1. 8. 2019.
Številka: 354/2019-10-64 Datum: 17. 7. 2019
Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja
857. Sklep št. 74 o potrditvi predloga sprememb občinske meje med občinama Ljutomer in Ormožem
Na podlagi 27. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 - odl. US, 79/12 - odl. US, 61/17 - ZAID in 7/18) in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) ter Poslovnika Občinskega sveta občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 2/2010) je Občinski svet Občine Ljutomer na 5. redni seji, dne 17. 7. 2019, sprejel
SKLEP ŠT. 74 O POTRDITVI PREDLOGA SPREMEMB OBČINSKE MEJE MED OBČINAMA LJUTOMER IN ORMOŽEM
1.člen
Meja med občino Ljutomer in Ormož se spremeni tako, da se parcele štev. 274/3, 274/4, 391/5 in 278/3 k.o. 266-Plešivica, priključijo Občini Ljutomer.
Meja med občino Ljutomer in Ormož se spremeni tako, da se parceli štev. 677/6 in 677/7 k.o. 295-Žerovinci, parceli štev. 717/3 in 717/4 k.o. 302-Miklavž in parcela 354 k.o. 303-Hermanci priključijo Občini Ormož.
2.člen
Sestavni del tega sklepa je Obrazec 1 (ZEN-A - 27. člen) številka 87_63-1 z dne 15.4.2019.
3.člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka : 354/2019-10-211 Datum : 17. 7. 2019
Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja
858. Sklep št. 73 o potrditvi predloga sprememb občinske meje med občinama Ljutomer in Sveti Tomaž
Št. 30/28.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1354
Na podlagi 27. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 - odl. US, 79/12 - odl. US, 61/17 - ZAID in 7/18) in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) ter Poslovnika Občinskega sveta občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 2/2010) je Občinski svet Občine Ljutomer na 5. redni seji, dne 17. 7. 2019, sprejel
SKLEP ŠT. 73 O POTRDITVI PREDLOGA SPREMEMB OBČINSKE MEJE MED OBČINAMA LJUTOMER IN SVETI TOMAŽ
1.člen
Meja med občino Ljutomer in Sveti Tomaž se spremeni tako, da se parcela štev. 1343, k.o. 279-Trnovci, priključi Občini Sveti Tomaž.
2.člen
Sestavni del tega sklepa je Obrazec 1 (ZEN-A - 27. člen) številka 205_63-1 z dne 1.4.2019.
3.člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka : 354/2019-10-211 Datum : 17. 7. 2019
Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja
•	za omogočanje začasne rabe prostora 1.300 eurov.
•	namen izvedbe legalizacije objektov na kmetijskem zemljišču z boniteto nižjo od 40, znaša 1.500 eurov.
(2)	V kolikor, dejanski stroški lokacijske preveritve presežejo navedene zneske, lahko občina Ljutomer obračuna investitorju celotni presežek stroškov.
(3)	Zavezanec za plačilo nadomestila stroškov je investitor oziroma pobudnik za izvedbo postopka lokacijske preveritve.
(4)	Obveznost plačila stroškov lokacijske preveritve nastane takrat, ko zavezanec prejme sklep o plačilu. Plačilo nadomestila stroškov je pogoj za obravnavo elaborata lokacijske preveritve in izdajo sklepa o lokacijski preveritvi. Potrditev lokacijske preveritve je pristojnost občinskega sveta, zato plačilo nadomestila stroškov zagotavlja obravnavo, ne pa tudi potrditve lokacijske preveritve na občinskem svetu.
(5)	V primeru prekinitve postopka ali umika vloge, pobudnik ni upravičen do vračila plačanega nadomestila stroškov lokacijske preveritve.
3. člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 350/2019-10-211 Datum: 17. 7. 2019
Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja
859. Odlok o določitvi stroškov lokacijske preveritve v Občini Ljutomer
Na podlagi 132. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list Republike Slovenije, št. 61/2017), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US in 30/18) in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) je Občinski svet Občine Ljutomer na 5. redni seji, dne 17. 7. 2019 sprejel
ODLOK
O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE V OBČINI LJUTOMER
1.	člen (vsebina odloka)
Ta odlok določa višino stroškov lokacijske preveritve, ki jih Občina Ljutomer zaračuna investitorju oziroma pobudniku lokacijske preveritve, razen če je investitor oziroma pobudnik Občina Ljutomer, kot nadomestilo stroškov, ki nastanejo v postopku lokacijske preveritve na podlagi pobude investitorja in način plačevanja stroškov lokacijske preveritve.
2.	člen
(nadomestilo stroškov lokacijske preveritve)
(1) Stroški za posamezno lokacijsko preveritev znašajo:
•	za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi 1.000 eurov,
•	za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev: za manj zahtevne in zahtevne objekte 1.600 eurov, za enostavne in nezahtevne objekte 1.000 eurov,
860. Odlok o določitvi takse za obravnavo zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Občine Ljutomer
Na podlagi 109. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list Republike Slovenije, št. 61/2017), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US in 30/18) in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) je Občinski svet Občine Ljutomer na 5. redni seji, dne 17. 7. 2019 sprejel
ODLOK
O DOLOČITVI TAKSE ZA OBRAVNAVO ZASEBNIH POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE PROSTORA V ODLOKU O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE LJUTOMER
1.	člen (vsebina odloka)
Ta odlok določa višino takse za obravnavanje tistih zasebnih potreb glede prostorskega razvoja, ki predstavljajo pobudo za spremembo namenske rabe prostora v Odloku o občinskem prostorskem načrtu občine Ljutomer, ki jo vplačajo vlagatelji pobud.
2.	člen (višina takse)
(1) Višina takse za posamezno pobudo za spremembo namenske rabe prostora iz prejšnjega člena znaša:
Št. 30/28.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1355
•	za spremembo osnovne namenske rabe prostora: 100 eurov,
•	za spremembo podrobnejše namenske rabe prostora 80 eurov.
(2)	Za spremembo v primarno rabo (gozdna, kmetijska, vodna) se taksa ne plača.
(3)	Takse se ne plača, ko gre za spremembe, ki ne predstavljajo vsebinsko novega določanja ali spreminjanja namenske rabe prostora, načrtovanja novih prostorskih ureditev ali določanja novih prostorskih izvedbenih pogojev, so pa potrebne zaradi odprave očitnih pisnih, računskih in tehničnih napak v tekstualnem ali grafičnem delu OPN ter odpravo pomanjkljivosti glede njegove oblike.
(4)	V kolikor se vloga nanaša na več parcel, se za posamezno pobudo šteje pobuda dana za spremembo namembnosti na enovitem zaokroženem območju v okviru ene enote urejanja prostora.
(5)	Zavezanec za plačilo takse je vlagatelj pobude.
(6)	Plačilo takse ne zagotavlja spremembe namenske rabe prostora v OPN, temveč zgolj obravnavo ustreznosti pobude na občini z vidika njene skladnosti s temeljnimi pravili urejanja prostora, cilji prostorskega razvoja občine in pravnimi režimi v prostoru ter z vidika možnosti opremljanja zemljišča s komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo. Plačilo takse je pogoj za obravnavo pobude.
3. člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 354/2019-10 Datum: 17. 7. 2019
Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja
861. Odlok o pogrebni in pokopališki dejavnosti v Občini Ljutomer
Na podlagi Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti /ZPPDej/ (Uradni list RS, št. 62/16), Zakona o lokalni samoupravi /ZSL/ (Uradni list RS, št. 94/07 UPB2, 27/08 - Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 76/16 - Odl. US), Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št.32/93, 30/98, -ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10, - ZUKN, 57/11 -ORZGJS40), Odloka o lokalnih občinskih gospodarskih javnih službah v občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 2/15) in 18. člena Statuta Občina Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16), je Občinski svet Občine Ljutomer na 5. redni seji dne 17. 7. 2019 sprejel
ODLOK
O POGREBNI IN POKOPALIŠKI DEJAVNOSTI V OBČINI LJUTOMER
I. Splošne določbe
1. člen (vsebina odloka)
Ta odlok predpisuje pokopališki red, s katerim se za območje Občine Ljutomer določa izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti, kot to določa 4. člen Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti.
2.	člen (pokopališki red)
S tem odlokom Občina Ljutomer (v nadaljevanju: občina) podrobneje določa:
•	način zagotavljanja 24-urne dežurne službe;
•	način izvajanja pogrebne slovesnosti;
•	storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na posameznem
•	pokopališču;
•	osnovni obseg pogreba;
•	način in čas pokopa;
•	način pokopa, če je plačnik občina;
•	možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora;
•	obratovanje mrliških vežic;
•	obseg prve ureditve groba;
•	vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču;
•	način oddaje grobov v najem;
•	postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnovo spomenikov in vsak drug poseg v prostor na pokopališču;
•	zvrsti grobov;
•	okvirne tehnične normative za grobove;
•	mirovalno dobo za grobove;
•	način določitve cenika uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture;
•	pogrebno pristojbino, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba;
•	razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob;
•	podelitev koncesije za izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti
•	druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov.
Prekop umrlih določa zakon.
3.	člen (pokopališča in pokopi)
Na območju Občine Ljutomer so naslednja pokopališča:
•	pokopališče Ljutomer,
•	pokopališče Cezanjevci in
•	pokopališče Mala Nedelja. Na teh pokopališčih se pokopavajo:
•	vsi umrli prebivalci okoliša, za katerega je posamezno pokopališče namenjeno, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci,
•	osebe, ki so živele drugod, če je umrli pred smrtjo tako želel oziroma, če tako želijo svojci umrlega.
•	neidentificirane osebe, ki so umrle na območju, za katero je pokopališče namenjeno.
4.	člen
(pogrebna in pokopališka dejavnost)
Pogrebna dejavnost obsega:
•	zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, ter
•	prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba, ki se izvajajo na trgu.
Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč.
5.	člen
(izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti)
Pogrebna dejavnost, ki zajema zagotavljanje 24- urne dežurne službe in pokopališka dejavnost se kot
Št. 30/28.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1356
gospodarska javna služba na območju občine Ljutomer zagotavlja s podelitvijo koncesije izvajalcu, ki izpolnjuje zakonske pogoje za izvajanje gospodarske javne službe pogrebne in pokopališke dejavnosti.
Koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe podeli občina na podlagi javnega razpisa po postopku, določenim s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe.
Koncesija se lahko razpiše ločeno po posamezni dejavnosti ali združeno za vse skupaj.
Pogrebna dejavnost, ki zajema prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24 - urna dežurna služba, pripravo pokojnika, upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba, se izvaja na trgu.
6.	člen (uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti iz četrtega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila zakona, ki urejajo pogrebno in pokopališko dejavnost.
II. Pokopališki red
1. 24 URNA DEŽURNA SLUŽBA
7.	člen
(obseg in oblika zagotavljanja 24 - urne dežurne službe)
24-urna dežurna služba je obvezna občinska gospodarska javna služba, ki obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe.
Javna služba se opravlja kot koncesionirana gospodarska javna služba, ki jo podeljuje občina na podlagi javnega razpisa.
8.	člen (uporabniki)
Uporabniki storitev javne službe so naročniki pogreba.
9.	člen
(pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe)
Izvajalec javne službe opravlja 24-urno dežurno službo s spoštovanjem in pieteto do pokojnikov ter v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in tem odlokom.
10.	člen (pravica uporabe)
Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
11.	člen (obveznosti uporabnikov)
Uporabniki storitev javne službe morajo izvajalcu javne službe opravljeno storitev iz prvega odstavka 7. člena tega odloka poravnati po ceni, ki jo na predlog izvajalca potrdi občinski svet.
12.	člen
(viri financiranja storitev)
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe : • iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
• iz drugih virov določenih z zakonom.
13.	člen (oblikovanje cen)
Cene storitev javne službe se določijo z aktom občinskega sveta na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe.
2.	POGREBNA SLOVESNOST
14.	člen (obseg in način izvajanja)
Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika in se izvede na način, kot je predpisan s tem odlokom in v skladu s pokojnikovo voljo, če ta ni v nasprotju s predpisi. Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba.
Pogrebna slovesnost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
O času poteka pogrebne slovesnosti je izvajalec dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
Pogrebna slovesnost je praviloma javna in ji lahko vsakdo prisostvuje. Na željo pokojnika ali pokojnikovih svojcev se pogrebna slovesnost opravi v ožjem družinskem krogu, ki ji prisostvujejo le povabljeni. To željo pred pogrebom objavi izvajalec pogrebne slovesnosti.
Pri pogrebni slovesnosti lahko na željo pokojnikovih svojcev sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev.
Odvoz krste oziroma žare z mrliške vežice v pogrebnem sprevodu ter položitev krste oziroma žare v jamo opravi pogrebno moštvo, za katere je praviloma dolžan poskrbeti upravljavec pokopališča.
Na željo svojcev se lahko krsta oziroma žara pred položitvijo v jamo, prenese iz mrliške vežice v cerkev na pogrebno mašo. Prenos opravi pogrebno moštvo.
Govorniki so dožni upoštevati pieteto do pokojnika in družine ter se distancirati od verske, rasne ali politične nestrpnosti.
Če se umrli upepeli, se pogrebna slovesnost lahko opravi pred ali po upepelitvi pokojnika.
15.	člen (pogrebni sprevod)
Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče.
Pogrebni sprevod se razvrsti tako, da so na čelu nosilci zastav, verskih simbolov in praporov, nato nosilci vencev, nosilci javnih odlikovanj in drugih priznanj ter predstavniki verskih skupnosti in društev.
Razpored v pogrebnem sprevodu se lahko izvede tudi na krajevno običajen način.
3.	POKOPALIŠKO POGREBNO MOŠTVO
16.	člen
(storitve pokopališko pogrebnega moštva)
Storitve pokopališko pogrebnega moštva na pokopališčih iz 3. člena tega Odloka zagotavlja upravljavec pokopališča, ki je določen po določbah zakona.
Storitve pokopališko pogrebnega moštva obsegajo prevoz ali prenos krste ali žare pokojnika iz mrliške vežice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali žarni zid ali z raztrosom pepela ali od mrliške vežice do cerkve in
Št. 30/28.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1357
do mesta pokopa s položitvijo v grob ali žarni zid ali z raztrosom pepela.
Storitve pokopališko pogrebnega moštva zaračuna upravljavec pokopališča izvajalcem pogrebnih storitev po ceniku, sprejetem po določbah tega odloka.
4.	POGREB
17.	člen (osnovni obseg pogreba)
Pogreb obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo.
Prijava pokopa se upravljavcu pokopališča opravi skladno z določbami zakona.
Oprema za osnovni pogreb mora biti dostopna v prostorih upravljavca tako, da je naročniku na vpogled.
5.	NAČIN IN ČAS POKOPA
18.	člen (vrste pokopov)
Na območju občine so dovoljene naslednje vrste pokopov:
•	pokop s krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob za klasičen pokop ali obstoječo grobnico,
•	pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v klasični grob, obstoječo grobnico ali žarni grob,
•	pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v žarni zid,
•	raztros pepela, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika raztrosijo na za to posebej določenem mestu pokopališča.
O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
19.	člen (čas pokopa)
Pokop na pokopališčih Ljutomer, Cezanjevci in Mala Nedelja se lahko opravi praviloma vsak dan med 10. in 18.
Točen čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
20.	člen (stroški pokopa)
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop. V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
6.	NAČIN POKOPA, ČE JE PLAČNIK OBČINA
21.	člen
Če je plačnik pokopa občina in stroške krije proračun, se opravi pokop z žaro v grob ali žarno nišo ali z raztrosom pepela. Ob tem je treba upoštevati in spoštovati tudi pokojnikovo poslednjo voljo, v kolikor ta ni v nasprotju s tem odlokom. Pokop se opravi v obsegu osnovnega pogreba.
7.	MOŽNOST POKOPA ZUNAJ POKOPALIŠČA
22.	člen
Na območju Občine Ljutomer je pokojnike mogoče pokopati oziroma pepel pokojnikov raztrositi le na pokopališčih iz 3. člena tega odloka.
Raztros pepela iz žare na določenem prostoru izven pokopališča ali na morju se lahko opravi le na podlagi izdanega soglasja občinske uprave.
Zunaj pokopališča se lahko s soglasjem občinske uprave opravi tudi pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti.
8.	MRLIŠKE VEŽICE
23.	člen (čas obratovanja)
Na vseh pokopališčih iz 3. člena tega odloka so mrliške vežice, katerih uporaba je obvezna.
Pokojnika se na območju občine do pokopa ne sme zadrževati v prostorih izven mrliške vežice. Mrliške vežice obratujejo:
•	od 1. aprila do 30. septembra od 8. do 22. ure,
•	od 1. oktobra do 31. marca od 8. do 20. ure. Uporaba mrliške vežice izjemoma ni obvezna v primeru
4. in 5. odstavka tega člena.
Pokojni stanovski predstavnik verske skupnosti se lahko na dan pogreba do pokopa položi v verski objekt, od koder se prične pogrebna svečanost.
Če pogrebno slovesnost organizira državni organ v skladu s protokolarnimi predpisi, to lahko pomeni odstop od gornjih določb. V tem primeru in za tak primer se upoštevajo in uporabijo predpisi protokola državnih organov.
9.	PRVA UREDITEV GROBA
24.	člen (obseg)
Prvo ureditev groba določa zakon in ob pokopu v zemljo obsega odvoz odvečne zemlje po pokopu in posušenega cvetja ter vencev na odlagališče. Če naročnik pogreba naroči, obsega tudi postavitev obeležja z imenom in priimkom ter letnico rojstva in smrti pokojnika.
10.	VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČU
25.	člen (vzdrževanje reda)
Za vzdrževanje reda na pokopališču so dolžni skrbeti:
•	upravljavec pokopališča;
•	najemniki grobov;
•	obiskovalci pokopališča.
26.	člen (naloge upravljavca)
Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in mir na pokopališču tako, da:
•	skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte;
•	oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb;
•	določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti;
•	organizira in opravlja pogrebe;
•	skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti;
•	vodi evidenco o grobovih in pokopih;
•	opravlja prekope grobov in organizira ter nadzira dela na pokopališču;
•	skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici;
•	skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora;
Št. 30/28.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1358
•	skrbi za urejenost in vzdrževanje skupnih grobišč in njihovih obeležij žrtev vojn, na pokopališčih,
•	skrb za urejenost in zavarovanje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij, ki nimajo več evidentiranega lastnika, če so opredeljeni kot lokalna kulturna dediščina;
•	zagotavlja električni priključek uporabnikom in izvajalcem del (slednjim proti plačilu) ;
•	zagotavlja uporabnost vozičkov za prevoz krste in vencev;
•	zagotavlja ogrevanje mrliške vežice v zimskem času;
•	zagotavlja čiščenja snega na pokopališču;
•	zagotavlja ozvočenja govornika;
•	zagotavlja praznjenje zabojnikov za odpadke. Upravljavec je dolžan zagotoviti redno tekoče vzdrževanje vseh skupnih objektov in naprav na območju pokopališča ter komunalnih objektov in naprav in tehničnih ureditev, kot so:
•	odlagališče smeti in odpadkov,
•	ograje in poti v območju pokopališča,
•	zadrževalniki vode za zalivanje,
•	razsvetljava pokopališča.
27.	člen (prepovedi)
Na pokopališču v občini ni dovoljeno:
•	nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove;
•	odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora;
•	odlaganje odpadkov, ki niso nastali na pokopališču, v pokopališke posode za odpadke;
•	onesnaženje ali poškodovanje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov;
•	vodenje živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča;
•	odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in z objektov v območju pokopališča;
•	opravljati prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovinostrugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti;
•	uporaba prevoznih sredstev, razen otroških, invalidskih in ročnih vozičkov ter službenih vozil upravljavca pokopališča;
•	nameščanje reklamnih sporočil na območju pokopališča, razen uradnih obvestil upravljavca.
Motorna in električna vozila na pokopališču lahko uporablja le upravljavec pokopališča in izvajalec pogrebnih storitev za potrebe izvajanja storitev.
Zidarska, kamnoseška in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezanimi prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca pokopališča.
28.	člen (dolžnosti najemnikov)
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in spoštovati pokopališki red ter najemno pogodbo. Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča, kot celote, se smatra, da je zapuščen. Upravljavec pokopališča je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od dveh mesecev. Po preteku tega roka to stori upravljavec na stroške najemnika oziroma na podlagi določil zakona o prenehanju najemne pogodbe, prekine najemno pogodbo.
11. NAČIN ODDAJE GROBOV V NAJEM
29.	člen (najemnik)
Grobove v najem najemnikom oddaja upravljavec pokopališča. Najemno razmerje se uredi s sklenitvijo najemne pogodbe, skladno z določbami zakona in tega odloka.
Najemnik groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba.
Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela.
30.	člen (doba najema)
Grob se odda v najem najemniku za nedoločen čas. Pogodba o najemu groba preneha (se prekine) na podlagi razlogov, določenih v zakonu.
31.	člen (grobnina)
Za najem groba je najemnik dolžan plačevati letno najemnino - grobnino. Grobnino, stroške, ki jih vključuje, način oblikovanja in plačevanja, določa zakon. Višino grobnine na predlog upravljavca pokopališča s sklepom potrdi občinski svet.
Upravljavec pokopališča izstavi račune za najemnino praviloma do 31. marca tekočega leta. Za najem groba, ki je krajši od enega leta, se grobnina obračuna sorazmerno trajanju najema groba v tem letu.
Če najemnik groba v roku, ki je določen na računu upravljavca, ne plača najemnine, mu upravljavec izstavi opomin. Če tudi v roku 15 dni po prejemu opomina najemnik ne plača najemnine in stroškov opomina, izvajalec zoper dolžnika prične postopek izvršbe.
Upravljavec pokopališča lahko v zvezi z izvrševanjem zadolžitev in obveznosti po tem odloku in zakonu, podatke o pokojnih in najemnikih grobov pridobiva iz uradnih evidenc v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
12. POSEGI V PROSTOR NA POKOPALIŠČU
32.	člen
Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča.
Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom.
Upravljavec pokopališča izda soglasje v treh dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v 15 dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor.
Objekti, ki so opredeljeni kot kulturna dediščina ali kulturni spomenik, se urejajo v skladu s predpisi o področja varstva kulturne dediščine. V primeru, da nimajo več evidentiranega lastnika in so zapuščeni, za njih skrbi upravljavec in jih ustrezno zavaruje.
Najemnik lahko spomenik in ostalo opremo groba postavi le z upoštevanjem reda na pokopališču in v skladu s soglasjem upravljavca, kar pomeni, da oprema groba dimenzijsko ne sme segati izven gabaritov, ki so določeni za pokopališče, kar velja tudi za obliko in materiale.
Če najemnik postavi, spremeni, popravi ali odstrani spomenik ali obnovi grobnico ali posega v objekte
Št. 30/28.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1359
pokopališča v nasprotju z izdanim soglasjem ali brez njega, ga mora upravljavec pozvati, da nepravilnosti odpravi in mu naložiti rok za odpravo. Če najemnik nepravilnosti v postavljenem roku ne odpravi, to stori upravljavec na stroške najemnika.
Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri upravljavcu pokopališča priglasiti le termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna.
13.	GROBOVI
33.	člen (zvrsti grobov)
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve na različne zvrsti grobov. V načrtu razdelitve za posamezno pokopališče je določena površina, kraj in oblika zvrsti grobov.
Na pokopališčih občine so naslednje zvrsti grobov:
•	klasični grobovi (enojni, dvojni in otroški ter grobnice),
•	žarni grobovi: talni in zidni,
•	prostor za raztros pepela,
•	skupna grobišča,
•	zeleni grobovi.
Gradnja novih grobnic ni dovoljena.
14.	OKVIRNI TEHNIČNI NORMATIVI ZA GROBOVE
34.	člen (mere grobov)
Globina klasičnih grobov je 1,8 m.
Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Širina enojnega groba je 1m, dolžina je 2,5m.
Dvojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na enaki višini v grobu. V dvojne grobove se poleg krst pokopavajo tudi žare. Širina dvojnega groba je 2 m, dolžina pa 2,5 m.
Otroški grobovi so tisti, ki omogočajo pokop otroka. V otroške grobove se pokopavajo otroške krste in žare. Za otroške grobove zadostuje polovična mera grobov za odrasle.
Globina talnega žarnega groba je najmanj 0,7 m, širina 1 m, dolžina pa 1,2 m. Žarni grob se sme poglobiti za 0,3 m. V žarne grobove se pokopavajo žare.
Velikost zidnega žarnega groba na pokopališču Ljutomer skupaj s 15 cm široko polico za sveče je 0,8 m x 1 m.
Poti med vrstami grobov morajo bite široke najmanj 0,50 m. Poti med grobi morajo biti široke najmanj 0,3 m. Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati do 1,2 m. Višina zasejanih grmovnic ne sme biti višja od 2,0 m.
35.	člen (talni žarni grob)
»Nagrobna plošča pri žarnem grobu na pokopališču Ljutomer je pravokotno ali polkrožno zaključena v zgornjem delu. Grob je lahko prekrit s kamnito ploščo ali zasajen z rastlinjem. Žarni grob se lahko izvede iz materialov granita nero impala M, pohorskega tonalita, viscount white, paradiso ali verde savana. Vse v peskani ali polirani izvedbi.
Napisi na grobni plošči so lahko v izvedbi bron ali classic. Priporočen tip je Romano, velikosti črk 4 cm in številk 2,5 cm.
Skupna višina nagrobne plošče je 77 cm za kvadratni spomenik oziroma 85 cm za polkrožno zaključeno spominsko ploščo.
36.	člen (prostor za raztros pepela)
Na območju za raztros pepela so imena umrlih napisana na spominskih tablah velikosti 21cm x 15cm.
Tabla je iz bakrene plošče debeline 10 mm z vgraviranim imenom. Podstavek za table je velik 10 cm x 10 cm višine 11 cm, zgoraj rezan pod kotom 15 stopinj. Material podstavka je temno siv ali črni žagan granit.
Table se razporedijo na poljubnem mestu v določenem rastru okrog dreves. Na območju za raztros pepela se uredi prostor za sveče in cvetje.
15.	MIROVALNA DOBA ZA GROBOVE
37.	člen
Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe. Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča na katerem je pokopališče.
Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe.
16.	CENIK UPORABE	POKOPALIŠČA, POKOPALIŠKIH OBJEKTOV IN NAPRAV, DRUGE POKOPALIŠKE INFRASTRUKTURE TER POGREBNE PRISTOJBINE
38.	člen
Za uporabo pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture plačujejo uporabniki uporabnino, izvajalec pogreba pa pogrebno pristojbino po ceniku, ki ga potrjuje občinski svet.
39.	člen
Pogrebno pristojbino, ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba, oblikuje in predlaga upravljavec pokopališča. Pristojbino potrjuje Občinski svet Občine Ljutomer.
III. Podelitev koncesije za izvajanje 24-urne dežurne službe in pokopališke dejavnosti
40.	člen
(pogoji za pridobitev koncesije)
Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba.
Minimalne pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so določeni v zakonu in so:
•	da je registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti, ki je predmet javne službe in ima, če je pravna oseba, dejavnost vpisano v ustanovitveni akt;
•	da ima zaposleni najmanj dve osebi;
•	da ima najmanj eno posebno vozilo za prevoz pokojnika, ki se uporablja izključno v te namene;
•	da ima najmanj en hladilni prostor za pokojnika;
•	da ima najmanj eno transportno krsto;
•	da zagotovi ustrezno zaščito zaposlenih v zvezi s higienskimi in zaščitnimi postopki pri ravnanju s pokojniki.
Koncesionar mora za podelitev koncesije koncedentu predložiti Program izvajanja javne službe.
Št. 30/28.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1360
41.	člen (izvajanje javne službe)
Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje pogrebne in pokopališke dejavnosti, podzakonskimi akti, sprejetimi na njegovi podlagi, tem odlokom in drugimi predpisi občine.
42.	člen (območje izvajanja koncesije)
Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz tega odloka na celotnem ali posameznemu območju občine se podeli enemu koncesionarju.
Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na območju iz prejšnjega odstavka tega člena.
43.	člen (posvetovalni organ)
Koncedent ustanovi posvetovalni organ, ki spremlja delo koncesionarja in daje pobude ter predloge za investicije in obnove na pokopališčih.
Posvetovalni organ za posamezno pokopališče iz 3. člena tega odloka, je sestavljen iz članov sveta krajevnih skupnosti in predstavnika občinske uprave. Posvetovalni organ imenuje župan.
44.	člen
(začetek in čas trajanja koncesije)
Z izbranim koncesionarjem se sklene koncesijska pogodba, ki mora vsebovati vse sestavine iz 39. člena Zakona o gospodarskih javnih službah.
Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe in preneha po izteku desetih (10) let.
45.	člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
•	s prenehanjem koncesijske pogodbe,
•	z odkupom koncesije,
•	z odvzemom koncesije,
•	s prevzemom koncesionirane javne službe v režijo,
•	v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo.
46.	člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
•	po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
•	z odpovedjo,
•	z razdrtjem.
Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
47.	člen (odvzem koncesije)
Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe:
•	če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku,
•	če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba,
•	če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti,
•	če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta,
•	zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe,
• če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati.
Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena.
V	primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
48.	člen
(prevzem javne službe v režijo)
Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo.
Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski
pogodbi.
49.	člen
(način podelitve koncesije)
Koncesija iz 5. člena tega odloka se podeli na podlagi javnega razpisa.
Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani občine.
50.	člen (veljavnost razpisa)
Javni razpis se opravi po določbah tega odloka, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje.
Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi.
51.	člen
Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu. Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 40. členu tega odloka.
52.	člen
Za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti primerne izkušnje, z namenom strokovne presoje vlog.
Izbira koncesionarja se izvede po postopku določenem z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
53.	člen
Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz prvega odstavka prejšnjega člena tega odloka.
V	postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke.
54.	člen
Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan občine.
55.	člen
Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta.
Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja.
Št. 30/28.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1361
56.	člen
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.
V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občine oz. območju občine v nepredvidljivih okoliščinah.
Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem.
57.	člen
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam.
58.	člen
Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi.
59.	člen
Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, ki pri tem nastane koncedentu.
Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo.
IV.	Nadzor
60.	člen (nadzorni organi)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Medobčinski inšpektorat in redarstvo. Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja občinska uprava. Koncesionar je dolžan občinski upravi na njeno zahtevo kadarkoli posredovati informacije o poslovanju, izvajanju storitev in omogočiti vpogled v poslovne knjige in dokumentacijo ter evidence v zvezi z izvajanjem koncesije. Podatki pridobljeni pri nadzoru so poslovna tajnost.
V.	Prekrški
61.	člen
(prekrški pravnih oseb in samostojnih podjetnikov)
Z globo v višini 650 EUR se za prekršek kaznuje izvajalec (pravna oseba ali samostojnih podjetnik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti) če opusti predpisana ravnanja iz 26. člena tega odloka.
Z globo v višini 250 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če krši predpisana ravnanja iz 26. člena tega odloka.
62.	člen (prekrški fizičnih oseb)
Z globo v višini 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznik, če krši določila 27. 28 in 32. člena tega odloka.
VI.	Prehodne in končne določbe
63.	člen
Upravljavec mora v roku enega leta od uveljavitve tega
odloka skleniti najemne pogodbe za grobove, ki jih uporabniki uporabljajo brez pogodbe.
Po prejemu poziva s strani upravljavca je uporabnik dolžan skleniti najemno pogodbo v roku enega meseca, v nasprotnem primeru mu pravica do sklenitve najemnega razmerja preneha.
64.	člen
Javni razpis za podelitev koncesije se objavi najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka. Do začetka veljave koncesijske pogodbe pokopališko in pogrebno dejavnost izvajajo dosedanji upravljavci in izvajalci.
65.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti, urejanju pokopališč ter pogrebnih svečanostih na območju Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 3/2004, 10/2009 in 5/2011).
66.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 354/2019-10-59 Datum: 17. 7. 2019
Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja
OBČINA MIRNA PEČ
862. Sklep o potrditvi Elaborata lokacijske preveritve za PEUP GC1/1 V Gospodarski coni Dolenja vas, Občina Mirna Peč
Na podlagi 129. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) in 16. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS št. 59/07, 14/08, 40/10, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2018) ter 93. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Mirna Peč (Uradni list 89/08) na svoji 1. izredni seji dne 23.7.2019 sprejel
SKLEP
O POTRDITVI ELABORATA LOKACIJSKE PREVERITVE ZA PEUP GC1/1 V GOSPODARSKI CONI DOLENJA VAS, OBČINA MIRNA PEČ
1.	člen
S tem sklepom se potrdi Elaborat lokacijske preveritve za PEUP GC1/1 V Gospodarski coni Dolenja vas, Občina Mirna Peč (v nadaljnjem besedilu: ELP), ki ga je izdelalo podjetje BD projektiranje d.o.o., Prešernov trg 14, p. Novo mesto.
2.	člen
(1)	Dopusti se individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev Občinskega podrobnega prostorskega načrta Industrijska cona Dolenja vas (Uradni list RS, št. 01/08, 21/08 in 07/12), ki veljajo za urejanje PEUP GC1/1. Odstopanje je opredeljeno v ELP in je namenjeno doseganju gradbenega namena pobudnika lokacijske preveritve.
(2)	V 12. členu Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Industrijska cona Dolenja vas (Uradni list RS, št. 7/2012) se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Območje urejanja je namenjeno za dejavnosti industrijske cone.
Št. 35/26.7.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1362
Osrednji del je predviden za proizvodne, poslovne dejavnosti, trgovino in storitev, območje ob regionalni cesti pa je namenjeno predvsem za centralne dejavnosti. V sklopu centralnih dejavnosti se v severovzhodni del območja (ob glavnem dostopu) umesti program tržnice. Dimenzioniranje površin tržnice se izvede v fazi projektiranja, na podlagi predhodne analize potreb lokalnega prebivalstva, ki jo zagotovi občina.«.
3.	člen
Ta sklep velja dve leti od dneva uveljavitve. Investitor mora v tem času vložiti popolno vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja ali predodločbe. Sklep preneha veljati tudi, če preneha veljati na njegovi podlagi izdano gradbeno dovoljenje ali predodločba.
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu.
Številka: 3500-2/2019-22 Datum: 23.7.2019
Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan
OBČINA MISLINJA
863. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Koroški pokrajinski muzej
Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi - ZLS (Ur. list RS, št. 94/07- UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), Zakona o zavodih - ZZ (Ur. list RS, št. 12/91, 45/94, Odl. US: U-I-104/92, 8/96, 36/00, 127/06-ZJZP), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo - ZUJIK (Ur. list RS, št. 77/07 - UPB, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16 in 61/17, 21/18 - ZNOrg), Zakona o varstvu kulturne dediščine - ZVKD-1 (Ur. list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11-ORZVKD39, 90/12 in 111/13, 32/16 in 21/18 - ZNOrg) so občine ustanoviteljice na sejah občinskih svetov: Občina Črna na Koroškem, na podlagi 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/2017, in 59/2017), dne 4.3.2019; Občina Dravograd, na podlagi 16. člena Statuta Občine Dravograd (Uradni list RS, št. 101/13, UPB - 3, 2/16, 76/17 in 24/18), dne 14.3.2019; Občina Mežica, na podlagi 15. člena Statuta Občine Mežica (Uradni list RS, št. 60/17), dne 10.10.2018; Občina Mislinja, na podlagi 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list št. 63/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2012, 27/2016 in 61/2016), dne 28.1.2019; Občina Muta, na podlagi 15. člena Statuta Občine Muta (MUV, št. 15/12 - UPB, 24/13), dne 4.10.2018; Občina Prevalje, na podlagi 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015), dne 18.4.2019; Občina Radlje ob Dravi, na podlagi 16. člena Statuta Občine Radlje ob Dravi (MUV, št. 28/2016, 35/2017), dne 17.12.2018; Občina Ravne na Koroškem, na podlagi 19. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 16/16), dne 3.10.2018; in Mestna občina Slovenj Gradec, na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 87/2015 - UPB2), dne 10.10.2018, sprejele naslednji
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA KOROŠKI POKRAJINSKI MUZEJ
1.	člen
S tem odlokom se spreminja Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Koroški pokrajinski muzej (Uradni list RS, št. 62/2012 in 61/2016), zaradi ponovnega prevzema soustanoviteljskih pravic in obveznosti v zvezi z delovanjem javnega zavoda Koroški pokrajinski muzej Občine Mislinja.
2.	člen
1.	člen odloka se dopolni tako, da se po spremembi glasi: »(1) S tem odlokom ustanavljajo Občina Črna na Koroškem, Občina Dravograd, Občina Mežica, Občina Mislinja, Občina Muta, Občina Prevalje, Občina Radlje ob Dravi, Občina Ravne na Koroškem in Mestna občina Slovenj Gradec (v nadaljevanju: ustanoviteljice) javni zavod »Koroški pokrajinski muzej« za opravljanje muzejske dejavnosti (v nadaljevanju: muzej).«
3.	člen
2.	člen odloka se spremeni tako, da se v 3. odstavku brišeta besedi »Občina Mislinja« in prva alinea, v 4. odstavku pa se briše besedilo »za Občino Mislinja, na podlagi sklepa Občinskega sveta Mestne občine Slovenj Gradec št. 032-31/2011 z dne 24. 5. 2011 ter«, tako da se po spremembi 3. in 4. odst. 2. člena odloka glasita: »(3) Občina Podvelka, Občina Ribnica na Pohorju in Občina Vuzenica, soustanoviteljice Koroškega pokrajinskega muzeja na podlagi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Koroški pokrajinski muzej (Uradni list RS, št. 56/02), so svoje ustanoviteljske pravice in obveznosti v zvezi z delovanjem javnega zavoda Koroški pokrajinski muzej prenesle na sedežno občino, Mestno občino Slovenj Gradec, na podlagi odločitev občinskih svetov, kot sledi:
•	Občina Podvelka na podlagi sklepa občinskega sveta, št. 032-0005/2011, z dne 10. 10. 2011,
•	Občina Ribnica na Pohorju na podlagi sklepa občinskega sveta, št. 032-2/2011, z dne 15. 11. 2011,
•	Občina Vuzenica na podlagi sklepa občinskega sveta, št. 032-0012/2011, z dne 7. 10. 2011.
(4) Mestna občina Slovenj Gradec je prevzela ustanoviteljske pravice in obveznosti v zvezi z delovanjem javnega zavoda Koroški pokrajinski muzej za Občine Podvelka, Vuzenica in Ribnica na Pohorju, na podlagi sklepa št. 032-60/2011 z dne 6. 12. 2011.«
4.	člen
1. odst. 17. člena odloka se spremeni tako, da se po spremembi glasi:
» (1) Muzej upravlja svet muzeja, ki šteje petnajst članov, in sicer:
•	dvanajst članov predstavnikov občin ustanoviteljic, od tega trije predstavniki Mestne občine Slovenj Gradec, dva predstavnika Občine Ravne na Koroškem ter po en predstavnik Občine Dravograd, Občine Prevalje, Občine Radlje ob Dravi, Občine Črna na Koroškem, Občine Mežica, Občine Mislinja in Občine Muta,
•	dva predstavnika delavcev muzeja in
•	en predstavnik uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti.«
PREHODNE DOLOČBE
24.	člen
Št. 30/28.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1363
Članom sveta zavoda ustanoviteljice Mestne občine Slovenj Gradec preneha mandat v roku 90 dni po konstitutivni seji novega občinskega sveta. V tem času morata nova občinska sveta ustanoviteljic Mestne občine Slovenj Gradec in Občine Mislinja imenovati svoje predstavnike ustanoviteljic. Do takrat opravlja vse naloge obstoječi svet muzeja.
6.	člen
Delež financiranja, ki ga je dolžna zagotoviti Občina Mislinja se, od vključno leta 2019 dalje, določi po ključu števila prebivalcev posamezne občine, na podlagi sprejetega letnega finančnega načrta javnega zavoda.
KONČNA DOLOČBA
7.	člen
Ta odlok je sprejet, ko ga v enakem besedilu sprejmejo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic. Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, Uradnem glasilu slovenskih občin ter v Medobčinskem uradnem vestniku. Veljati začne naslednji dan po zadnji objavi v uradnem glasilu posamezne občine.
Številka: 0320-0001/2018 Datum: 4.3.2019
Občina Črna na Koroškem mag. Romana Lesjak, županja
Številka: 032-0003/2018 Datum: 14.3.2019
Občina Dravograd Marijana Cigala, županja
Številka: 032-0007/2018 Datum: 10. 10. 2018
Občina Mežica Dušan Krebel, župan
Številka: 014-06/2006 Datum: 28.1.2019
Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan
Številka: 01403-0003/2018 Datum: 4.10.2018
Občina Muta Mirko Vošner, župan
Številka: 619-0001/2019 Datum: 18.4.2019
Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan
Številka: 014-0009/2009 Datum: 17.12.2018
Občina Radlje ob Dravi mag. Alan Bukovnik, župan
Številka: 032-0006/2018 Datum: 3.10.2018
Občina Ravne na Koroškem
dr. Tomaž Rožen, župan
Številka: 014-16/2010 Datum: 10.10.2018
Občina Slovenj Gradec Andrej Čas, župan
864. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Mislinja
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 -ZUJF), določb Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Mislinja (Ur. list RS, št. 33/2009) ter 17. člena Statuta Občine Mislinja (Ur. list RS, št. 63/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12) je Občinski svet Občine Mislinja na 2. dopisni seji dne 25.7.2019 sprejel
PRAVILNIK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O SOFINANCIRANJU MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV NA OBMOČJU OBČINE MISLINJA
1.	člen
S tem pravilnikom se spreminja in dopolnjuje Pravilnik o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Mislinja (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2019) v nadaljevanju: pravilnik.
2.	člen
V	celotnem besedilu pravilnika se beseda »sofinanciranje« v različnih sklonih, nadomesti z besedo »subvencioniranje«.
3.	člen
V	prvem odstavku 12. člena se besedna zveza »Pogodba o sofinanciranju« nadomesti z besedno zvezo »Pogodba o subvencioniranju«.
4.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 041-01/2015 Datum: 25.7.2019
Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan
865. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Občini Mislinja
Na podlagi 12., 48., 49. in 56. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 - uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 - ZUJF, 63/13 in 46/16 - ZOFVI-L), 81. in 82. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 -ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 - popr. in 25/17 - ZVaj), 87. in 90. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 - uradno prečiščeno besedilo,
Št. 30/28.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1364
69/17 - popr., 68/16, 54/17 in 3/18 - odl. US), 21., 21a, 29. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 -ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2012, 27/2016, 61/2016) je občinski svet Občine Mislinja na svoji 2. dopisni seji dne 25.7.2019 sprejel naslednji
PRAVILNIK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O ORGANIZIRANJU ŠOLSKIH PREVOZOV IN POVRAČILU STROŠKOV PREVOZA V OBČINI MISLINJA
1.	člen
S tem pravilnikom se spreminja in dopolnjuje Pravilnik o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Občini Mislinja (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 10/2019), v nadaljevanju: pravilnik.
2.	člen
V 2. členu pravilnika se dodata drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Upravičenec do brezplačnega organiziranega prevoza je tudi učenec, ki stalno ali začasno prebiva izven Občine Mislinja in želi obiskovati šolo v šolskem okolišu občine Mislinja in je hkrati izražen interes OŠ Mislinja. O upravičenosti odloča tehnična komisija v okviru Sveta za preventivo v občini Mislinja.« ,
»Upravičenec do brezplačnega organiziranega prevoza je tudi učenec druge občine, kjer je izražen interes Občine Mislinja. O upravičenosti odloča tehnična komisija v okviru Sveta za preventivo v občni Mislinja.«
3.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-3/2019 Datum: 25.7.2019
Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan
OBČINA PESNICA
866. Letni program za kulturo v Občini Pesnica za leti 2019 in 2020
Na podlagi 8., 9. in 14. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo /ZUJIK/ (Uradni list RS, št. 77/07 - UPB1, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 - ZNOrg) in 18. člena Statuta občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/19, 28/19-popravek) je Občinski svet Občine Pesnica na svoji 7. redni seji dne 17.7.2019 sprejel
LETNI PROGRAM ZA KULTURO V OBČINI PESNICA ZA LETI 2019 IN 2020
1. člen
(vsebina letnega programa)
Občinski svet Občine Pesnica je v skladu z obveznostjo občine, da zagotavlja pogoje in sprejema ukrepe za
uresničevanje javnega interesa na področju kulture zagotavlja pogoje za:
•	kulturno ustvarjalnost,
•	dostopnost kulturnih dobrin,
•	kulturno raznolikost,
•	ohranjanje slovenske kulturne identitete.
Letni program kulture v Občini Pesnica za leti 2019 in 2020 zagotavlja, da bo Občina Pesnica iz občinskega proračuna za leti 2019 in 2020 izvajalcem kulturnih programov z javnim razpisom namenila proračunska sredstva.
2.	člen
Cilj programa je zagotavljanje pogojev za to, da lahko občani in občanke uresničujejo svoj interes po lastni dejavnosti na področju kulture in na svoj interes po dostopnosti kulturnih dejavnosti dobrin v lastnem bivalnem okolju, z nosilci kulturnih dejavnosti v občini.
3.	člen
Naloga občine je zlasti zagotavljanje ustreznih pogojev v občini za uresničevanje javnega interesa na področju kulture in spodbujanje občank in občanov, da brez ovir izrazijo svoje potrebe in interese na tem področju. Naloga občine je:
•	omogočanje spodbujanja kulturne dejavnosti občanov in občank na področju ljubiteljske kulture ter zagotavljanje finančnih in materialnih sredstev za njihovo dejavnost,
•	omogočanje bodisi prostorske, bodisi materialne možnosti za uresničevanje programov,
•	omogočanje dostopnosti kulturnih dobrin, ki bodo plod uresničevanja programov nosilcev dejavnosti z območja občine in programov drugih ustvarjalcev v skladu s svojimi zmožnostmi in s tem programom. Omenjene naloge bo občina opravljala:
•	z javnimi razpisi za prijave za sofinanciranje programov ali projektov, s katerimi bo spodbujala dejavnosti na področju kulture,
•	z odmerjenimi proračunskimi sredstvi, s katerimi bo zagotavljala delovanje javnih skladov, zveze kulturnih društev in zavodov Občine Pesnica, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo,
•	kot projektni partner pri kulturnih projektih,
•	vzdrževala bo objekte javne kulturne infrastrukture.
4.	člen
Občina bo podpirala programe in projekte na naslednjih področjih:
•	glasbena dejavnost,
•	gledališka dejavnost,
•	literarna dejavnost,
•	likovna in foto dejavnost,
•	etnološka dejavnost,
•	folklorna dejavnost,
•	lutkovna dejavnost,
•	razstavna dejavnost,
•	knjižničarska dejavnost,
•	izobraževanja,
•	prireditve,
•	ostale kulturne dejavnosti, ki promovirajo lokalno skupnost in prispevajo k njenemu ugledu v širšem slovenskem in evropskem kulturnem prostoru.
•	Zaradi uresničevanja javnega interesa za kulturo bo občina financirala:
•	administrativno materialne stroške,
•	nabavo in vzdrževanje opreme,
Št. 30/28.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1365
5.	člen
Kulturni programi in kulturni projekti, ki bodo sofinancirani s strani lokalne skupnosti bodo izbrani po postopku, ki je predpisan za javni razpis v skladu z določili Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/2019). To določilo velja za kulturne programe in projekte, kjer občina ne nastopa kot projektni partner.
6.	člen
Finančni načrt za leti 2019 in 2020:
Spodbujanje kulturne dejavnosti	2019	2020
Sredstva za obnovo nepremične kulturne dediščine	8.000,00	8.000,00
Sofinanciranje dejavnosti mariborske knjižnice Nakup knjig in vzdrževanje opreme	50.000,00 10.000,00	50.000,00 10.000,00
Spodbujanje kulturne dejavnosti in delovanje društev	13.600,00	13.600,00
Sofinanciranje skupnih kulturnih nalog - JSKD	5.800,00	5.800,00
Sofinanciranje programa in nalog ZKD	3.000,00	3.000,00
Stroški kulturnih domov	19.100,00	23.300,00
7.	člen
Letni program kulture se uporablja za izvedbo razpisa in razdelitev sredstev za sofinanciranje programov kulture v Občini Pesnica v letih 2019 in 2020.
8.	člen
Letni program kulture Občine Pesnica za leti 2019 in 2020 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 9000-0003/2019 Datum: 19.7.2019
Občina Pesnica mag. Gregor Žmak, župan
OBČINA RUŠE
867. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o izdajanju javnega glasila Občine Ruše
Na podlagi 9. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št.110/06- uradno prečiščeno besedilo, 36/08 - ZPOmK-1, 77/10 - ZSFCJA, 90/10 - odl. US, 87/11 - ZAvMS, 47/12, 47/15 - ZZSDT, 22/16, 39/16 in 45/19-odl. US) ter 15. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18) je Občinski svet Občine Ruše na svoji 5. redni seji, dne 22. 7. 2019, sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O IZDAJANJU JAVNEGA GLASILA OBČINE RUŠE
1. člen
S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o izdajanju javnega glasila Občine Ruše (MUV, št. 20/2011, UGSO, št. 34/2011).
2.	člen
V 7. členu se drugi odstavek spremeni, tako da se glasi: »Pri izbiri in imenovanju se upoštevajo pogoji, ki jih določa Zakon o medijih«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 030-0005/2019 Datum: 22. 7. 2019
Občina Ruše Urška Repolusk, županja
868. Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Ruše
Na podlagi 35. in 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB3, 45/2008, 83/2012 in 68/2017) in na podlagi Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2018) je Občinski svet Občine Ruše na 5. redni seji, dne 22. 7. 2019, sprejel
SKLEP
O IMENOVANJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE RUŠE
1.	člen
V Občinsko volilno komisijo Občine Ruše se imenujejo:
1.	Mojca Žuželj Ogrizek, predsednica
2.	Ditka Repolusk, namestnica predsednice
3.	Bojana Maruško, članica
4.	Srečko Škof, namestnik članice
5.	Larisa Lep, članica
6.	Jožica Strnad, namestnica članice
7.	Mojca Fašnik, članica
8.	Sanja Hleb Oset, namestnica članice
2.	člen
Občinska volilna komisija se imenuje za obdobje štirih let.
3.	člen
Sedež občinske volilne komisije je v prostorih Občine Ruše, Trg vstaje 11.
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0023/2018-5 Datum: 22. 7. 2019
Občina Ruše Urška Repolusk, županja
OBČINA ŠENČUR
869. Preklic objave Sklepa o uskladitvi meje Mestne občine Kranj in Občine Šenčur
Uredništvo Uradnega glasila slovenskih občin objavlja preklic objave Sklepa o uskladitvi meje Mestne občine Kranj in Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2019, z dne 5.7.2019)
Št. 30/28.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Uradno glasilo slovenskih občin Uredništvo
Stran 1366
OBČINA CERKJE NA GORENJSKEM Stran
849.	Sklep o dopolnitvi Sklepa o začetku 1345 priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta
Občine Cerklje na Gorenjskem -spremembe št. 14 (krajše: SD OPN -št. 14)
OBČINA LJUTOMER	Stran
850.	Odlok o spremembah in dopolnitvah 1346 Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola
Ivana Cankarja Ljutomer
851.	Odlok o turistični in promocijski taksi v 1346 Občini Ljutomer
852.	Odlok o uporabi sredstev proračunske 1347 rezerve Občine Ljutomer v letu 2019
853.	Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju 1348 razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Ljutomer
854.	Sklep št. 66 o določitvi subvencije k 1352 ceni oskrbe s pitno vodo
855.	Sklep o potrditvi Elaborata o 1352 oblikovanju cene izvajanja javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki,
856.	Sklep o seznanitvi z Elaboratom o 1353 oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne
vode v Občini Ljutomer
857.	Sklep št. 74 o potrditvi predloga 1353 sprememb občinske meje med občinama Ljutomer in Ormožem
858.	Sklep št. 73 o potrditvi predloga 1353 sprememb občinske meje med občinama Ljutomer in Sveti Tomaž
859.	Odlok o določitvi stroškov lokacijske 1354 preveritve v Občini Ljutomer
860.	Odlok o določitvi takse za obravnavo zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Občine Ljutomer
861.	Odlok o pogrebni in pokopališki dejavnosti v Občini Ljutomer
OBČINA MIRNA PEČ
862.	Sklep o potrditvi Elaborata lokacijske preveritve za PEUP GC1/1 V Gospodarski coni Dolenja vas, Občina Mirna Peč
OBČINA MISLINJA
863.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Koroški pokrajinski muzej
864.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Mislinja
865.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Občini Mislinja
1354
1355
Stran 1361
Stran 1362
1363
1363
OBČINA PESNICA
866. Letni program za kulturo v Pesnica za leti 2019 in 2020
Občini
Stran 1364
OBČINA RUŠE
867.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o izdajanju javnega glasila Občine Ruše
868.	Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Ruše
OBČINA ŠENČUR
869.	Preklic objave Sklepa o uskladitvi meje Mestne občine Kranj in Občine Šenčur
Stran 1365
1365
Stran 1365