ISSN 2385-8826
UČITELJEV GLAS
priloga revije
Vzgoja in izobraževanje
letnik II, številka 2, 2015
Izdajatelj in založnik
Zavod RS za šolstvo
Predstavnik
dr. Vinko Logaj
Uredniški odbor
dr. Zora Rutar Ilc, dr. Jana Kalin,  
ddr. Barica Marentič Požarnik,  
Urška Margan, dr. AlenkaPolak,  
dr. Marjan Šimenc, dr. Justina Erčulj,
dr. Robert Kroflič
Odgovorna urednica
dr. Zora Rutar Ilc
Urednica založbe
Damijana Pleša
Jezikovni pregled
Aleksandra Repe s. p.
Naslov uredništva
Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28
1000 Ljubljana
zora.rutar-ilc@zrss.si
vzgoja.izobrazevanje@zrss.si 
www.zrss.si
Slikovno gradivo nam je prijazno 
odstopila Anja Kocjančič.
Oblikovanje
Kofein design, d. o. o. 
Priprava za tisk
Tisk Žnidarič d. o. o.
Naklada
710 izvodov
© Zavod RS za šolstvo, 2015
Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega 
dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela revije na  
kakršen koli način reproducirati, kopirati ali kako 
drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na 
mehanske (fotokopiranje) kot na elektronske  
(snemanje ali prepisovanje na kakršen koli  
pomnilniški medij) oblike reprodukcije.
učiteljev glas { Uvodnik }
Kažipot skozi 
besedila
2/2015
dr. Zora Rutar Ilc, 
Zavod RS za šolstvo
Tokratni UG smo zasnovali kot odsev prakse tako  
z vidika stisk, ki jih doživljajo pedagoški delavci, kot  
z vidika smelih poskusov, kako iziti iz njih.
1 
Posebno 
pozornost pa smo namenili tudi partnerstvu s starši 
in iskanju načinov, kako jih čim bolj podpirati pri 
vzgojnih in učnih izzivih.
Ali si lahko predstavljate šolo, ki temelji na dogo-
varjanju in sprejemanju obveznosti (s posledicami 
vred), na odgovornosti in avtoregulativnosti učencev 
in omogočanju uspešnosti vsakemu od njih? Takšna 
šola obstaja in ni v Ameriki, ampak čez cesto, v Pre-
serjah pri Radomljah. Ravnateljica Ana Nuša Kern 
predstavlja »svojo« Glaserjevo šolo, ki dokazuje, da 
je induktivna pedagogika mogoča, da je dogovor 
zavezujoč tudi za današnjo mladino in da tudi v da-
našnjem času obstajajo poti za vzgajanje odgovornih 
učencev.
Kaj pa, ko pridemo v srednjo šolo? Po možnosti 
»kombinirano«, ki vključuje tako gimnazijske kot 
tudi strokovne ali celo poklicne oddelke in kjer 
se na (ozkih) hodnikih srečuje dobesedno stotine 
razgretih mladih glav? Gabrijela Šturm, profesorica 
slovenskega jezika in vodja šolskega razvojnega tima 
v svojem prispevku pokaže, kako se lahko učiteljski 
zbor na sistematičen in strateški način loti izziva 
izboljšanja discipline in komunikacije. Zdaj jih čaka 
naslednji, še bolj smel korak, ko bodo k razmisleku 
o tem v čim večji meri povabljeni še dijaki. Le če 
bodo k pomembnim odločitvam o redu, disciplini in 
1
 Del besedil je nastalo za posvet Sodelovanje s starši  
pri reševanju vzgojnih in učnih izzivov, 6. 3. 2015, v organizaciji 
ZDSPD.

«
Kazalo
2
Kažipot skozi besedila 
dr. Zora Rutar Ilc 
4
Nevarnost dileme:  
permisivnost ali avtoritativnost 
dr. Zora Rutar Ilc
5
Šola je lahko drugačna 
Ana Nuša Kern 
14
Kako izboljšati kulturo komunikacije  
na šoli?
Gabrijela Šturm 
16
Šola med otrokom in (razvezanimi)  
starši 
Tadeja Podgorelec
20
Sodelovanje s starši otrok, ki imajo  
specifične učne težave 
Tanja Černe
26
Učitelji učijo starše, starši učitelje,  
otroci pa oboje? 
dr. Tatjana Ažman
30
Odnosi med starši in učitelji – temelj  
vzgoje v šoli 
Janko Korošec
Besedila avtorjev Podgorelec, Černe, Ažman in Korošec so  
bila v obliki referata predstavljena na konferenci Zveze društev  
pedagoških delavcev Slovenije Sodelovanje šole in staršev, marca 2015.
komunikaciji vključeni tudi oni, lahko računamo na 
njihovo večjo odgovornost.
Od ravni šole k ravni učencev nas popeljejo primeri 
iz prakse. Tadeja Podgorelec, svetovalna delavka na 
OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, opisuje, kako lahko 
v zahtevnih vzgojnih situacijah k uspešnemu izidu 
odločilno pripomore dober stik s starši. Avtorica si 
zastavlja vprašanja, ki so relevantna za vse pedagoške 
delavce, ki v svoji praksi naletijo na otroke v krizi 
in na primeru deklice, ki jo je prizadel ločitveni 
postopek, poda svoje odgovore nanje.
Sodelovanje s starši je ključnega pomena tudi v 
situacijah, ko gre za obravnavo otrok s posebnimi 
potrebami in učnimi težavami. Svoje izkušnje z njimi 
opisuje Tanja Černe, defektologinja in učni coach iz 
Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše 
v Ljubljani. Iz njene izkušnje je moč ugotoviti, da 
so načela kakovostnega partnerstva s starši splošno 
veljavna. Posebej dragocen je poudarek Tanje Černe 
o upoštevanju notranjih stanj in virov moči pri starših 
in učencih.
O tem, kaj vse »muči« starše, ko jim ponudimo 
sodelovanje in oporo, piše T atjana Ažman in predstavi 
tipična vprašanja, ki so ji jih starši učencev zastavljali, 
ko je predavala na osnovnih šolah. 
Pentljo nad sodelovanjem s starši v kolumni zaokroži 
Janko Korošec – glas staršev.