Slev. 56. V Trstu, v nedeljo, 25. februarja 1917 Letnik XIII. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. L" u š o: U-lca Sv. Frančiška Asižkcga it 20. I. nadstr. — Vsi dc^-si naj se pobijajo uredništva lista. Ncfrankiran* pisma se ne sprejemajo ia rokopisi se ne vračajo. I d^iatcfj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorclj l.5»a .Cdin:;*'. — Tisk ti^k^rne „Edinosti*, vpisane zadruge t tciejenirn poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Te It fon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto K 24.— Za poi leta ...••••••«••»«*• ■ 12.— za tri n:esece ....................■ 6.— za nedeljsko Izdajo za celo Ido a 5.20 zi pol leta......................» 2.60 Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širekosti ene kolone Cene: Og!a.-.i trgovccv in o rtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Ogla.U v tekstu lista do pet vrst . . . • c . . . K 20.— vsaka nadaljna vrsta............ «2.— Mali oglasi po i vinarje beserf.i, najmanj pa 10 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek „Edinosti". Naročnina to reklan?sc:je se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi „Edinosti" — Plača in toži sc v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiikega št. 20. — Poštnohranltnični račun 5c. 811.052 Avstrijsko uradno poročilo. DUN4J. 24. (Kor.) Uradno se razglaša: 24. februarja 1917. Na vseh treh bojiščih nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fitil. fttmšKo uradno poročilo. BEFOLIN, 24. (Kor.) Veliki glavni stan, 24. fehrttarja 1917. Zapadno bojišče. — V kolenu ori \Yytschaete je bil topovski boj živahen. Na frofiii v Artoisu je bilo odbitih več angleških izvldnih oddelkov. V ozemlju Somme so zasedli Angleži posamične od tu s opuščene dele postojanke, ki so bili vsi v blatu. V Šampanji so Francozi zvečer i-? ponoči napadali dne i5. februarja po rus osvojeno črto južno Riponta. Napadi so se izjalovili. Na vzhodnem bregu 'leze je sovražen oddelek severovzhodno Avoeeurta vdrl v enege naših prednjih i rkov. S takojšnjim protinapadom je bil j:-rk zc.pec očiščen in nabavljeni ujetniki. Vzhodno bojišče. — V sled hu-:.e-;a mraza nobenih posebnih dogodkov. Macedonska fronta. — Na >LreI??nie z jezera na grške kraje vzhod-Strume smo odgovoriti z uspešnim . bstreljevcnjem ladij in angleških posio-jaak. Prvi generalni "kvartirmojster; rl. Ludendorfč. uršSa uradno poročilo. CARIGRAD. 23. (Kor.) !z glavnega stana poroča: Na tigriški fronti je iz-ršil sovražnik dne 22. t. m. po močni to-: jvsM pripravi s štirimi brigadami na-rad na našo postojanko pri Feliahie. Boj je bil izcedno srdit. Kljub izredno težkr-ni izgubam se sovražniku ni posrečilo do-eči odločilnega uspeha. — Kavkaška ir* ;ta: V nekem sektorju na levem krilu smo vdrH v sovražno postojanko, prizadejali sovra/r-Iku velike izgube in se po izpolnitvi naloge vrnili v lastno postojanko. — Na osta?ih troniah nič bistvenega. CARIGRAD. 23. (Kor.) Korespondent Atence Tel. Milti poroča iz Mezopotamije n angleškem porazu v bojih dne 17. t. m. lažno Kutelamare. da znašajo angleške izgube v zadnjih bojih več kakor 30.000 mož. _ Sovražna uradna poročila. Itati;ausko poročilo. 23. februarja 1917. — Sovražni napadni • >o izkusi proti naši črti na Zugni. med S:ngno in Spero in na pobočjih Monte Cadirri so se vskd čuječnosti in krepkega odpora naših čet ponesrečiti. V ozemlju Col di Lane je neki avstrijski oddelek presenetil našo majhno stražo; izvršen pa je b i takoj protinapad, nakar je bil sovražnik vržen in je ostavil v naših rokah več ujetnikov. V zadnji noči je eden naših odifnih balonov z vidno dobrim uspehom .-ge'. sod močnih eksplozivnih snovi na sovražno letališče na Prošeku. Vodilni balon se ie vrnil nepoškodovan v naše črte. _ Položaj na vzhodnem bojišču. aCROLfN. 23. t Kor.) VVofffov urad pojoča: N i vzhodni fronti je bik) bojno de-V .ame v zadnjih dneh živahnejše. Večje operacije so seveda vsled zime tudi še •*.'.;j Izključene. Posebne važnosti je zad-r nemški uspeli pri Mestecanesti, ki je Vi-jni ruskim poizkusom, da bi se polastili nemške prečne poMejake v dolini Zlate \y---trite, zabil m»v klin. Tudi v dolini Bi-ii":jc »o biti ru^ki -protinapadi odbiti, do-e m ie imel sunek armade nadvojvode Jožefa pri Sleme uspeh. Žilavost, s katero nc upirajo tu Rusi, velja predvsem varno-A.^aiiii središč Tirgut in Okna, ki je že ohm -čij našega topovskega ognja in ri /vezo z dalje severno se nahajajo-č :n! gorskimi četami. Na dru;jj strani pa ■ 'iere v Romuniji za osrednje vla-: tel. »in zime vsled restavracije in z^r. dhc romunskega cestnega omrežja zv^tiio zboljšale. L spehi nemških pod vodnikov. LONDON, 23. (Kor.) Ribiški barki - ar jhle - in Energv ste bili i>oiop- V\ ASHIN(jTON. 23. (Kor.) Reuterjev J iavija: Kakor poročajo listi, je ame-ri-'.i konzul v Barceloni naznanil, da ie na krovu i »topljenega pa mika >Sko-glanda pet Amerikar.eev. LONDON, 23. (Kor.) Angleška parnika Belili- (45S8 ton) in \Vatchfield< ka-i r tudi angleška barka Invercauld* tI41o t >n) so bili potopljeni. LUOANO, 24. (Kor.) Agenzia Štefani potrjuje danes potopitev i t ali i an skesa prevoznega parnika Minasa in poroča, da »e dne 13. februarja odpotoval v So-Ir.n in bil dne 15. t. m. 160 milj zapadno r:_t Matapana torpediran brez svarila. L'c! na krovu se nahajajoči h čet je bil re-£en cd lachi. ki so došle na lice mesta. ROTTERDAM, 24. (Kor.) Angleški par-'piki > Lundy Island« (3075 ton), »Luvcnd« (14(19 ton) in : Sundland« (4349 ton) so bili potopljeni. ROTTERDAM, 24. (Kor.) Angleški parniki »Berrima« (11.137 ton), »Hen-dley« (4953 ton), ribiški parnik ; Pictou Castle< (245 ton), francoski parnik »Vio-lette« (145 ton) in grški parnik >Laerte -(3914 ton) so bili potopljeni. 500.000 frankov za vsak podvodnik. BERN. 23. (Kor.) Francoski list »ExceJ-sior« nastopa proti predlogu nekaterih poslancev glede dovolitve 500.000 frankov posadki vsake ladje, ki bi potopila kak podvodnik, in izjavlja, da bodo potem kmetje bog vek a j mislili o podvodniški nevarnosti. ako se bojevnikom proti pod-vodnikoin pomria toliko denarja. Izjave francoske in angleške vlade o podvodniški nevarnosti da so nekoliko pomirile javno mnenje. Toda sedaj se je bati, da se polasti prebivalstva strali vnovič. Angleška spodnja zbornica. LONDON. 23. (Kor.) V spodnji zbornici je ministrski predsednik Llo.vd George naglasa! veliko važnost vprašanja ladij in izjavil, da je bilo miiijon ton angleške kčiljske prostornine prepuščene Franciji, vrh tega še znaten del Rusiji in Italiji. Proti podvodniški nevarnosti je mogoče nastopiti z drastičnimi sredstvi, a potrebne so takojšnje brezobzirne odredbe, da se reši problem tonaže, ki zahteva od dežele toliko žtrev. Končni uspeh stvari aliirancev je odvisen od rešitve ladijskega vprašanja. Po vseh odbitkih je Je pri-biižno polovica angleške tonaže razpoložljiva za običajne potrebe. Dočim je došlo pred vojno vsako leto 50 milijonov ton v angleška pristanišča, je padlo sedaj to število na 30 milijonov in sicer skoro izključno vsled posodrtve ladij za trgovinske in vojaške zahteve aliirancev. Vlada upa, da najde sredstva, da bo mogoče uspešno nastopati proti podvodnikom. Zagrešila bi veliko kažnjivo birJalost, ako bi uravnala kratkomalo svojo politiko po domnevanju, cia bo zamogla izpolniti to nalogo, f^ober stvi je mogoče mnogo prihra-nnki na ladijski prostornini, toda ta prihranek bi nastal šele pozneje. Za enkrat se ladje nujno potrebujejo, vsSed česar bo zmanjšala vlada uvažanje papirja za polovico, uvoz za vsa bistvena hranila ostane neomejen, nasprotno pa bo uvoz gotorih sadov ali popolnoma prepovedan aH pa vsaj močno omejen. Ogljikova kislina, mineralna voda in inozemski čaj ne bdJo pripuščeni v deželo, uvoz indijskega čaja pa bo zmanjšan na gotovo množino. V deželi so velike zaloge kave in kakava; uvažanje tega blaga bo torej začasno prepovedano. Dežela se mora bolj hraniti z domačim mesom in drugimi živili. Vlada upa, da prihrani z vsemi temi omejitvami I^tno nad 900.000 tcn. Vrh tega mora prenehati uvažanje zelo številnih industrijskih predmetov. Z omejitvijo izdelovanja piva bo .prihranjenih letno 600.000 ton. V načrtu je tudi zmanjšanje izdelovanja likerjev. Ako se ta pnograin izvede popolnoma, zamore podati minister pošteno izjavo, Ja sc ne bo treba bati Angini niti najhujših eventualnosti. (Živahno odobravanje.) ____ Ameriški kongres. LONDON. 23. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Ne\vyorka: Predsednik \Yi!son bo v soboto ali pondeljek pozval kongres, da naj ga prov izorieno pooblasti glede vojaških odredb v svrho obrambe ame-ilških interesov. Domneva se, da bo pri-volH kc^ngres najmanj v oboroženie ame-riških trgovinskih ladij. Pričakovati je živahne d t bate. Pacifisti bodo morda po-izivUŠii!i izsiliti določbe, ki naj bi predsedniku zvezale roke. Niti senat niti kongres nima veselja, da bi se posluži! pravice napovedbe vojne. Mada je proti pre-živahniui mirovnim pričakovanjem. \Y ASHINOTON, 23. (Kor.) Uradno se poroča: PredsednHv \Vilson je odločil iz-reJno zasedanje senata za 5. marca. Ogrski ministri na Dunaju. DUNAJ, 24. (Kor.) Ogrski poljedelski minister baron GhHl^itvi, finančni minister dr. Teleszkyi in trgovinski minister baron Ilarkanvi so prispeli včeraj zvečer iz Budimpešte semkaj. Odhod nadvojvode Maksa iz Carigrada. CARIGRAD, 23. (Kor.) Včeraj zvečer! se ie vršil pri nadvojvodi Maksu v Mera-j sini Kiosku diner, h kateremu so bili povabljeni veliki vezir, več palačnih dosio-janstvemk rv in člani spremstva. Po 'de-j veti uri zvečer se je nadvojvoda odpeljai s posebnim vlakom v Sofijo. Pri poslo-vitvi so bili na kolodvoru navzJoči: vojni minister En ver paša, minister za vnanje stvari Nessimi bej, avstrijski poslaniški poslovodja grof Trautmannsdorff z vojaškim pooblaščejicem gm. Bomjakow-skim, gospodje poslaništva in konzulata, nemški ix>slanik in tukaj se mudeči nemški in avstrijski uii^irji. Malo pred odhodom je došel tud sultanov sin, princ Omer Hilmi efendi s spremstvom in častno stražo. Preti odhodom vla,ka ije zasvirala godba cesarsko iiimno. Omejitev v živ nja mesa v Švic». BERN, 23. (Kor.) Zvezni svet je določil, -da bo vživanje mesa v gostilnah, restavracijah in privatnih hišah dvakrat na teden prepovedano. Uvedba poletnega časa na Angleškem. ROTTERDAM, 23. (Kor.) »Nieuwe Roiterdamsche CouranU poroča iz Londona: Parlamentarna komisija za uvedbo poletnega časa je soglasno priporočila sprejem tozadevnega zakona. Državni im In nemšKi nacljonalcl. Od časa do časa prihaja nemški * National verbanda:- in zahteva j ustvaritev predpogojev za sklicanje državnega zbora . Poudarjamo: r.e upa se niti zahtevati niti sklicanja državnega zbora, niti izpolnitve onih nemških nacionalnih zahtev, ki bi jih hotel imeti i/pohijene; neodkritosr-čnost njegove politike sc kaže že v tem, da združuje dve stvari, ki nimate ničesar skupnega, samo da ne bi moral prevzemati odgovornosti za nobeno. National-verbandovci streme po uvedbi nemškega državnega jezika in okrožne organizacije na Češkem. Toda nimajo pa poguma, da bi zahtevali to kot zahtevo svojega narodu. Zaogrinjajo to nacijonalno zahtevo, ko trde da je nje izpolnitev potrebna, da >e zagotovi delazmožnost državnega zbora — kajti le to more pomeujaii oglodana fraza o »ustvari-:vi predpogojev . če sploh pomenja kaj. Toda kako naj bi hila delazmožnost državnega zbora odvisna t t .i dr/uvnp-Ja i» r»l-rf»7Ji-ili ui'iiJ -ii- zacii? Ki'ko naj bi bila zagotovljena, ee bi sc uve&Io to dvoje? Te uvedbe morejo vendar ir.ieti edino le namen, da bi sc zadovoljili Nemci; zato se vendar zahtevajo. Mogle bi tudi imeti učinek, da bi se po njih okrepil državni ustroj. Vse to si ie mogoče m rs i k i. Toda kako naj bi ravno te uveobe zagotovile delazmožnost državnemu zboru? Le-ta je vendar odvisna od v seh v državnem zboru zastopanih narodov, in da bi se nenemški narodi kazali državi posebno naklonjeni ravno v trenutku, ko bi izpolnjevala nemške zahteve, ni ravno pričakovati. Ce se stvar presoja natančno, je torej le strahopet-nost, če se nacijonalna zahteva skriva za sklicanjem državnega zbora, če se izdaia za potrebni »predpogoj«. Manjka poguma za nacijonalne zahteve brez zakrivanja. Na drugi strani se NationalverbanUovci iiočejo tudi odtegniti odgovornosti, da se državni zbor ne skliče zaradi njihovega veta: ravno zato se zahteva, ki nima ničesar opraviti z delazmožnostjo državnega zbora, izriada za dejstvo, ki naj bi do-vedlo do delazmožnosti in jo zajamčilo... Toda kolikorkrat »Nationaiverband govor: o > predpogojih , tolikokrat se mura ugotoviti, da je nadaljevanja protiustavnih razmer, teh razmer brez državnega zbora. z izjemnim stanjem v vseh državljanskih in družabnih odnošajih, s cenzuro, z oslabljenjem Avstrije napram Ogrski z vsem' posledicami, ki se iznova kažejo vsak dan, kriv Nationaiverband in samo Nationaiverband. Ker je stvar nemškega naroda postavil vso na naklonjenost cd zgoraj, ie odgovoren za vse, kar izhaja iz te njegove krive, ncolkritosrčne in ne-moške polit'ke. Nemškomeščanski v oiilci bi sploh storili prav, če bi skrbno pazili na politiko sv ojih poslancev. Pogledajo naj le, kako se počasi krči misel o obnovitvi države. Kaj je postalo iz pravljične »Srednje Evrope«? Ko se je 9. novembra leta 1916. vršilo prvo posvetovanje Nationulverbandovcev s krščanskimi sccijalci, se je, kot se je poročalo tedaj, sprejela enoglasno naslednja po poslancu dr. Orossti pretilagana resolucija« : »Zkrani nemško - meščanski poslanci izjavljajo, da neomajno vztrajajo na zahtevi les nega političnega, vojaškega in gospodarskega združenja z nemško državo«. Sedaj se v novih /.vodilih « govori samo o »tesnejšem« m samo »gospodarskem združsujii«, ki naj sc »v danem siu-čaju« in »iio razmerju gospodarskega razvoja korakoma razvije v carinsko in trgovinsko zvezo«: tu je pač malo videti one »tesnosii«. Ali pa poglejmo zn i že valno dražbo z osamosvojitvijo Galicije. — Proti Korberju so se najhuje pritoževali, da ie za osamosvojitev napoved^.! zakonito pot. In tako so zahtevali od njega, da gališki (poslanci ne smejo več v državni zbor. Kakor je predlagal gospod dr. Gross, se je sklenilo enoglasno: »Zbrani nciiiskc-meščanski poshmci izjavljajo, da vztrajajo neomajno ua zahtevi osamosvojitve Galicije in zaradi nje delazmolncga parlamenta brez zastopnikov Galicije,« In! ravno tako neomajno: »Ker so te zahteve ravno tako v interesu države kot nemškega naroda, pričakujejo nemškomeščanski poslanci, da vlada nemudoma ukrene vse potrebno za uresničenje teh zahtev.« — Neomajno vztrajajo; toda kako se je skrčila osamosvojitev v »voidilih«! Sedaj se oznaca za »cilj«, da »je pri izvedbi osamosvojitve Galicije paziti na to, da razširjena avtonomija Galicije, te največje avstrijske kronovine, ne dovede do raz-rahljanja državnega ustroja in da se pri tem v vsaki smeri varujejo in čuvajo posebno vojaški, finančni, prometno-politični in drugi državni interesi.« To se pravi, da je osamosvojitev Galicije treba izvesti tako da le ne bo osamosvojitev; saj so jo vendar že skrčili na »razširjeno avtonomijo«! Da potemtakem o kaki izločitvi galiških poslancev iz državnega zbora ne more biti govora, je umljivo samo po sebi. Toda v resnici pa vendar še ni tako dolgo, da bi se bilo moglo že pozabiti, da se je ravno ta osamosvojitev po izločitvi galiških poslancev poudarjala kot bistvena, glavna in odločilna nemška zahteva! Novembra meseca, ko je vladal Korber, je bil vsakdo izdajalec nemškega naroda, kdor ni hotel priznati, (da se državni zbor ne more skiicat,i dokler se ne izvede osamosvojitev Galicije, dokler ni zagotovljeno, da se gališki poslanci ne vrnejo v državni zbor, dokler ni zagotovljena nemška večina v državnem zboru. In sedaj, ko vladata Urban in Baernreitlier, se izjavlja čisto odkrito, da je osamosvojitev Galicije sploh izločena Iz nemških »zahtev«, katere so povzdignili v »predpogoje^! Da, NationaJverbandovci se že norčujejo iz tistih, ki so si domišljali, da bi se bilo tekom vojne sploh mogoče lotiti te stvari! Bo pač res lepa »obnovitev«, ki sc pričenja tako. In kaj nastane iz te politike. Njen uspeh bo, da ne bo ne državnega zbora nc zahtev. Krepka velikopotezna stranka bi mogla storiti sedaj veliko za državo in narod. Ne bilo bi težko utišati narodni spor, doseči spravo v vsem okrožju narodnostnih prepirov, storiti velika pripravljalna dela. Toda narod, ki hoče no »zadnjih stopnjlčalic. je ze izgubljen, in tjakaj vodi nemški NationalverbanU nemški narod. (»Arb. Ztg.«) Oprsfanie Krivde rešeno. -- Kriucl ugotovljeni. Na jako interosanten način komentirajo praški »Narodni Li-sty« listo zahtev, ki jo je sklenila zadnja konferenca nemških strank. Spomenica je — pravijo — najprej nezdružljiva s programu i m načrtom, ki ga je 'izdala vlada ob svojem nastopu; potem pa je nezdružljiva tukli z vseskup-no notranje-državno situacijo Avstrije! In >Narodni Listy- so uverjeni, da se nemške stranke zavedajo tega in da je v tem vzrok, da v spomenici ni niti besedice o sklicanju državnega zbora!! Ako se zahteva novo razmerje Uo Nemčije, in to nc ie mednarodno, ampak tudi državnopravno, in če se zahteva iz-prememba ustave, a se pri tem r.e stavlja zahteva, naj sc skliče zakonodajna korporacija, ki ima konstitucijonelno pravico do odločanja o takih zahtevah: potem gre tu ali za brez-primerno pogreško, ali pa za — protikonstiftucijonelen namen!! Take pogreške si ni možno misliti pri tako samozavestnih politikih, kakršnji so nemški nacijonalci; ostaja torej le druga alternativa: protikonstitucijonelni nameni! Kdo bi mogel meniti, Ida sta sklicanje in zasedanje državnega zbora v smislu nemške spomenice sama po sebi umljiva. Ali v tem slučaju ne moremo pripoznati take pripombe spričo dejstva, da važen sestaven del ncmškonacijonalnega Verbanda — nemška delovna skupnost — proglaša zahtevo po sklicanju in to na tako /.ilav način, da ie s tem ravno svojemu prvemu zaupniku v vlaJii, ministru za trgovino, dru. Urbanu, pripravila velik poraz, česar gotovo ne bi bila storila, če bi bilo sklicanje samo ob sebi umljivo. (V pojasnilo n:tj omenimo, da se jc minister Urban uprl tej zahtevi nemške »Arbe'Ksgemein-schnft'< ter da jc celo zagrozil, da bo izvajal konsekvence, ako bi se storil sklep za sklicanje državnega zbora. (Prip. ured. Edinosti«.) Ta moralno samo ob sebi umevni pogoj je torej izginil! To pa diši močno po zelišču — oktroa! Ali nemškonacfjonalna poslanica pomenja tudi brez te liodane teže: kršenje vsakega sploh možnega notranjega političnega premirja v Avstriji!! Nikakega dvoma ni na tem, da se vlada zaveda icga svojstva nemških zahtev — istodobna izjava Češke Zveze jc prišla tu na srečo v skrajnem in primernem času — in ni dvema, da se nič manje nc zavedajo lega tuiii provzročitelji spomenice! Zato je tu sodba na dlani: da so nemški nacijonalci »n krščanski socijalci to spomenico izdali z namenom, da izzovejo nek določen političen čin! A ta čin nc more biti »ič drugega, nego — kriza: ali kriza vlade, ali kriza nemškonacijo-nahie zveze v okvirju nje spomenice in i politične grupacije, ki sc ie ustvarila okolo nje! Tu je sledilo v »Narodnih Listih* po-bližje obrazloženje glede bistva in namena »čina:: ki naj bi se bil izzval, ali posegla je cenzura vmes. Stvar je torej že morala dti v živo krogom ncinško-uacijo-nalne-krščansko socijalne en ten te! Nu, za namen, ki ga imamo danes, zadošča že to, kar smo posneli po »Narodnih Listih <: k tolikim ipričain smo navelili še ta praški list v dokaz, kje so krivci, da Smo mi edini med vojskujočimi se državami, kjer parlament v teh velikih časih ne more priti do besede, kjer ustavno življenje hira in parlament umira, — krivci tudi na vseh posledicah takega str/nja! Naj navedemo nekoliko teh prič, ki jim jc ravno zato, ker izhajajo iz najrazlič-nejih taborov raznih narodnosti in struj. pripisovati veljavnost pravih, kronskih, klasičnih prič! Glavno glasilo nemške socijalne demokracije »Arbeiier - Zeitung«; nemški poslanec Zenker; ncmško-iiberal-na »Reichcnberger Zeitung«; dunajska »Information«; vsi češki in južno-slovanski listi: vsi ti so se združiJi z opetovani-mi izjavami v konstatacijo, da je krivda izključno na strani nemško-nacijonalno-krščansko-soeijalnega bloka. Vsi obdol-žujejo stranke tega bloka, da v svojem egoizmu z intrigami, grožnjami in svojimi ^predpogoji « preprečajo sklicanje parlamenta in s tem odtegajo vsemu državljanstvu (najvišje politične — ustavne pravice in da se s stem brezobzirno dotikajo tudi največjih interesov države, ker jej škodujejo na tistem dostojanstvu in ugledu, ki ju daja državi pred- svetom r a vilo zdravo in uspešno funkcijonirajoče ustavno življenje! Kajti to priča o soglasju med voljo države in voljo državljanov! A to soglasje je granitna podlaga za državo. Neustavno, breziparlamentarno življenje pa govori____! TdJa, krivda rečenih strank, — kakor že omenjeno — se ne zaustavlja tam, kjer umira parlament; gre dalje tja črez v medsebojno življenje med narodi države. Narodi vedo, da imajo jamstva za svoj obstanek — poleg tistih, ki oili imajo v onmili — iiindnrn.r.a edino 5c Y kOTadttu cijonelnih zakonih, v ustavi, v državnih temeljnih zakonih in da jim ustava zago-tovija tudi tisto tribuno, kjer morejo svobodno in z razprtimi rokami braniti svoja prava in svoje zahteve — parlamentarno tribuno. Če jim hočeš vzeti te ustavne garancije, in če jim hočeš odtegniti to tribuno, " jim napoveduješ boj na življenje in smrt! Ali, kakor pravijo »Narodni Listi' : onemogočuješ vsako notra-nie-polUičuo premirje v Avstriji!! Rečeni blok je torej izključno kriv, da pogrešamo ustavnega življenja, Ua ne uživamo konstitucMonelnih pravic in da ne more priti do notranjega političnega miru v državi — do miru med narodi. Krivci so ugotovljeni pred vsem svetom. Vprašanje krivde je rešeno definitivno po soglasnem verdiktu od tolikih strani!! Le jasna, redvomljiva resnica more uverjonja od tolikih in tako različnih strani zliti v soglasno sodbo! Za>to je ta neoporečna in nam daje to soglasje tudi jamstvo, da za ugotovljene krivce pride dan obračuna tu plačila za njih zlodej-stva! Proti in za parlament. Dunajski dopisnik mariborske »Stražečegar sporočila smo že opetovano omenjali, ker se zdi, da dobiva informacije o političnih dogodkih od dobrih strani, naglasa, da jc odpor nemških strank proti parlamentu resno in premišljeno zasnovan. Ob enem pa da so udarci naperjeni tudi proti šefu sedanjega kabineta, grofu Clam-Martinicii. Nu, to ie stvar poslednjega, kako bo pariral namenjeni mu udarec. Stvar splošne važnosti pa je, da sc omogoči parlament. — Sedaj je jasno, da ne v ministrstvu, ne v visokih vojaških krogih — kakor se je poprej skrivnostno namigavalo — niso nasprotniki parlamenta, ampak drugod! Dopisnik ne pričakuje, da bi nemške stranke odnehale od svojega (Upora proti sklicanju državnega zbora, posebno še, ko vidijo, da niso še tako blizu uresničenju svojih zahtev. Zato pa meni dopisnik, naj bi nencmŠKc državnozborske stranke začele tudi med nenemškhni masami simpatičen boj z:t parlament. Ta boj da bo tem lažji, ker je v visokih krogih izrecna želja, da bi parlament zopet začel delovatf. Časi, ko sc ni vcl?ko gledalo na neprestan kontakt z ljudstvom, so minuli! Sedaj so razmere take, da se polaga neizmerna važnost ra to, da bi v vednem stiku z vsemi avstrijskimi narodi ustvarili »veliko, solidarno in zadovoljno Avstrijo«. — Dopisnik opozarja javnost na značilno in siinptomatično dejstvo, da ni prišlo po novem letu do nameravanih skupnih sestankov avstrijskih in nemških politikov, ter nadaljuje: »Drugi krogi stopajo v ospredje, ki bodo v sporazumu z inerodajnimi avstrijskimi krogi tolmačili prJI svetom v resnici avstrijske želje. Toda to danes še ni za javnost. Vendar je tozadevni preobrat zelo popari 1 nemško nacijonalne kro^e, ki so nekaj časa nastopali tako. Stran II. .EDINOST" Stev. 56. V Trstu, dne 25. februarja 1917 Kakor da imajo le oni, preko vlade Ln pre-ko arugih narodov, pravico določati, kaj treba Avstriji!« — Odgovornost za vse te navedbe moramo seveda prepuščati (Junaškemu informatorju mariborskega lista. Sevoda z iskreno žeijo, da bi prihodnji razvoj stvari v naši državi v polni meri potrdil njegova pričakovanja. SpitzmliHerjev jezikovni odlok trgovinskim zbornicam. V četrtek, 22. t. in., je državno sodišče razpravljalo o pritožbah treh čeških trgovinskih zbornic, i raške, plzetiske in budjeieviške, ki so naperjene proti odloku trgovinskega mi-1 nistra Spitzmullerja (v Stiirgkhovem ka- i binetu), izdanemu meseca julija leta 1916, j ki je določal naslednje: »Trgovinsko ministrstvo odreja, da morajo trgovinske in obrtne zbornice v bodoče pri poročilil in vlogah na to ministrstvo in ostala avstrijska centralna mesta ter skupna ministrstva uporabliati izključno nemški jezik kot poslovni jezik teh centralnih mest.« Odlok se označa za kršenje po državnih osnovnih zakon U i zajamčene pravice do( naroine enakopravnosti. Posebna pritožba praske trgovinske zbornice je naperjena proti drugemu odioku trgovinskega ministra, poslanega zbornici 4. oktobra 1916. v katerem se pravi, da se je prezira : je odloka, izdanega meseca julija leta 1916.. že ponovno najodločneje grajalo, da pa klšub temu neko poročilo, podano 19. septembra, ponovno ni bilo sestavljeno v jeziku. Zato se je zabičila neti r.takega postopanja zbornici in jc bila zbornica pozvana, da se ravna po i ah odloka. Državno sodišče je bilo pri r zpravi sestavljeno tako-le: Pelser, Scharien, Ofner, Pattai (reierent), Žaček, Fsser. Starzvnski, grof Pininski, Berna-tzik. "icntze! in Kolisko. Predsedoval je Orabmavr. Zbornice je zastopal dr. Sdiauer iz Prage, trgovinsko ministrstvo pa minstratvciB svetnik dr. Lowenfeld- i Kuss. Državno sodeče proglasi razsodbo! v ponedeljek. — Češke zbornice so se pritožile proti onemu znanemu odloku. Kaj pa je napravila ljubljanska trgovinska zbornica, kai so napravile gališke (poljske), primorske in jnžnotirolske (italijanske) in dalmatinske (hrvatske trgovinske zbornice ? Slovaške narodne stvari. Budimpeštanski »Slovenski Tyzdcnnrk« objavlja nekoliko novih podatkov, zlasti o slovaškem šolstvu in gibanju prebivalstva na O-grskem po zadnjem ministrskem porc-*!Va iz leta 1915. »Ob zadnjem ljudskem štetju so našteli na Ogrskem in tudi na Hrvatskem 2.019.641 Slovakov. Slovaki tvore 10V2% vsega ogrskega prebivalstva. V krajih, kjer so Slovaki v večini, je 56 volilnih okrajev, a samo dva pripadata Slovnicom. (Moravska Sc. Jsu*y in Stupava). Srednjih šol (gimnazij, rcalK in učiteljišč) je v tem področju 33, v vseli je učni jezik madžarski. V ljudske šole zahaja 246.107 .slovaških otrok, izmed njih samo 18.312 v 240 slovaških šol, v katerih se po Ap-poyjevcm zakonu uči madžarski jezik do 18 ur na teden. Poleg tega je 978 šol z 80.363 slovaškimi otroki, v katerih se uči sanio madžarski, in 899 šol z 89.929 slovaškimi otroki, kjer je v dveh nižjih razredih dovoljeno pri razlaganju uporabljati slovaščino kot pomožni jezik. Od v seh slovaških otrok se jih vzgaja samo 8c/c čisto slovaško. štiri slar.ike, ali v nobenem slučaju ne v^eč ravna z nami enako. Zgodilo se je celo, kot štiri komade. ko sem jo zavrnil, Ua mi je zabrusila: »Sčavi nimajo tu jiičesar ukazovati; vam ni prav, se pa poberite vun!« ČOKOLADA (prvovrstna). Na izkaznice z enim in dvema odmerkoma se bo moglo dobiti po Vi kg, na izkaznice s tremi in .štirimi odmerki po 2/5 kg, na izkaznice s petimi ali več odmerki pa po Vz kg čokolade po K 20 kg. BELA MOKA ZA KUHO. Proti izročitvi odrezikov izkaznice za kruh in moko, potrebnih za 20 dkg moke, neodtrganih od izkaznične matice in veljavnih za dobo od 19. februarja do 4. marca t. 1. in proti istočasnemu izkazu z izkaznico za živila (izključene so izkaznice za kuhinje) se bo moglo dobiti tekom tega razdeljevanja v vseh lokalih, kjer se razpečavajo živila aprovizacijske komisije, obenem z drugimi živili 200 g (20 dkg) bele moke za kuho po K 1 kg. JAJCA. 1 (eno) jajcc na osebo in teden po 22 vin. eno. SLANINA. Za vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, ki veljajo za čas od 26. februarja do 4. marca t. I., se izroči proti izkaznici za živila ena izkaznica s številko 6. ter se bo moglo dobiti nanjo do vštete sobote, 10. marca t. 1., v običajnih prodajalnah 120 g (2 dkg) slanine na osebo, oziroma izkaznico, in sicer po K 10*08 kg. Izkaznice za slanino s štev'. 5. in dopolnilne izkaznice s štev. 5 (za 3 dkg) veljajo do vštete sobote, 3. marca t. 1. Dopolnilne izkaznice za maščobe. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dopolnilne izkaznice za kruh in 'do oficijelne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznainenovanimi izročitvi odrezkov ce __________, _________________Ker vendar nikakor ne gre, da bi morali odjemalci v vojni kuhinji prenašati take sirovosti, prosim v svojem imenu in tudi v imenu več drugih prizadetih, da bi apro-vizacijska komisija tu napravila red. Ivan Jejčič. Domače vesti. Odlikovanje. Cesar je podelil ravnatelju evangeliske zasebne ljudske šole v Trstu, g. Henriku Adamu, zlati zaslužni križec s krono. Zamenjava I. In II. vojnega posojila v V. Le še malo dni je časa za zamenjavanje listin I. m II. vojnega posojila v one V. Posestniki posojil so to zamenjavanje pozdravili z zadovoljstvom, ker je koristno v mnogih smereh. Od posestnikov I. in II. vojnega posojila, ki v letu 1920. in 1925, dobe povrnjen svoj posojeni kapital, bo mnogokateri želel, ta denar zopet ugodno naložiti. Taka ugodna možnost obresto-vanja, kakor jo sedaj »ninli država pri vojnih posojilih, se težko doseže, kedaj več. V. vojno posojiilo, ki se da sedaj v zameno, se n. pr. proračuna z 92 K za 100 K nominalne vrednosti, tako, da se pri izvršenju zamenjav- c od vsakih 100 K nominalne vrednosti I. vojnega posojila ra-zun 100 K V. vojnega posojila izplača še 7 K 52 vin. v gotovini. Pri zamenjavi vsakih 10U K II. vojnega posojila v 100_K. V. vojnega posojila se povrne 3 K 17 vin. To so — poleg drugih — zelo ugodni pogoji, ki jih jc tudi občinstvo hitro izpo-znalo. Od todi tudi ugodni uspeh oiiredeb, uvedenih po naši finančni upravi. Zato naj občinstvo porabi še te dni, določene za to akcijo. s črko S, dobe proti izročitvi odrezKov Q nGvera zap0vedaikii našega vojnega te poslednje izkaznice, veljavnih za cas | brodovja Maksimilijanu Njegovanu pri- od 26. februarja do 4. marca t. ./azC11 j p0veduiejo hrvatski listi: Rojen je bil 1. normalne izkaznice aprov. konusne za nabavo slanine (št. 6) še dopolnilno izkaznico takisto s štev. 6, ter morejo nanjo do vštete sobote, 10. marca t. 1., v običajnih prodajalnah dobiti 3 (tri) dkg slanine. SVECE. Prodajale se bodo nadalje sveče po 30 vin. komad in sicer se bo na izkaznice z enim do treh odmerkov moglo dobiti po povedujejo hrvatski listi: . 1858 v Zagrebu. Oče mu je bil častnik pri zagrebški generalni komandi. Pozneje je bil premeščen v Liko in jc služil v Gospiću. Tu je Maksimilijan dovršil ljudsko šolo in realko z dilienini uspehom. Ali že tedaj je kazal izreden talent za pomorstvo. Osobito se je o počitnicah veselil izletov na obal, kjer se mu je odpiral veličasten pogled na morje. Navdušen in eno na izkaznice z štirimi aH več odmer-lpod velikim vtisom tega POgteda je rad - . * . V nmonj'> L-Trnilm ,trLVari«:rtH1 irtorih asvm-lh iDfsvizacilske stvari. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 26. februarja do 3. marca t. U <5. razdeljevanje), se bodlo mogla (proti preščip!;"cnju štev. 5 izkaznice za živila) dobiti naslednja živila i:i drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo: KORUZNA MOKA. Vk kg koruzne moke po bo vin. kg. TESTENINE. kg tesienm po K 176 kg. SUHE SLIVE. Vi kg suhih sliv po K 3 60 kg. CIKORIJA. Na izkaznice z enim do treh odmerkov se bo mogLo dobiti po 20 Ufcg cikorije po K 4*40 (20 dkg S8 vin.); na izkaznice s štirimi ah več odmerki pa po 40 dkg po K 4 40 kg (40 dkg K 176). POSUŠENI SLANIKI. I komad K 1'20; na eno izkaznico za živila se zamore poljubno dobiti enega do PODLISTEK. 99 H@ sodite,...! Roman. i« On jo je poklical in pripeljal h knezu, on jc odgovoren za vse, on je moral prednjačiti vsem v spoštovanju in pristojnem nagovoru. — Preni!"iostna gospa, prosim, ostanite nekok\ >. pomolil bi vam nižji stol.... hvata, gre----blagovolite se še nekoliko ukloniti nazuj in vzemite to blazino pod glavo. Ali je tako lažie. — Hvala, hvala----zelo dobro mi de, udie so mi skoraj odpovedali. Ž d U mi. li-js'išnimi koraki je pohitel I.l : ki k vrat: i, vzel tamkaj stoječe-ni:i služabniku iz rok taso, skrbno pripravi! čaic ča.'a in k> poni«-:I Sonji. Sonja je vz'Ja reko s knezevega čela, toda knez se je ta nj zopet vznemiril. — Srčna hvala, toda vidite, da ne gre. — Pa mora na drug način. Ohladil je čaj z zlato žličko, stopil k njj in ji pod rž a! čašo k ustnicam. .11 Pila ie v dolgih, žefinih požirkih, kot ki pa po 'dve sveči. NAMOČENA POLENOVKA IN OSOLJENE SARDELE. Nadaljevala se bo tudi prodaja namočene polenovke in osoljenih sardel in sicer na običajnih mestih. Kl^LO 7FLJE- Kislo zelje po 88 vin, kg se bo prodajalo na sledečih mestih: 1. trg Ponterosso; 2. Lesni trg; 3. trg Stare mitnice; 4. trg Oiuliani in 5. trg Perugino. • e • Gosja mast. Urad za ljudsko prehra.no je opazil, da je marsikje razširjeno napačno mnenje, da se more gosja mast kupovati brez oddaje primernega števila odrezkov ma-ščobne izkaznice. Proti temu mnenju ie treba opozarjati, da se določbe ministr-stvene naredbe, izdane 30. avgusta 1916, 'Jrž. zak. št. 276, nanašajo tudi na sirovo in razcvrto kuretninsko mast, in se sme torej tudi gornja mast prodajati samo proti oddaji maščobnih izkaznic, oziroma predložitvi nakazila. • • • Nevljudnost v vojni kuhinji. Prejeli smo: S svojo ženo zahajam že dalje časa v vojno kuhinjo v ulici Tintore. Izpočetka smo bili vsi prav zadovoljni s hrano in tudi postrežbo, v zadnjem času pa je v tej ^ kuhinji za razdeljevanje jedi neka ženska, ki postopa z nami odjemalci tako, da ne moremo vet potrpeti njenih neotesanosti, in to temmanj, ko vendar hrane ne -dobivamo zastonj, temveč jo pošteno plačujemo. Dogodilo se je tole: Čital sem ) Edinost«, ko sem čakal kosila. List sem imel razgrnjen čez krožnik. Ona ženska mi je tebinič meninič vrgla pripadajočo mi hrano na list. Drugič mi je vrgla kos polente v omako na krožnik, da je brizgnilo vse naokoli, po mizi in po moji obleki. Ko sem se pritožil, mi je očitala pijanost, da sem zaradi pijančevanja izgubil glas. Petdeset let nisem bil pijanec in tudi danes nisem, in ona ženska md očrta kaj takega v javnem prostoru! Pritožil, sem se pri vodstvu, a ni pomagalo nič. Ženska človek, ki je že umiral žeje. Ko je hotel odtegniti kozarec, se je z roko idoteknil njenega lica____ vztrepetal je in hi-tro stopil nazaj k vratom ... vendar pa je na-; pel vso svojo energijo in izvršil, kar se je namenil. Pripravil je zopet čašo čaja in .ga ji ponudil v drugo, vedoč se pri tem ket avtomat in strogo umerjajoč vsako kretnjo. — Zelo ste ljubezniv, gospod pl. Lesin-ski, hvala vam. — Zasedaj stopim v sosednjo sobo. — Tamie je divan, v omarici je dovršilTeta 1877 z izvrstnim uspehom. Profesorji so »e divili talentiranemu mladeniču. Nekaj časa je Njegovan na akademiji poleg drugih predmetov predaval hrvatski jezik. Leta 1913. je prevzel zapovedništvo prve eska'dre in prve divizije, a v juliju t. L je postal za-povedtnik vse eskaldre. Poznano, spravim junaštvom izvedeno podjetje naše mornarice proti verolomni Italiji v času, ko je ta napovedala vojno naši monarhiji, je bilo delo hrvatskih pomorcev pod zapo-vedništvom njihovga vice-admirala Maksimilijana Njegovana, ki iga drčijo mnoga odlikovanja 'domačega in tujih vladarjev. Dioita pa ga tudi nenavadna skromnost in velrka ljubezen do hrvatskih pomorcev. Podmaršal Viktor Njegovan in polkovnik Vlado Njegovan s*ta brata admiralova. Vicc admirala Njegovana čakajo še velike naloge na morju, in da jih srečno izvede, zato nam jamči njegova dosedanja energij^ ki se jej ima zahvaliti, da je kot Hrvat v -seUanji svetovni vojni zavzel eno najvažnejših mest. In jamčijo nam uspeh junaške mišice njegovih mornarjev, ki čakajo le na migljaj svojega junaškega zapovedni-ka, da dokažejo, da še živi v njih jekleni duh viških junakov! C. kr. davčna administracija Trst I. razglaša: S 1. marcem 1917 zapade prvi četrtletni obrok hišno-najemninškega 5fo davka z dokladami. Zato se pozivljejo vsi davkoplačevalci, da plačajo te davke direktno ali pa potom poštne hranilnice pri c. kr. davčnem uradu, (Piazza Chiesa Bvangelica 2. I.) Na CM šoli pri Sv. Jakobu je jutri, v ponedeljek, 6. t. m^ reden pouk in sicer ob 9 dopoldne. V zasedenem ozemlju Srbije so se z dnem 5. februarja 1917. za zasetani poštni promet otvorili c. in kr. etapni poštni uradi II. razreda Bogtatic, Krupanj, in Loznica v Srbiji. Na te urade se lahko pošiljajo dopasnice, otiprta pisma, tiskovine (časopisi) in blagovni vzorci. Imenovani uradi poslujejo glede gornjih pošiljk kot vojnopoštni uradi za njim pridelane čete, poveljstva, oblasti in zavode. V zasedenem ozemlju Albanije je bi) i otvorjen z dnem 1. febr. 1917. c. in kr. etapni poštni in brzojavni urad I. razreda Bzuri za zasebni postni promet. N a ta urad se laliko pošiljajo dopisnice, pisma, tiskovine (časopisi), blagovni vzorci in odprto predana pisma z označbo vrednosti; od tega urada pa dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časopisi), blagovni vzorci in odprto predana pisma z označbo vrednosti. Etapni poštni in brzojavni urad I. razreda Kula Lunis ie bil zaprt z dnem 31. januarja 1917. Etapni postni urad Dzuri bo posloval obenem kot vojnopoštni urad za njemu prideljena poveljstva, čete in zavode. Vsled tega se na imenovane naslove in njih svojce lahko pošiljajo tudi vojnopoštni zasebni zavitki pod pogoji veljavnimi glede te prometne panoge. Će krompir postane sladek. Shranjeni krompir izgubi (kakor znano!) čez zimo mnogo škroba, in sicer vsled tega, ker se del škrobove množine spremeni v sladkor, ki ga rabi krompir za dihanje. Ce je krompir v shrambi, ki ni premrzla, se tvori samo v to svrho potrebna množina sladkorja, Ce je pa shramba premrzla (blizu ničle ali pod ničlo), se tvori sladkor neprestano naprej, Idočim je dihanje vsled premale toplote zadržano, to je: tvori se več sladkorja nego je za dihanje krompirja potrebno. Tak krompir ima sladek okus, a ni zmrznem To laliko nastane bodisi v shrambi, bodisi med vožnjo v mrazu. Tak sladek krompir še ni vsak zmrznen in je še za porabo. Laliko se mu tudi na prav priprost način odvzame o-slasten okus. Spravi se ga v topel prostor — kuhinjo ali kurjeno sobo, — kjer začne vsled višje topline takoj živahnejše dihati in porabi v to svrho oklvišni sladkor. C cz neka; dni ie že okus zopet -prijeten. Svariti je prebivalstvo pred prenaglenjem pri ravnanju s krompirjem, ki je oslasten (sladek). Malo sram naj bi lih bilo! Češko na-mestništvo je izdalo praški gostilničarski zadrugi 8. t. m. naslednji značilni odlok: »Ponovno se je (opazilo, da si imoviti sloji prebivalstva na ostentativen način pri-voščajo pojedine pri oknih velikih gosti-len. Ker se to ne storov.« — Pri nas v Trstu takih odredeb 'pač ni treba. Varfetć - predstava šentjakobske »Čitalnice« se bo vršila v nedeljo, 4. marca, v gledališčni dvorani Nar. Doma. V svrho prireditve je bilo treba premagati precejšnje zapreke, ker so časi težavni, ko primanjkuje marsikaj, 'tako tudi osobja, ki bi se potrebovalo za tako prireditev. Tdda dobra vodja večkrat reši glavni del naloge. Zato se je »Čitalnica« le oprijela dela ter sledeč izkušnjam, upa za to prireditev dobrega moralnega uspeha. Kar se pa materijainega uspeha tiče, bo gotovo naše gledališko občinstvo poskrbelo, da tudi ta ne izostane, posebno zato, ker je čisti dobiček prireditve namenjen »Organizaciji oskrbnic vojniških siret« v Trstu. Pozivljemo torej že sedaj slovensko občinstvo naj se pripravi in v velikem številu poseti prireditev, že radi nje kot take, kakor tudi radi njenega dobrega namena. Vse ostale podrobnosti objavimo tekom tedna. Zabavni večer moške podružnice CMD nam je prinesel nepričakovane uspehe tako glede števila udeležnikov, kot tudi dohodkov. Zaključek računov izkazuje danes K 2424 64 čistega dobička. V sveto dolžnost si šteje odbor ob tako ugodm bilanci, da se zahvali .predvsem našemu občinstvu za tako časten in mnogoštevilen obisk in za požrtvovalnost. Zahvaljujemo pa se obenem tu»di vsem c. sodelo-valkam in sodeiovalcem, ki so pripomogli vsak po svoji najboljši moči do tako krasnega izida. Predvsem velja to naši pre-dični ženski podružnici CMD, ki nas je — Lahko noč! Med vrati je obstal, neopaženo dolgo zrl tja k njej ter mislil: — Bog bodi milostUiv tema dvema, a meni pa daj stanovitnost. Vrata so se zaprla. Težka noč §e legla na vse. * * ♦ Josipi na Remtava ie z bridkimi solzami skladala Sonjine dragocene stvari v kovčge. Vedno zopet je prenehavala, da si obriše solze, toda končati je morala, kajti v kratkem je moral priti voz dvornega maršalskega urada po kovčge. Pravkar je zlagala modro obleko, ki ijo je njena sestričina nosila na njihovem domačem plesu. — 2e tedaj se je pričela nesreča, — je vzdihnila, — mislila je, da se poroči žnjo, in sedaj ta padec v globočino. Ko je zaklenila kovčge, -se ji je zdelo, kot da stoji v grobnici, sredi rakev; v eni je ležalo Sonj ino cvetoče življenje, v drugi njeno ime, v tretji njena krepost, v zadnji njena čast. Lahni, lepi prtljažni voz dvornega maršalskega urada se je pred njeno dušo izpremenil v mrtvaški voz, v katerega so porinili rak\*e. podpirala pod spretnim vodstvom pre-marljive gospe dr. Slavikove. Prav tako pa se moramo zahvaliti še posebej vcle-rodnima gospema Lini Trnovčevi in Bar-tolovi in našim marljivim g.čnam Gulič Mari in Zorki. Vinšek Dori in Nadi. gdč. Sulčič-evima, gdč. Bartol, Lenček, Saksiji Jožici in vsem ostalim, ki so na katerikoli način pri prireditvi sodelovali. Zahvaljujemo pa se še posebej gg. Prunku Josipu, Švaglju, Pertotu, dr. Coku, Waschtetu, Martelancu Fr., Bohincu, dr. Crmelu in Petrovcu, ki so nam šli tako drage volje kot sodelavci na roko. Najtoplejšo hvaležnost naj sprejmeta dalje gdč. Bohinec Vera, ki je v vsej požrtvovalnosti s svojim ljubkim nastopom nadela celi prireditvi nekaj pomladanje srčka-nega, in g. Mahkota, ki nam je podaril tako srečen program, ga tako dobro na-študiral in vo/Jil. Zelo požrtvovalno in radodarno pa se je izkazala pri tej priliki tudi naša mlada tvrdka Ferfolja in dr. in si pridobila kot ljubiteljica naše šolske družbe med nami kar najlepši ugled. Zahvaljujemo se ji za vse darove in naklonjenost najtopleie, Kot dobaviteljica vina postreza tvrdka veUno dobro in solidno tako glede kakovosti blaga kakor tudi glede cene in jo zato vsem toplo priporočamo. K sklepu Še enkrat vsem in vsakemu naša najjprisrčnejša zahvala, hvala pa tudi naši slavni Trž. hranilnici in posojilnici za brezplačno prepustitev velike gledališke dvorane. — Odbor. Sklepni račun zabavnega večera moške podružnice CMD izkazuje sledeče dohodke: vstopnina K 411, preplačila in denarni prispevki K 558, šaljivo srečkanje K 187'10, prodana pijača in jedila K 2106*02, za podarjeno blago K 64'16, skupaj K 3326'28. Izdatki: Godba K 59—, vino in jedila K 672'—, stroški za proizvajanje sporeda K 51*60, razsvetljava, snaženje, osobje .i. dr. K 119'04, skupaj K 901"64. Cisti dobiček znaša tetfaj 242-1 K 61 v. Iz Kolonje. Danes, v nedeljo, ob štirih popoldne bo občni zbor podružnice CMD v Kolonji v .prostorih otroškega vrtca. K obilni udeležbi vabi odbor. Nemško oparetno gledališče (»Eden«) Drevi se ponovi Fallova opereta »Dolar ska princeza«. Začetek ob 8 zvečer. — V ponedeljek se prvikrat uprizori Lehar-jeva opereta »Eva«. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 26. t. m., se bcklo od 9V2 dop. do 1 pop. prodajali na dražbi nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca februarja leta 1916. na rumene listke serije 139 in sicer od št. 202.601 dio št. 203.200. Občinske volitve v Dalmaciji in vojna. »Naše Jedinstvo« poroča, da ie prejelo z Dunaja vest, da se v Dalmaciji ne bodo vršile nobene občinske volitve, dokler se ne (povrnejo mirni časi. — Umrla .je za nas! — je vzdihnila. — In vendar sem te tako ljubila, ti lepi, divji otrok: • 3 * Ko se je rodbina tajnega svetnika onega nesrečnega večera proti enajstim vrnila v veselem rajzpoloženju domov, je Josipina predvsem vprašala po sestricim. Ivanka je nato bojazljivo odgovorila, •da je milostna gospodična ob devetih .... zaradi glavobola, kot je rekla ... . sla od doma in se še ni vrnila. Prej pa da je bH gospod pl. Lesiitski tu. Vsi so se prestrašili. _Le pojdite v postelj, mama in Magda, Sonia je pač zopef našla kaj novega in'se hoče izprehajati do trde noči. Priti mora itak vsak trenutek. Josipina sama ni verjela svojim lastnim besedam, spogledala se je z očetom in razumela sta se takoj. Potem je pohitela v Sonjino sobo, kjer je našla pismo, v katerem so bila samo namigavanja, kar je pa zadostovalo, da sta oče in hči skoraj obupala. Josipina je vzkliknila in z reko zatisnila usta očetu, da bi tako preprečila strašno besedo. Knliievnosf in umetnost. »Slovan«. 1. zvezek petnajstega fetnl-ka »Slovana« je izšel. Izpremembe v Hribarjevi tiskarni in težkoče, kj jih nalaga sedanja doba pri dobivanju kiišejev, so povzročile zakasnitev. Zato pa je vtis, ki ga napravlja prenovljeni »Slovan«, zelo ugoden. Slikar Maksim Gaspari je poskrbel za ovitek s krasno risbo, ki govori: s trnjem je pomešan venec tdanašnje slovenske literature. Fl. Golarjeva pesem »Jutro vstaja« (je umotvor prve vrste. Koljcov, Kette in Murn bi jo mogli uvrstiti mej najboljše svoje! Poezija pomladanskega jutra na polju že dolgo ni bila lepše naslikana. Fr. Milčinskega humoristična kmečka povest »Gdč. Mici« najde pač same hvaležne čitatelje. Pisatelj zajema iz življenja in aktov toli spretno, da mu raste humoreska brez najmanjše p risi ličnosti v široko razpredeno moderno socijalno študijo. Dr. Avg. Žigon pričenja z »Bridko zgodbo iz Fran Levstikovega življenja«, novo velezanimivo poglavje: dobo Levstikovega pol i tik ovan j a in jx>li-tične kritike. Iv.Cankarjevo »Blago iz Dunaja« in M. Pugeljev »Naprej« sta črtici, stilistično duhoviti igračici bridkega zrna; Dr. Ivo Šorli pričenja psihološko no-, velo »Dogodek« iz načetega zakonskega življenja slovenskega profesorja, motre-nega s stališča zveste rn poštene služkinje Barbike, Fr. Govekar pa slika v »Volkodlaku«, široko zasnovani noveli začetek zakonske tragedije med advokatom ln njegovo ženo, dvema psihičnima kontrastoma iz naše družbe. Obe živalmi noveli sta moderni, elegantno pisani sliki iz sodobnosti. Dr. Fran IlešiČ objavlja v član- — Ne obsojaj jc, ne obsojaj je, nc da bi govoril žnjo! V pismu jc bila popolna izpoved. Prc-picsto in čisto vse po pravici jc očrtala Sonja svoje odnošaje napram knezu od začetka, ni olepšavala svojega koraka, ali tudi opravičevala se ni, govorila je o svobolii moderne žene. Končno se jc zahvaljevala za uživano gostoljubje in prosila, naj jo pozabijo. Mrko in žalostno je bilo razpoloženje v Rentlovi rodbini. Dočim so prej imeli še mir pred svetom, jc izginilo tudi to sedaj, ko se je izvedelo, da je Sonja skrivaj zapustila hišo svojih sorodnikov in se nahaja na Solitudi, da bi rešila kneza, ki jc iz nesrečne ljubezni si o nje obolel tako težko, in izogibati so se morali javnosti. Tajni svetnik jc takoj zaprosi! za upokojitev. Vse mesto je bilo razburjeno in dolgo časa jc govorilo vse samo o tem dogodku. Četrtkova moška druž-ba še nI bila nikdar tako mnogoštevilna kot sedaj .... v družabni sobi se ni bilo treba ozirati na nikogar in vse se je v najizdatne^ši meri vdajalo užitku tega škamdalnega dogodka. Najbogatejši bankir v mestu, ki se je \ Tr^tu. tliie 25. februarja 1917. »EDINOST« Stev. 5*. Stran III. ku S. Gregorčič in n»ego\a učenka« nov ispe vek k pesnikovi biograiiji. dopise gospe! Mar. Skriniar v Trstu. Ivan AI-hrechi fe priobčil nekaj kratkih, a resnič-"lh. ker globokih ter po obliki dovršenih pe>nitev. Tudi Listek je raznovrsten in zanimiv. Zlasti dr. 2igonov člančič o Lev-siikovein delu za Prešerna I. 1870 obeta i va razkritja . V Govekarjevera simpatičnem nekrologu o Fr.' Levcu je priob-čena tudi Levčeva, doslej neznana slika iz >he. ko ie bil pokojnik urednik iLi. Zvo-K ■ fin - : ninaSa Slovan še dve u-metniški prilogi — reprodukciji izvirnih slik: S. Magoliča: »Zimsko občutje na I >iišeu ter M. Gasparija zares »originalno in čisto narodno občuteno humora polno s .ko Deseti brat«. »Slovan i stane na leto 12 K na pol leta 0 K ter se naroča v II rs A- Hribarjevi tiskarni v Ljubljani. — V prihodnje izidete 2. in 3. številka kot ni zvezek z S polarni ter mnogimi sli-kaini N rojujte ga! Podpirajte slovensko To in ono. Vsega priporočila vreden ie nadomestek jedilnega olja, ki si ga vsakdo lahko sam pripravi iz morskega Caraghee mahu, katerega razpošilja Mat. Dežmar: v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6 (glej inse-rat). Uporaben je za vse vrste solat. Kdor boleha na želodcu in ne prenese maščobe namiznega olja se bo takoj prepričal o blagodejnem vplivu tega po okusu izvrstnega -nadomestka, ki ima nizko ceno in je tudi zdravju zelo prikladen. :: HALI OGLASI s: □□ oo □□ m ra*unajo po 4 *ot. b«*d«. llasto« iiikua tosed« mi nI«-■•jo enkrat T«i — Najvaajfta : pristojbin« nul« 40 db Za roj ^ i K i DA&OVI. d podružnico CMD daruje enuti v žalni spomin obletni-iega nepozabnega soproga utija K 10. Denar hrani -ii cesarskemu komisarju. .i uraiiiiiki K 30 za vdove ;ih voiakov. Kr-v-uman z:i-'rž. uradnikov K 30 za vdo-b Soči EKMffih voiakov. Rav-iske in meščanske šole v - ih s rot. v ou-Nadvojvodinje ah) K 18, na-i Rdeči križ. K 21570, in o pciipor, iz-iz ,Xmu, „Dom In Svet" ln „Slovan14 dobiva se v posameznih zvezkih in na.oč* se v knjigarni J. Sloifa, Trst, Molino piccolo 19. 3052 1. clada za do 17. februarja imenovanemu uit< K: Fiš zd; Kv Ti - 1 B K: »p 1: 1 ' 1° On K - H "22: Prostovoljni prispevki za vdovski in >trr,;inski sklad c. kr. čmovojn. okrajnega povelja»tva št. 27. v Ljubljani. Gladom n . upravnega odbora so dospeli te-i^u skladu sledeči denarni prispevki: III. izkaz: Dekan i ja Cerkno 100 K, vojaške službe oproščeni pri tovarni za jeklo, Bela Fe:. 9(-, K: Avgu-t Drelse, naU*). K 10; Luk.; Sestan. Vrhovo K 50; Alojzij Grai-/ar. črnovojnik 10 K: Čevljarska produktivna zadruga Merna 2dr. Ovido Battigi, nadp. avdi-f>r 10 K: dr. Pavel Skaberne, nadp. av-10 K: Lesna zadruga, Cešnjica 255 lakt b lionig. narednik 20 K, Gottlieb r nadp. 40 K: Kneza Auersperga go-ski urad. Soteska 100 K: Zdenko :ly, nadp. 10 K; Josip Hočevar, po-ik računovodja 20 K: Inž. Karol cr. nadporoč;iik 10 K ; Kranjska de-elektrarna. Lesce f»0 K: Anton Polk. občinski tajnik, Radeče 5 K; dr. k. stotnik 25 K; Karol Pick, Rudolf Jeglič, podp. 50 K; j rodp. soproga. Ljubljana tko Žirovrek, nadp. 10 K; di, nadp. 5 K; Rudolf Gro-K; Emanuel Korinek. nadp. \\ilavec, okrajni narednik 5 zni, nadp. 10 K; cr. Ernest Občinski urad Podkraj K ž Orehek. trgovec Ljublia-25 K: A vrel Kobal. nadp. 50 K: Železniki uslužbenci Stanjel-Kobdil K 19; dr. Avgust Sciivveiger, polkovni zdravnik, Iu K: Anton Angelini, med. oftf. 10 K; iz nabiralnika pri Otonu Sevdl, zobotehnik Ljubljana 123 K, Alojzij Pauschin. trgovec Ljubljana 30 K 80 vin.; Franc Janči-;r ij, nadporočnik 10 K; Ivan Ventrella, o^krb. ofic.. 10 K: dr. Gustav Bernau. nad zdravnik 10 K; Krtstian Kanale, Prest ra nt-k 50 K: Riha^J Panek, nadp. 50 K: Mati i a Maarovič, poročnik računovodja, 10 K: dr. Ernest Mayer, nadzdravnik 10 kron. i r;i» kar vrnil z daljšega potovanja, je v - < r::d • »-vednosti celo pozabil pozdravil uuvzo-je in je vprašal takoj: — Ali ie res. prav res, da je na Soli- knez je imel namen, da bi se... . /1 jc z roko, kot bi se hotel ustre- Pravijo. Sc-iai napreduje njegovo Strela, to |e pclnokrvnost____toda :.ii meircsa____ škoda. Pripovedujte, •ooJa pri povedu *'•'T Kiiez se je že dvakrat peljal žnjo na J. vide! s c n j ii sam; prvikrat v . vora. kjer se.n videl samo ko-Jamskega Klobuka, drugič pa v od-c n. Pozdravil sem in knez je odzdra-zclo i rilažno. Ona se ni ozirala ni na ni na levo in mu je ravno poprav-a ciiejo.... priznati moram, da ine je :'.r čudno genila. - Živci vaše mehko srce, gospod -^n j k Kl- i a ie bilo? - Zr i^j mesta. Sicer ie ra oiia sedela Dalje. Ce!a rodbina umorjena. Kakor se ie doznalo šele sedaj, je bila v noči od 28. na 29. decembra leta 1916. v občini Uhovik v Galiciji umorjena neka židovska rodbina štirih oseb. Poleg tega pa je bil tudi še neki otrok težko ranjen. Umorjeni so bili: 651etni Beri Neumann, njegova hči, 35 letna Hana Rojter, njen soprog. 35Ietni Fisig Rojier in njun devetmesečni otrok. Težko ranjen je bil neki osemletni otrok. Morilec je rabil kot orožje poleno, bodalo ali kako drugo orodje »n revolver. Položaj v katerem so našli Hano Rojterjevo, kaže, da je šk) za umor iz pohotnosti. Ostale osebe je morilec najbrž umotil iz krvoločnosti. Rodbina je bila zelo ubožua, in kakor pravijo sorodniki, tudi ni ničesar zmanjkalo po umoru. Zaplenjeni »pustni kroii«. V neki graški gostilni si je neka družba na pustno nedeljo zvečer hotela privoščiti običajne pustne krofe . V ta namen jc več članov te družbe prineslo s seboj bele moke, da : bi jim gostilničarka nacvrla krofov. Go-Istilničarka je ravno že končavala svoje : delo. in »krofi« so že tako lepo dišali, da i so se vsej družbi že cedile slane po njih, ! toda tedaj je stopila v gostilno oblastvena i komisija, kateri so pač krofi iz gostilne ; zadišali na ulico, in je zaklenila krofe. Proti družbi in gostiln i čar k i je komisija : vložila kazensko ovaU-bo in stvar tudi javila prehranjevalnemu uradu. Sovražniki nemštva v Parizu. Pariški Figaro« je. kakor poroča »N. Fr. Pres-J marca pod „"Lepa se«, odkar ga vodi Alfred Capus, postal j Edinosti., — i vod;tdj sovraštva proti Nemcem. Najno- — " ~ : ^ . -n . vnnt% I vejic de!a na ten, p,Ha je ustanovitev KOPOlem g&SZT*?, I mecinarodne^'a odbora Nemce sovražeč n ^.i® eni^e K 4-60, bombaž K 6*—, ner.ibno obleko JmŠteV V Parizu. Odbor se ie ustanovil: K 2-—, vr* ia žaklje. S-ladižča ulica Geppa 10 te dni. Zastopana so bila-društva: zveza Nacson. ^ protineinskih nacnonatnih društev vzho-' da in jugovzhoda, italijanska zveza za j obrambo proti nemštvu, protinemška^ ruska družba, neko silno dvomljivo »češko-francosko društvo«, pred kratkim usta-1 no vijena belgijska zveza patrijotov, tiiJi ! pred kratkim ustanovljena belgijska »li-: gue antigermanique« in britanska unija. Sklenil se je kot skupni program tu« po | nnttmm ^ odda t vojni boj proti nemstvu v kakršnikoli, POuSIKSilH SODO Z OSnjlSCBm -n^jem. -I obliki, tudi na znanstvenem polju, torej! i0formacije: uL Carinti.* 10, i. oad.t-opje tudi odklanjanje uporabe zdravil, če bi iih | __ _ ^ ^ ________~ v (Jrljanu se išCc. Infor 3049 jo, pokrije novi lastnik ceno. kmalu plačano Ufn «n majhna vila ali majhna kme'ska hi-56 S ca po možnrsci bliza obrežja med Miljami in Porto Rose Ponudbe na Ins. oddelek Edmos i pod „H. S. 8'J00«. . 951 (lin A a-provizacije na Opčinah se bo razdetje-VlliU valo 26 in 27 februarja. Vsaki gofltilničar doci 80 1. . ^ 955 Bolim služkinja: nančnim stražnikom. Le resne ponudbe do 20. bodočnost" na Inser. oddelek 954 |l«4fffj« izurjeu tudi v cvetličarstvu dobi dobro vrinar stalno Blu/bo. — Pojasnila dmje Inser. oddelek Edinosti, 952 Pisar Edinosti. na stroj se sprejme ▼ odvetniško pisarno. Ponudbe pod „Oku'* na Inser. oddelek 950 MU« vsake rrste kupuje Jakob Margon. Via IJC Solitarlo 21 (pri mestni bolnišnici. 883 3048 OsKrbnlK-delavec mac:je: ulica Car ntia 19, I. nadstropje. Skladišče so odda r najem. Informacijo : nI. Carintia 19, I. nadstropje. 3047 DtfllfO" za ve/.aije trt se dobijo ve&logiolja »»DjCllIS in materijala ul. S. Anastasio št. 9 na vogalu ul. Boroevič prej uL Belvedere. 948 OH m In m se odda hišica z zemljiščem. Rojan nojem Scala santa 314, mesečno K 30. - Pojasnila ul. Commerciale 28. mizar._ 946 Tiskarski nicncl "rir^rtoi Prednost imajo 14-letni zdravi dečki »poeobni deželnih jezikov. Pismene ponudbe pod S fro „Tiskar" sprejema vodstvo tiskarne Edinost ulica Sv. Frančiška St 20. Fotofrof Stev. 10. Aston Jerkič posluje sopet v svojem ateljeju ▼ Tntn. Tla 4«Ue Poste 407 NmmmmH tanIVf Slavnemu o\>«initvu in p. SlDinnnn CBvUL n. trgovcem priporoča« slamnate čevlje tdolne) in podplate za v čevlje ; katere sem začel izdelovati na debelo, tako da bodem lahko vsakemu postregel. — K*r je sedaj druga obutev tako draga, bode oatbam ki imajo opravda v sobah prav dobrodofilo. Vsak aaj poskusi ! FI?. CERAR, tovarna slamnikov, v Stop p. Domžale pri Ljubljani. 3042 Raznovrstna darila dobite v Orarnici in Zlatarnici E. JERMANN - Trst ulica Barriera vccchla ii f 9. Velika izbera zlatih predmetov, zajamčenih double, prstanov, verižic, ovratnih verižic, medaljonov za slike, uhanov Iz pozlatenega srebra ter ur iz kovine od K 10.50 naprej. — :—: Preprodajalcem popust. :—. : PoStlJatve proti povzetju. : iznašel kak nemški učenjak. Krušne izkaznice v Berojinu. Veliki Berolin je 22. februarja leta 1915. kot prvo mesto v Nemčiji uvedel krušno izkaznico. Preden se ie uvedla tedenska krušna izkaznica, je bilo treba premagati velike težave. Vendar se je pa tedenski odmerek kruha v Berolinu vzdržal vse doslej v višini 1900 gramov (pri nas 1960 gramov), dočiin ie na več lirugih nemških velemest moralo tedenski odmerek znatno znižati. Izdajanje izkaznic v velemestu kot je Berolin m mo&lo oskrbovali eno satno osrednje mesto. Zato so se u-vedie krušne komisije, kate/im se jc ^sčasoma poverilo razdeljevanje vseh živil, ki se dobivajo na izkaznice. .Ker so te komisije imele vedno več posla., je bilo potre lokrog nih komisij in mladino od 12. do 17. leta so se pozneje uvedle dodatne izkaznice, katerim je v zad'»jeni času še sledila posebna dodatna izkaznica za delavce pri najtežjih delih. Po odredbi vodstva državne žitne centraie sc je 15. oktobra 1916. uvedla državna krušna izkaznica za potnike. V vsej organizaciji za razdeljevanje kruha in moke v Berolinu jc zaposlenih 1499 oseb. Razdeljevanje moke in pomnože-valnlli sredstev obavlja v mestu Berolinu 90 moKarjev, ki razdeljuje moko okoli 15.000 pekom, slaščičarjem in 2300 malim mokariem. 23.000 delavcev pri najtežjih delih dobiva dodatne krušne izkaznice. 15.000 oseb v bolnišnicah pa klobiva kruh brez izkaznic. V preteklih 105 tednih krušnih izkaznic se jc izdalo v mestu Berolinu vsak teden okoli 1,800.000 glavnih krušnih izkaznic, v \elikem Berolinu pa okoli 3,600.000. Ce bi se zložile vse izdane krušne izkaznice druga na drugo, bi bil to vsak teden steber, ki bi bil visok 324 metrov, za ves čas pa 34 kilometrov. Ce bi se položile izkaznice druga poleg druge, bi bilo to samo za Berolin v enem tednu 270 kilometrov, kar bi zneslo v 105 tednih 28.350 kilometrov, za Vel »ki Berolin v 105 tednih pa nad 20.000 stotov ali 100 vagonov. Ker posamezni oJrczki krušnih izkaznic v svrho kontrole prihajajo preko krušnih komisij nazaj v centralo, sc nabere v centrali vsak teden 66.600.000 odrezkov, ki gredo po določitvi teže zopet v papirnico. — Površina 1,800.1*00 glavivii krušnih izkaznic znaša okoli 3000 kvadratnih kilometrov, v 105 tednih pa 630.000 kvadratnih kilometrov, torej več kot površina nemške države, ki znaša 540.658 kvadratnih kilometrov. Srečen parnik. V Jofcohami je bil ne- Bogata Zaloga VSeh potrebščin davno prodan parnik 4700 ton za 33.ooo Mehanična delavnica za vsako po- Ogalsi, osmrtnice, zahvahe in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, nai se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« — Ul. Sv. Frančiška Asiškesa št 20. pritličje. Stroj za Stanje in vezanje, pravi nem-Skl uzorci. Pfoff^H Seldel SIIeanaiiiiB Kasi a Sasser venov (1 yen = K 2'50). Dne 20. decembra 1916 je bil isti parnik prodan za 1.050.000 yenov. Deset iJmi kasneje, ga je kur la družba Sugamo Gormei Kaistra za 1,450.000 venov. Tako je predzadnji lastnik v 10 dneh »zaslužil« milijon kron. — Ker prevozne tarife neprestan-j narašča- pravljanje. — Tvrdka uilm^UiM Ma 1171. — FRANCESCO BEDNAR ulica Campanile it 1*. Češko - budjeviška restavracija (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Gospodje kadilci, prosim, čitajte! Mi kadilci nismo še imeli tako bridkih ča*ov. Marsikdo, je že ves obupan, hotel zvijati posušeno lipovo listje v cigareto in spuščati oblake dimov v prosto ozračje, a ni šlo; iz listja ne napravimo cigarete. Sam slučaj je pa nanesel, da pridemo temu v okom. Posrečilo se mi je namreč nabaviti veliko množino finih p>p iz morske pene in s tem bo rešeno veliko število kadilcev! Pipe so kakor omenjeno iz pristne morske pene, bele kot sam sneg, rorček pa, ki odvija in privqa v svrho čiščenja je iz same ambre. Največje važnosti pa je dejstvo, da so bile take pipe kadilcem vedno priporočene od zdravnikov samih. Kadilci smo rešeni tudi iz ekonomičnega ozira I Nič nas ne straši, četudi ni tobaka! Kdor bo imel tako pipo, pušil bo lahko pristna, domača posušena želišča in dišeče listje, ker morska pena daje dimu najlepši aroma. Pipe so krasne, dostojne za vsakega elegantnega gospoda v družbi in na ulici. — Vsaka ima svoj krasen etui in ker sem sam kadilec, prodajam jih po naslednjih, neverjetno nizkih cenah: male po K 4 večje po K 6 še večje po K 8—10. — S krasno izrezljanimi podobami pa po K 14, 16, 20. Po pđšti pošiljam le na povzetje. Z odličnim spoštovanjem j. Stoka Trgovina s papirjem in vsemi pisarniškimi potrebščinami na drobno in na debelo. Trst, ulica Molino piccolo štev. 19, Trst. za trgovino in obrt (I- r. priv. Stabilimento Austriaco di Credito per Commercio ed Industria) Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2 se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju VII. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Filcredit") Obrestna mera za vloge na knjižice 37,%, na že izdane knjižice stopi ta obrestna mera v veljavo z dnem 1. decembra 1916. Blagajna Je odprta od 9 zjutraj do 1 pop. Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne. ►□♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦D IVAN KRŽE - Trst | Piasia San Olovannl t. g ffllflAff kuhinjskih in kletarskih potreb- n LUIU3U Sčln od lesa in pletenin, Škafov, ♦ brent, čebrov fn kad, sodčekov, lopat, ro- g Set, sit in vsakovratnih košev, jerbasev in metel ter mnogo drugih v to stroko spa-dajoCili predmetov. — PRIPOROČA svojo trgovino s kukinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelane, zemlje, emalla, kosl-ftarja al! cinka, nadalje pasamantoije, kletke q (td. Za gostllniCar|e pipe, krogije, sesalje S In stekleno posodo za vino i. t. d. i. t. d. □ ZDRAVNIK M, Dr. Karol Perničlč stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven Dreheijeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne in otro£ke bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) ali MIHE Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta: slike v barvah, fotoschizil. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — onnOTdnnannnonanaariannnnnoanaonS Hote! In restavracija METROPOLE Trst. ulica S. Nlcold 29. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana-Elegantne sobe. — Največja čK stost. — Cene zmerne. fr HILO NBPOTR1BNOJ Zakonito savarovanl preparati PERO ZON" in „FUROR" Si per«|t Izborne, dezinfeclrajo temeljito. fEl A UlTMft za vsako gospodinjstvo, gostilne, bolnišnice, idrarnik«, kopelji, za ^Jetnikov, beguncev, internirancev, za tovarne In delavnice. vin. „Fiarora" 30 vin. — — NaroČila in Informacije toCno reltije SkatUfca nPtrtsona" 91 Pri vetjih naroČilih skonto, za trgovce rabat, tvrtko v. HrabtineR, Prosa u, Poiacky ulica štev. 12. Zamenjava ms m dru$efn vojnega posolila m m Ma Mo amorl. držav, posojila (U. avstr. vojno posojilo) r V zamenjavo dano starejše volno posojilo se račune: Zamenjano 5 '/» °/„ laiki prosto amort državno posolilo se ralann: Ostne lnko slede« prebitek: j 1 Prvo avstr. vojno posojilo: R 98*60 Zfl osamil R 100-nomln. vrednosti R 92--- M vsakih R 100-nom. vrednosti R 6*60 „ —'92 obresti R 7'52 za vsakih R100'— nom. vrednosti Drago avstr. vojno posojilo R 94*75 Zfl vsakih ; R100*— nomln. vrednosti R 92'— za vsakih R100— nom. vrednosti R 2*75 j „ —46 obresti R 3 21 za vsakih R 100'— nom. vrednosti Pojasnila in brezplačna izvršitev pri vseh uradih za podpisovanje vojnih posojil. ZakMek 28. Mrla 1911 99 Tržaška posojilnica ln hranilnica f £ reglstrevsna zadruga z omejenim poroštvom TRST - Piazza ciclla Cassrma &t. 2, I. naš. • TRST (v lasi r. i hiši) vhod po glavnih stopnjicah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 lJt •/• na menice po 6% na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogoToru iskcmptuje trgovske menice. HRANILNE VLOGE sprejema od če tndi ni n4 i^^j^^restuj • po Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. Rentni davek plačuje zavod sam. - Vlaga « lahko po «no krono. - ODDAJA DO.MA1E NABIRALNIKE) HRANILNE PUŠICE.) PoStno hranilnićni račan 1(3.004. TELEFON St. 652 Ima varnostno celico isafe depof-its) za shrambo vrednostnih listin, dokumentom in raznih Mettenuy poročita z ne-, t-i^Tcški.i: zdravnikom, a si je dala j »roko izroč.ii od svojega ženina | . i - > Oba pripadata zdrav ni-i li tanu, torej nista neizkušena otro-j (H s'a vedela, ko sta stopila v za-j . » natančno, kaj delata. Odtlej pa j k ni razmerju ni izpremenilo nič. : i ! /. ki ne more živeti v zako-tudi ločiti fie more. bo torej 5e; .. kal • pravega- časa. komisar . Na Dunaju ie v: i čas i i:.kdo večkrat klical tele-tiotelske vratarje, se izdajal za j;Kkega komisarja, zahteval imena; gostov, ki so prrspcii iz (ia- j napovedoval. da pride v kratkem j ii v hotel, da temeljito pregleda vse., r je tudi čiil pri telefonu, kako je' .1 komisar naročil dozdevno i>o-j i ii? stoječemu policijskemu agentu: ! /ul'.!ežiie imena! \ easili je pri-j komisar tudi nenapovedan .i J oni kotel, kier je pokradel pred • . -i vrati obešeno obleko in čevlje; i.ačl jc iikI' pc»nioču;](a. I ele- - i klic je imel večkrat samo namen. . :il vratarja, da ni pazil, kUo pri-, . i ,tel. in ie t; ko pomočnik ncopa-i \a iko kradel. Neki hotelski vratar.! :ratkim tudi težefonično po-. . se ie pa obrnil ua poli-j del, da gre za sleparstvo. j »ar kn alu nato prišel v ho-j tirali. Komisar« je bil še zelo' maj 17 let. in se piše A. Stein. j »OiiK-^nik I. i'rohiich ima tudi sele t jkc za ukradeno obleko in _ ... ravliala na lahkomiseln na-j "Doslej so jima dokazali dvajset slu-1 ii škoda znaša nrfi .1000 K. j iudje so pač ljudje. Neki župnik iz luteranske okolice pripoveduje nas!ed-j zelo zanimivi primer o izvabljanju sumei4 tov: Opnnlnlal sem svoje >;jane, !iai bodo vestni in pošteni in da se ; ikakor ne pečajo z oderuštvom. re> so se dogovorili, da bodo svoje go-•rodafali po 2 marki kilogram. Neka ki »e strogo držala tega ♦J^govo-ji prišla k meni in mi pripovedo-a. da je zaklala tri goske in jih nesla] P v mesto. Sla ie od mse do insc in: ja'u goske. toda povsod so jo zavra-ker so mislili, da stvar ni poštena, r > go>ke tako poceni. Rekli so ii na-v da je najbrž goske ukradla. Kon- - ic prišla v neko gostilno. Tu je go-ilča- rekel ženi na samem, da se mui . L'a - temi goskami r.i vse prav, da pa d r Kuni eno. V teh dragih časih da se j »; a to gostom dt ago računati. Potem j k nekemu trgovcu, kjer so goske • r^j vohali in prišli do zaključka, daj ke ni- > zaklane, temveč da so poguri-1 Vendar so pa kupili eno, da jo pošljejo . nu trgovinskemu prijatelju, od kate-so pričakoval: protiusluge. Tretje — ?e delala žena — ni nihče hotel liti. Kaj naj naredim sddai? Ker sem) - da. da Hud je radi plačajo za kilogram L'že goske tudi 4 marke in r*>U ^em j- rila. da tudi jaz zahtevam toliko. Sto- i sem tako. In gospa, kateri sem goskoj nudila po tej ceni, jc začela takoj go-j i o nesramnem izkoriščanju in navija cen in je rekla, da ie pripravljena! ičati samo po 4 marke kilogram. Da sej »čno rešim tudi tretje goske, sem pri-' i ! t v to ceno in sem dobila za goskoj mark. ker je tehtata 10 kilogramov, r bi h'!a po nameni dogovoru smela do-; i zanj) samo dvaiset mark, izročam, i. gc.spod župnik, ostalo svoto, da jo rabite v plemenite volne namene.« • * i red I : ;zv tmišz ai Dkup itviiK sel. > Giornole d* Italiac razpravlja obširneje o tem vprašanju in navaja več slučajev, ki vsekakor govore najodločneje proti uprizarjanju zločinskih prizorov v kinematografu. Tako je bila neka tatvina v Rimu izvršena natančno po nekem filmskem receptu, in neki mlad človek, ki je bii ves omamljen po nekem samoinpril-skein prizoru, ki ga je vode! v kinematografu, ni mogel drugače, da si je res dal vrv okoli vratu in sc je res zadušil, ker je stvar napravil preveč naravno. Da drama v kinematografu učinkuje veliko silne je, kot pa berivo. ic umljivo samo po sebi. Ravno tako se pa tudi takozvana : šumdliteratura« potom kinematografa razšlija v eliko bolj, kot pa s knjigami. Saj ie samo v Italiji nad pettisoč kinematografov. Z ozirom na ta vpliv kinematografa so v marsikaterih francoskih mestih prepovedane vse kinematografske uprizoril ve. ki imajo za predmet zločine. Ekspedicija na južni tečaj. > Daily Chro-nicle objavlja naslednje poročilo sir Er-nesta Shacklctona o neznanskih težavah, ki so jih morali njegovi tovariši prestajati celi dve leti v večnem ledu. »Moji tovariši . pripoved uje ta raziskovalec. > so sc ločili v dve skupini. Ko je 14. marca leta 1915. ladja Aurora« zapustila rt Hut in krenila proti rtu Evansu, so trije člani ekspedicflc z dvejna iJsoma po premaga-nju najstrahovitejših težav prišli iz ledene puščave. Al c d potom a jim je zmrznilo v strašnem mrazu šestnajst psov. Grozen vihar ie ob temperaturi — 30 stopinj Fahrenheita (— 35 stopinj Cehija) še oteži .al piodiranje. Kljub temu pa se jim je P»rečilo priti do skladišča živil. Ko je ta skupina nastopila svojo pot, so bili že vsi r Ic jžniki oboleli za skorbutom. V skladiščil se je nahajalo posušeno sočivje in mesne konserve, tako da so se v razmeroma kratkem času zopet okrepili. Od 18. marca 1916 do konca aprila je morje zamrznilo med rtom Hutom in Evansom, da-i r.i v no so hudi viharji motili tvoritev ledu. V začetku mainika se ie pričelo mirnejše vreme. Ldl je dosegel debelost kakih štirih prstov. Mackintosh in i1ay-vvard sta sklenila, da odrineta K mainika eez led ao rta Evansa. Odšla sta, a sta peginila, ker so novi viharji razbili led. | Ostanek leta 1916. so preživeli ostali v stari koči na rtu Roydsu. Ko sem 10. januarja 1917 prispel z »Auroro«, sem našel še sc'iem članov ekspedicije živih, ki so rili vkljub vsem težavam in pomanjkanju | zdravi.« PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA OBLEKE. ODDA NAJ SE V ---cNARODNI DOM«.--- PRIPOROČLJIVE TORSKE Nepremočlfivi plašči. LEOPOLI) HAAS, Trst, Corso 2 in via r>arr;era vecchia 10. Bogata izbera vojaških plaSćer od^K 20-— naprej. 2o< (estvine na debelo. Bogata izbera vsakovrstnih jestrin; proda na de belo RLGGERO GAMBEL v Trstn, nlica delle Acque vogal ulice Coroneo. 244 Pasi za prenos in platno za jadra. LnGI ZFC T7LIK, odlikovana tovarna zagrinjal in asfaltov. Kojan Stev. 2 Urad ulica Ghe^a 2. specijaliteta: zastori za gostilne, kavarne, 1 ro^a-jalne itd. _ 232 Šivalni stioji. DELNIŠKO DRUŠTVO ŠIVALNTH STROJEV SINOER, Trst. Corso 20- Prodaja šivalnih strojev iu vseh pritiklin. Te'.avnica za popravljanje. 2oS „Salone Edison" Ti*t, Vojaški trg (Piazza Ca-trm^) Palača Via nello. Najpriljnbljeni kinematograf tržaSkegu. ob rinstva, kier se predstavljajo najboljši gledališki fihns. " 211 Damska krojačnica A. ItlEGER, Trst. Tiliea Torrente bL 30, I. nadst-Izdeluje vsakovrstne obleke po angleikem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledaliSče itd. <^ene zmerne. 337 Trgovina jest vin in koloni jal IVAN BIDOVEC, Trst, ul. Campanile 13 (LVg Ponterosso) Zaloga me-"a v koaservi, sar (in, krn-denzirano mleko, me7ge, čokolade in kakava. Velika i/bera likerjev ia domačih vin. Specijaliteta: marmelada Cene zmerne. 2200 Knjigoveznica PIETRO FTPPAN, Trst, ulica Valdirivo 19. Artistična vezava Žepni koledarji lastnega izdelova nj a. Vp'sniki (registri) posebnega sistema. 207 Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, ul. Giovanni6 in 12. Najboljša izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. -02 Hotel Continental Trst, ulica San Nicold St. 2& zvečer naprej Ceno: 1. vrste K Z. IL vrste K1. Hermangild trocca TRST, Bllta Bsrriera vsccliia 8 Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci Iz porcelane in biserov, vezr ni z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. Itd. NajialSJ« konkurenčne cene. Kocke za Juho prve vrste odpošilja 1000 komadov K 25 proste poštnine, po povzetju ELIGIO PREMOVICH Trst, ulica Tiziano Vecellio štev. 8. Un*-f0tetr?!H&! atelje ulita del Rivo a hI (pritličje) Trst Trst. M ♦♦♦♦ Izvršuje v<«ako foto^rafično dolo kakor tudi razglede, po^netVp notranjost lokalov, porceliaas-u plošfa 7.a v sako vrst. spoiiionike. POSEBNOSTI POVE^ANJj ssi VSAKE FOTOGRAFIJ3 in Ladi udobnosti gosp. naroiai-kov sprejema uaročbe in jiK ia-vršuje na domu, cv. tudi zunaj mesta po uajzmernejših c^nab. Trst ul. del Riuo iiou, 42 i Zlatarnica Q G. Pino v Trstu se Je preselila na Corso št. 15 v bivšo zlatarnico O. Zercowiiz A Figlio. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. JOSIP STRUCKEL 1 g Trst, vogal Via Maria Teresa-S. Caterlna ■ Nov prihod volnenega blaga za moške, 5 in ženske, zefir, batist in perljiva svila = S za jopice. — Svilenina in okraski zadnje 3 B novosti, velik izbor izgotovljenega pe- 89 ■ rila in na metre, spodnje srajce moderci. B S Vezenine in drobnarije, preproge za- trliž po izjemno nizkih cenah. 5AHBRIN0S Riunione MiMka dl mm u Trstu (Lastna palača) ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzroCeni ognju fcireli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih ploSč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši kombinacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992-46 Stunje zavarovalno glavnico ua življenje fil 12 ID 15) K 548,405.641) — Odkar obstoja družba, je bilo v vseh hranšali izplačano na Škodah K 8rf2.453.44;> 8o. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važ nejfilh krajih Avstro Ogrske monarhije. i vsaki veter g cb 9VS velika Miii predstava. SV Vslapnina KI'— "VB sal ZOBOZDRAVNIK r. J. Cerm aHHBIBi T v Trstu, ul. Poste vecihia 12, vogal ulice delle Pos-e. Izdiranje sobov braz bolečine. :-: Plombiranje, s-s UMETNI ZOSJE DneuniK „Edinost" y Trstu ie izdal iu založil naslednjo knjigo 1. »VOHUN«. Spisal 1. F, Cooper. — Cena K 1.00. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA'«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergjc-vič Tnrgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Uregorin. — Ctna 1 K. »POLJUB-. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Opisala Karolina Svetia. Posloveni! P. — Cc:m vin. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena SO viti. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski!. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. »JURKICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor - Uialski. Prevel P. Orel, Cena K 2. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal 1. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Cliocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Clie-valier dc Mais'm rouge.) Roman i/, časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumss star. Prevel Perdo Perhavec. — Cena K 2.50. 7. 8. o 10. 11. TISKAM 0 EDINOST D liliji! Mi. m TlUtHI TRST m nI sv. Frančiška As. ZO j:!i}»i|j ^p+m MHaUi^B * * * ^^ Izvršbe tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodlfl v pilprostem aH večbarvnem tisku In po zmernih cenah. - Vlzlt-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z Izvršenjem naročila v najkrajšem času Podrulr^ica v Trstu Ulica Caserma fteo. 11. Uradne m ođ 9-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Vlsge na knjižice obrestuje 4 % nsito Vlose na fekoCI in žlro-račun nojUoije po dogovoru. Obavtja naka^iia vojnim MleSnikos?s. Poslovalnica e> kr. razredne loterije. Hranilne vloge prejema ono. Fsf!r.B-hraHilničBl tatn 75.171 TE!im 15-84. Trsoosko-obrtna zadruga u Trstu resistrovana zadruga s neomejenim Jamstvom ulica S. Fraacesco štev. ZO, U. nasMe o M lista „Edinost" Posolila daje »a osebni kredit in na sestava proti j lačilu [»o dogovoru. Uradne ure: vsak dan za stranke od 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne škrinjicc, ki so posebno primerne za družine. kinematograf in mladina. Proti kine-| r ato^rafu se jc že večkrat navajalo, da \ liva škodljivo na mladino, zlasti z upri-j zoritvaini zločinov. Za to trliitev govori; "Ji naslednji dogodek. \ Man tovi sta dva d.lka, eden jc bil star 13, drugi pa 15 let., l cd kratkim izvršila roparski umor, in j k..U r Ma izpovćfiaia sama, sta |>ri^a po i neki kl:iw;:^tCfcr«fski i redstavi na to mi- JADRANSKA BANKA Trst, Via Cassa di Riiparmio ilv. 5 (Lastno poslopje) Kapital hi rezerva K «.«90.000.- . n «= K 8'390 005- FIUJALKE: Dunaj Tegethofstrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Spit, Šibenik, z.adar. ... f\p p t l/M II^II^P Drriflaia crorlr ravr^Hrio In* KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obli- ■ VLUUt NA ______i—____nriinrttoto Hp!n dnostne papir:e in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS PROMESE Brzojavi: JADRANSKA. ===== MENJALNICA ===== ■ar3Vi. od dneva vloge do dneva vzdiga. Renini davek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-raCunu po dogovoru. — Akredetivi, čeki in naknznlce na vsa tu- in inozemska tržišča. Živahna zveza z Ameriko. Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno, stavbni krediti, rembours-krediti. Kreditiiprotl dokumentom ukrcanja. — Borznn naročilo. Inkaso. Telefoni: 1463, 1793 In 2676. URADNE URE: od 9—1 pop. ESKOMT MENIC = "