ty r /S K 7 | Z "Tedaj Je Duh Jezusa odvedel v puščavo.” Mt.41. Jezus ,je šel na duhovne vaje, Toliko cela Je stalo pred njim. Božje kralje¬ stvo na zemlji ho ustanovil,, u hin človekov Je namreč prišel iskat in zveličat, kar Je izgubljenega,, ,! Lk,19,10. Postavil bo človeka zopet v pravo razmerje do Boga,, do samega sebe in bližnjega,, Zdrav= nik vsem bo c Vse 'bo poklical k sebi, da bi vse, ki so trudni in obteženi, dvignil in poživilo Svoje delo hoče razšititi na vse ljudi in vse .čase, ”Jaz sem z vami vse dni do konca sveta”, Mt,28, 20, Je obljubil tistim, ki bodo njegovo delonadaljevali. Toliko dela ga čaka Pa tako malo časa ima na razpolago. Samo tri leta. Kaj navadno človek v treh letih svojega Javnega de= la velikega naredi? Saj se komaj znajde in v svoje delo vživi, Jezus ■pa hoče v treh letih postaviti temelje ves svet obsegajočemu in do konca sveta trajajočemu božjemu kraljestvu, Ali Je to mogoče v ta= ko kratkem času? In še zdaj gre prej v puščavo. Pa kar za štiri= aeset dni, Ali ni škoda vsakega dneva, ki ga bo preživel v puščavi? Ali ni to zapravljanje časa? Koliko bi med tem že lahko naredili Zakaj tor§j ta odhod v puščavo, v samoto? Človek, ki samo z očmi sveta na take reči gleda in samo s številkami sveta to preračunava, to težko razume, ali pa sploh ne razume. Njemu Je vse to ne "umnost in nekoristno zapravljanje ča¬ sa. Ali Je res samo zapra vljanje časa? In vendar taka neumnost to le ne more biti, Nekaj je go= tovo na stvari. Neko moč taka. samota le mora imeti, V samoti se je namreč pripravljal na svoje javno del"- Mozes, Elija in Janez Krat- nik. Iz samote in tihote je nastopil svoje javno delovanje tudi Jezus sam. Njemu ta samota gotovo ni bila potrebna. On je gotovo vse tisto, kar mu je bilo potrebno za izvršitev njegove nalogo na zemlji, brez priprave v samoti imele Pa je vendar tudi on^odšel v samoto, da bi d-al ljudem za vse 'čase vzgled, kako mora začeti,kdor 'hoče začeti delo za božje krvljestvc v sebi in drugih. Tudi apcsto= li- so svoje delo začeli s sam to z duhovnimi vajami. Sam Jezus jim .je naročil, naj ostanejo v samoti in molitvi de tistega dne, ko jim 'bo poslal sv. Duha in jih poslal v svet. Tudi, sv,Pavel, ki je bil pozneje poklican za apostola, sam pravi c soli v svojem pismu Qa= lačanom (1.15-20),, da jo • po svojem spreobrnenju tri leta pre= živel v arabski puščavi. In tako je ostalo v Cerkvi v^vseh ča situ Iz samote in tihote so se pojavili ve.liki in sveti možje, ki sveti¬ jo kot luči na krščanskem svetu kakor v Benedikt, Bernard, Frančišek Asiški, Dominik in Ignacij Ldjobski, čas, ki so ga preživeli v sa= moti ni bil zapravljen. Brez samote bi verjetno vseh teh mož sploh ne imeli. Tudi njihovega poznejšega dela bi ne bilo, V samoti in tihoti so nastali njihovi načrti in zamisli, Tam so dobili ono razsvetljenje in moč, - da so znali in mogli poklicati v življenje nekaj, kar je bilo v korist in blagoslov mnogim rodovom. Iz tihote semenišč in iz samote novicijatov stopajo aposto= Štev, 8,, Leto III. - 2 ~ .... 22» februarja 194-8, 11 Kristusovi - duhovniki in redovniki v javno življenj«. Tako j« in mora biti, Ali si je mogoče misliti dobrega duhovnika in po= Rožnega redovnika, ki bi še nikoli ne preživel nekaj časa v samoti -• stran .od svetnega hrupa? ki bi nikoli ne čutil potrebe vsaj za nekaj dni se odtrgati od .svojih v-sakdanjih skrbi in opravkov in oditi v samot#, kjer bi se v molitvi in premišljevanju posvetoval s samim seboj in z Bogom? ~ V tihoti in samoti gora izvirajo poto= ki in reke, ki nosijo blagoslov in rodovitnost daljnim ravniaam in pokrajinam sveta. Najprej mora vsak.zbirati, potem šele lahko daje} najprej mora vse dobro premisliti, potem šele lahko dela. (Po p. Huonderju, Ob nogah Učenikovih), Bog se javlja le v samoti in tihoti.,, Samota ni.izgubljen čas. Samota ima moč, V samoti človeku Bog.govori, Bog svetuje. To vedo vsi, ki so pustili, da jih je Puh peljal v samoto kakor je svoj čas Jezusa, Koliko hudega bi na svetu odpadlo ;in koliko več dobrega bi se lahko storilo, če bi razmi _l.jud.je, ki jih je Bog obdaril z velikimi darovi, in jih postavil na vodilna.-mesta, človeštva več odhajali v samot# in se tam v molitvi in premišljevanju posvetovali s samim seboj in .z Bogom, Kako vse drugače modro bi ravnali in kako vse drugačno korist bi imelo člo= veštvo. .od; njihovega življenja'in dela. Vse drugače^ vse lepše^in srečnejše bi potem teklo življenje. Toda za to ni časa. Preveč so zaposleni. Vsakega dneva je škoda, V koristnem' vidijo škodo, zato pa tudi potem nič čudnega ni, če škodljivo delajo; pa mislijo, da s tem. koristijo človeštvu. Močno, veliko drevo ne zraste v gošči,,. Samota nam je od časa do časa potrebna. To nam je Jezus 'sam pokazal s svojim zgledom. Kdor je hotel kaj velikega in trajno vrednega ustvariti, je moral skozi samoto. Eno največjih del za posameznika pa je postaviti samega sebe v življenju v pra= vilno razmerje do Boga, do samega sebe in do bližnjega. To mu pa ravno najlepše pokaže samota z molitvijo in premišljevanjem_ večnih resnic. Zato Cerkev redno tako priporoča samoto v #bliki duhovnih vaj. Komur je le mogoče, naj bi se jih od časa^do časa udeležil. Posebno pa jih priporoča, tistim, ki jih je božja pre= vidnost postavila na odgovornejša mesta.ali kateri stojijo pred važnimi in dalekosežnimi odločitvami v življenju. Samota daje rast in moč. Človek bi mislil, da bister ra¬ zum, obsežno znanje, ugoden družaben položaj in gibanje v visoki družbi človeka izoblikujejo in usposobijo za velika dela v življe« nju. ‘7 resnici so pa skoraj vsi veliki možje prišli iz samote. V čem je ta.moč miru in.samote? Na koncu igrišča nekega vzgojnegp zavoda sem videl drevored, zasajen s smrekami. Preveša, ki so sta= la bolj v ozadju, v samoti, so bila že visoka, lepa in zdrava. .Druga-pa,.-ki so stala ob robu igrišča, so bila sami pritlikavci,Še en .meter ne visoki, vsi zanikerni, zviti in pokvečeni. ^Zakaj 1 ?.Miru niso imeli. Vedno znova je vanje priletela žoga iz. bližnjega igri« šča, nanje so obešali suknjiče in ščipali vejice. Skratka drevesca so stala sredi stalnega nemira, zato so samo životarila brez vsakem ga razvoja in brez vsake rasti, - Podobno je s. človekom, ki živi vedno sredi nemira, sredi hrupa in šuma življenja. 0 drevesu, ki^ nič ne zraste, pravijo ljudje, da nazaj raste, da je zmeraj manjše. Tako je tudi s takim 'človek#m. Zmeraj mhjijši je. Zmeraj T*#lj pra= zen. Nima miru. Niti misliti ne more. ^elo najbolj temeljna vpra= sanja* zakaj sploh živim, ali prav živim ali sem za^svoje življe« nje in delt komu odgov-ctren, vse to utone in se zaduši v nemiru,. >*r o P co C_l. © 6tev. 8. , j eto III« __ - 3 - 22. februar ja 1948. hrupu in šumu, mikih in klicih življenja. le ob cestah, ampak v tihi samoti rastejo lepa, ravna, vi= soka in_zdrava in^zVto korist obetajoča drevesa. Z ljudmi je enako, v tihoti in samoti rastejo in se oblikujejo, lepe, zdrave duše, zravnani, dosledni značaji in bogate osebnosti, ki so zmožne iz svojega bogastva.in polnosti dajati človeštvu skozi cela stoletja. Samota očiščuje in zdravi. Tam, proč od motenj in nemira sveta se človek lahko zbere in zamisli in začne gledati samega sebe in svet tako, kakor v resnici je, Tam spozna, kakšno mor-a biti njegovo razmerje do Boga, sebe in bližnjega. Tam, v samoti vidi namen svo= jega življenja in namen vsega človeštva in vidi jasno in določno pot, po kateri je treba hoditi. Ne zagrenjenost ali obup - ampak Duh bo žji.., Toda vsaka samota tega ne daje. 0 divjačini, ki je bila nevarno ranjena, pravijo, da se odloči od tropa in zavleče v gošča= vo, kjer v samoti in zapuščenosti žalostna čaka konca* Tako več= krat^naredi tudi ranjena ali bolna duša. Potegne se v samoto in tam žalostna hira in umira. Pognala jo je užaljenost, zagrenjenost in razočaranje. Ta zapuščenost ni prava samota. Ta ne očiščuje, ne daje moči in ne dviga, ampak ubija, uničuje in vodi v obup. 0 Jezusu pravi sv, pismo, da ga je Duh odvedel v puščavo. Ts Duh je Duh božji, Ta Duh mora voditi človeka v samoto. Človek se mora za nekaj časa odtegniti hrupu sveta s tem namenom, da bi se mogel na samem pomeniti in posvetovati s samim seboj in z Bogom. Pravo samoto mora spremljati odpoved, molitev in premišljevanje večnih resnic. To je tista samota, ki očiščuje, ki daje moč in dviga in pravilno usmerja človeka. Iz take samote so prihajali ve= liki možje v zgodovini krščanstva. Samota je potrebna odpoved... _ Toda samota je težka. Človeka ne mika. Človek se ji izmi= . ka in upira. J etnik.,v samotni celici je zato še posebno nesrečen, ker mora biti sam. Človek med tujimi ljudmi, ki jih ne pozna in ne razume njih jezika, je vkljub dobremu zaslužku nezadovoljen in ža= losten, ker je sam. Samota človeka vznemirja, že otrok je ne mara# človek je vendar po svoji naravi družabno bitje, Samo družba mu more dati, kar potrebuje. Družbe si želi, po njej hrepeni. Ali ni potem samota nekaj prisiljenega in nenaravnega? Nenaravna ni, od= poved je^pa res; toda odpoved, ki je potrebna. Olovek je us tv ar= jen za življenje v družbi, je pa nekaj poedinega. Je poedina oseba, ki ima poedino dušo, svoje poedino življenje in delovanje, za kate= ro jo on sam pred Bogom odgovoren. Zato je naravno, da vsaj vča= sih čuti potrebo, biti sam. Si samote želi, Rad bi se o svojih osebnih zadevah sam s seboj in, z Bogom razgovoril. Posebno ljudje, ki veliko delajo in v vednem šumu in hrupu sveta živijo, čutijo to potrebo, da bi se vsaj včasih nekoliko umaknili v samoto in zatišje. ITe toliko, da bi se odpočili, kakor zato, da bi samega sebe zopet poiskali, se zopet zbrali in uredili. Poslušaj klic božji! Tudi ti si že gotovo večkrat čutil potrebo, da^bi bil vsaj za nekaj časa sam, Duh, ki je Jezusa odvedel v puščavo, je hotel tudi tebe vsaj za nekaj časa rešiti hrupa sveta in te odpelja= ti v samoto. To je bil klic tvoje sicer še zdrave pa trudne in_ob= težene duše, ki je želela, da bi jo spravil v red. Ali si ta klic Duha božjega v tvoji duši poslušal? Da to je mislil Bog, ko .nam. v sv. pismu govorit "Kadar slišite moo glas, ne zakrknite svojih src!” e, ki ga moramo imeti, če hočemo nalogo in to je tisto spoznanje, z njim večkrat pogovorijo in ^haja do tebe vsakikrat, kadar se ti nudi prilika udele žiti ;; se duhovnih' vaj. "Ne-zakrknite svojih src!" Pusti Duha božjega, da tudi tebe popelje.vsaj za nekaj-dni stran od vsak= danjih skrbi v samoto duhovnih vaj. Pusti si ga za spremljevalca skozi taste kratke dni, pogovori in,posvetuj se ž pij im-in spoznal^ in našel boš zopet samega sebe. Rešen vseh predsodkov in zaves, ki ti jih postavlja svet pred oči, boš spet jasno‘in pravilno videl svoje življenje in spoznal boš, kaj mu, To je pa ravno tisto spoznanje, dobro-izpolniti svojo življensko ki ga Duh božji daje njim, ki se z posvetuje jo .v samoti. si do Leto III. Vsakdanji kruh! Oče nebeški! Tvoja vpija je, da skrbimo za svoje telo ,in, svoje zdravja. Postavil si nas na zemljo, da Ti služimo z vestnim vršenjem svojih dolžnosti. 2 !a to pa nam je po= trebno zdravje/ telesna moč, razvite duševne sposobnosti.^To so talenti, -ki si ‘nam jih zaupal,- ko si nas ustvaril in hočeš, da z njimi kupčujemo, da jih razvijamo. 0 njih boš nekoč pri-sodbi od nas terjal obračun. Skrb za telesno in naravno duševno .življenje je^borba, boj, Tvoja služba, zato ga moramo bojevati,, jo moramo vršiti po ‘Tvoji volji. Težak je ta boj, nevaren je! Težak, ker je d elo težko, saj nosi v svojem spremstvu posledice Tvojega pr®>= , kletstva. Težak je, ker je poln sk rbi in r a z o car a- n a, In n ‘e v a r e n je! Kako - lahko clove k, ~ Tv o j a stvar, v sred skrbi 'za svo je’ /teio, po,žabi na svojo - duš o . - v borbi . za kruh, pozabi na T e, svojega Očeta, s e zakoplje v jzemljo in ne vidi več nebes, se zatopi v časnost in ne misli na večnost! ,- Gospod in Oče] Pomagaj nam, da prav vršimo svoje do 1 = ž n o s t i , 'daj nam'kar potrebujemo -za dušo in telo, Ne v daT_nam bogastva, vidiš, saj smo š.^ to, kar smo^ imeli, kar so naši očetje in kar smo si mi pridobili na zenskih dobrinah, izgubili. Pa je morda Tvoja, volja, da si zopet pridobimo. Tedaj Te prosimo, ne daj nem bogastva, ker je nevarno za našo -dušo, ne daj nam pa tudi uboštva, ker smo zopet nesposobni vršiti Tvojo voljo, saj vidiš kakšni smo 5 temveč nam daj, kar . p- ll r .e b u j e‘ m o /da moremo-' Tebi zvesto- služiti. . Predvsem- pa nam daj, Gospod^ in Oče,' pravo razume- v a n j e , pravo- r a .z s o dn o s t, pravo mo d r o st , da 'sredi skrbi za- telo.-in časno, -nadvlada Duh -in duhovno'. Včasih smo v sle d skrbi za časno preveč pozabljali ha 'dušo in duhovno, trepe= tali smo za svoje imetje, -nanj navezav ali .svoje srce in radi tega pozabljali, da je duh več .kot,snov, duša več kot telo, večnost več. ko tič a s na zemlji,. Ti več kot ...vse stvari. * v _. _ . Naj 'še naučimo iz tega življenja/ ki ga zivimp, pravilno' presojati časne dobrine, pravilno.,skrbeti Žanje, -pravilno uravnavati svoje življenje, . - r > - : . .. ‘ ŽENE IN MATERE! Vaši dnevi so tukaj. Duhovne v-aje se pričn* v ponedeljek zvečer, B.og vas klice! Po vas hoče .rešiti s-vet. Zato hodite poslu= sat.Njegov glas, ne zamudite niti enega govora! Štev Morda sc še spomnita, s.stre, našega skupnega dekliškega ■večera pred nekaj meseci. Takrat smo pred Bogom in v duhu pred vsem narodom izjavile* "Hočemo hiti dekleta, ki jim je dekliška čast najv«čji ponos!" V teh dneh, ko se od našega dekliškega sveta v taborišču trgajo vedno večjo skupine in drugo, za drugo odhajajo na tujo zemlje t to izjavo malo natančneje premislimo še posebno z vidika, našega življenja v tujini. Da je dekliška čast poštenost, nedolžnost, čistost, vemo vse. Čistost jo ma izmed najlepših, kreposti in dela ljudi skoraj ■angelom enake. Fihče, ki nima čistosti, ne bo gledal Boga, no bo probi= val v Njegovem svetem šotoru. Zveličar sam pravi, da bodo pgi in nečistniki zunaj, Vemo tudi, de. čisto dekliško živi j-, nje naj trdne j = ši temelj družinski sreči, najgotovoje poroštvo zdravega, nepokvar= jenega rodu. Čistost hočemo toroj za vsako čeno ohraniti, za čistost se hočemo truditi vsak dan in v čim večjih nevarnostih bomo, da. jo izgubimo, s tem večjimi silami se bomo zanjo borile. Da bomo to v tujem svetu, kjer ne bomo im ..-le to ali one prijateljica, tega* ali onega svetovalca zmogle, nevarnosti že sedaj spoznavajmo, so nanje pripravljamo in iščimo sredstva, ki nam bodo v neprestanem trudu za brezpogojno čisto življoiije vkljub mnogim nevarnostim zanj uspešno pomagala. Iz raznih poročil, kakor tudi iz mnogih življenj naših deklet v tujini, smemo in moramo računati na tele nevarnosti* 1. ) Ne v vsakem, vendar v mnogih primerih obstoja ne= varnost zaradi predrznosti od strani g o s p o= d a r j o v in šefov, za. ra. d i zlobne in z 1 o= č i n s k e pr. edrzhosli raznih tujih g o= s p o d o v in gospodiče v... Ni lahko brezpogojno vztrajati, ne popustiti tudi v ma= lahkostih, posebno ne, če ti zaradi trdnosti ali tvoje trme, ka¬ kor ti bodo morda očitali, grozi odpustitev iz.službe, nižja plača, slabše stanovanje razmere in podobno, endar, Če se bomo zavedale, da je čistost v očeh ljudi, zlasti pa v očeh božjih nekaj nepre¬ cenljivo dragocenega, da se ne da, ko jo enkrat izgubiš, nazaj ku= piti za noben denar, za nobCjid ddličho, službo ali najudobnejše stanovanje, borno vzdržale. 'Dudi pika . besede, razne krive obsodbe, zapostavljanje bomo znale pr--hodti.* .-irna vest, notranja sreča in zadovoljstvo bo zadostno plačilo da Vse, kar smo v boju izgubile, 2. ) V .svetu Vlada stobodna ljubezen} Civilni zakon in raz= poroke so državno uzakonjene. Sv o b o d n a 1 j u b e zen! Dekle hrepeni po ljubezni, teži po njej z vsem, kar je in kar ima, V svetu, kjer je ne čuti niti toliko kot v taborišču, bo to teženje s? silnejše in sv obodna ljub. zen, ki .se ne ozira na nravni red in nravne zakone, pa.tudi ne na njen pravi namen, bo zaeno ali drugo morda, po- varljivem blesku prvi korak na stranpot. Dri tem bo prav gotovo trpela sama,'bo nesrečna, da,obupana sama. Sv obodna^ljubezen ji ne bo prinesla tega, po čemer ona teži. Gospodič bo meni nič, tebi nič odšel, šo ozrl so ne bo za bolestnim izrazom njenih oči, In samo c j v i 1 n i _ z _a k o h! Morda boste rekle j "Nesmisel, Nikdar ne 'mislim na kaj takega- Tr Mnoge vaše prijatelji= ce v domovini, nekdaj verne in poštene, tudi niso nikdar mislile na to. Danes so začele družinsko življenje, ki jim^je bilo .tudi nekdaj najvažnejši, pa tudi najsvetlejši in najlepši kos življenjske poti, s par besedami državnega uradnika, odklanjajoč pomoč in mi= 6 lost ^ristusovo. Brezbožni svet, ki jih obdaja je to zmogel in \ nihče-ne more reči, da zmaterializirani in versko brezbrižni tuji svet ne bo zmogel katere, izmed nas, 'če ne bo na; to nič; pripravije = na. ^edeti moramo, da za civilnim zakonom pride kaj kmalu d r <= ž a v n' o_ u^ z a k o n j e n a r a z' p o r o k a. Razočaranje, oro= panje najlepsega, kar si v zivlj e n ju pričakovala, je tu. Naj omenim.se me s a ni z a k on . ki je pri drugo= vercih razvezljiv-: tudi cer kveno. . ; .• K do ti da'.garancijo, da bo tvoj; mož, drugoverec živel s teboj in s tvojimi'otroci- do konca^ vse- življenje v zvesti požrtvo= valni ljubezni? 'Njegova vera in država..mu,-dovoljujeta',' da odide, te pusti samo in gre iskat srečo in; ognjišče k. driigi. Tvoja vera, pa tebi no dovoljuje iskati- opore pri‘drugemu.; Naš zakon je neraz= vezi jiv. Kdo trpi potem pri takih in podobnih žaloigrah? 3. J'Naj omenim še ono nevarnost za čisto življenje, Ta pa tiči v nas samih. To je čustvo o s a m 1 j e - n o s t i. Vse je najbrž ne bodo čutile. Ena ali drugcTpa gotovo'. Življenje' ji r mgr= da ne bo prineslo prav nič tega, kar je od njega pričakovala. Ou= tila se bo neutešeno in osamljeno. Iz tega prepogosto izvirajo nespametna zaupanja ljudem, ki dekletovega zaupanja niso vredni in ga znajo izrabljati, malodušnost, ki dela dekle nesrečno in nespo= sobno za mnoge ,živijenske preiskušnje. Kaj naj rečemo k temu? Zbra= le bomo vso moči, pa še božjo pomoč, ki ^o pričakujemo, bomo prid= jale, iskale bomo najrazličnejših področij, kjer se bo naše duhovno materinstvo uveljavlalo . v eliko si bomo dopisovale, malodušnosti vrata pokazale, tako ostale vedre in pogumne zavedajoč se, da je to naša najbolj gotova^pot do lastnega zveličanja in najuspešnej¬ ša- apostolska pot za naš. narod., ' saj nam jo je izbrala najmodre jša in' najbolj ljubeča božja Previdnost, To so nekatere nevarnosti, ki prete tej ali oni za njeno čistost- v tujem svetu. So še druge, gotovo. -. Na vse moramo biti pripravljene, potem pa pogumno z božjo pomočjo, in pod posebnim varstvom naša Matere Marije preko njih zaradi Boga, naše čashe,' predvsem pa večne sreče,^zaradi naših mater, ki doma. trpe in tre= pečejo za nas, zaradi .našaga naroda, ki brez čistih in...pogumnih deklet obstati ne more. ' - • i.v. on ' Pod gornjim naslovom bomo odslej v !, Bogoljubu !,: objavlj-ali misijonske član ke, ^s katerimi. bomo -skušali vsaj malo na= domestiti misijonsko; čtivo, ki je bilo v ; domovini priljubljeno, v vsaki slovenski hiši in katerga v tujini zdaj tako pogret šamo. Cenjene bralce bomo seznanjali z najnovejšimi novicami* s prvih vrst mi.si= jonske fronte in s- katoliškega miši jon=. skega zaledja, Z zanimanjem bomo sledili, udejstvovanju raznih katoliških držav pri misijonstvu ter se pri tem še mi - kato= liški-Slovenci - učili pojmovati tako resna vprašanja kot je ravno misijonska Videli bomo, na kakšen odmev je naletelo misijonsko vprašanje tam, kjer ga pravil= NCMtE SPlpRTE .IM‘ZALEDJA NA KITAJSKEM je strmo= :glavll dne 22, deoembra : ■štirimotornik s 25 mi= sijonarji , od katerih >« je bilo 16 belgijskih duhovnikov* Zadnje po= ročilo o nesreči se gla= si* več težko ranjenih, mrtev nihče! ,L Štev P 8., Loto III« _ 7 22 o februar j a 194; 8 » no poomujcjo, j