novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir št. 44 (836) • Čedad, Četrtek, 14. novembra 1996 Parlamentarne volitve v Sloveniji potrdile enakost dveh blokov Uspeh desnih strank Ob uspehu socialdemokratov in Ljudske stranke nazadovanje Peterletove krščanske demokracije - Težave pri sestavljanju stabilne vladne koalicije Nedeljske volitve so pokazale, da se Slovenija pomika proti desni. Z izjemo krščanskih demokratov so namreč vidno napredovali Janševi socialdemokrati in Podobnikova Ljudska stranka, ki je postala druga stranka v drZavi in predstavlja najvecje presenečenje s skoraj 20 odstotki zbranih glasov. Stranke pomladi imajo točno polovico poslanskih mest. Imeli bi celo i/ečino, ko bi Peterletovi krščanski demokrati ne izgubili nekaj odstotkov glasov. Ob SKD so določeno nazadovanje zabeležili tudi predstavniki Združene liste socialnih demokratov, Čeravno je treba povedati, da so se s 5. poslanci prebili v parlament upokojenci (Desus), ki so leta 1992 nastopali skupaj z Združeno listo. Veliki poraženci pa so male stranke. Jelinčičeva Nacionalna stranka se je za las pre-bila v parlament, to pa ni uspelo Peršakovim demokratom, ki so jim javnomnenjske napovedi zagotavljale precejšnji uspeh. Ravno tako slabo ,o se odrezali predstavniki zelenih. VeC je vsekakor razlogov, za takšno volilno opredelitev. Uspeh Podobnikove Ljudske stranke je treba pripisati dejstvu, daje doslej delovala vedno opozicijsko, a dokaj zmerno, kar so volilci, še posebno na podeželju, nagra- Novi državni zbor 2 Manjšine 4 SNS 5 DeSUS 16 SDS 19 SLS ZLSD f 25 LDS 10 SKD dili. Jasno je tudi, da sta tako Ljudska stranka kot socialdemokrati svoj uspeh gradili na raCun krščanskih demokratov, katerim je dobršen del volil-cev oCitno zameril, da so vladali skupaj z liberaldemokra-ti. Sestava novega parlamenta pa je pokazala, da bo težko uresničiti trdno in uspešno vladno koalicijo. Ce nekako posplošimo, lahko reCemo, da desnica razpolaga s 45. (44.) od skupnih 90 sedežev. Sama torej ne more vladati. Potre- bna je širša koalicija, ki naj upošteva tudi liberaldemokra-te. Ti pa so pokazali pripravljenost sodelovati s SKD in SLS, v vladni ekipi pa ne želijo Janševih socialdemokratov. Na drugi strani pa pomladne stranke (SLS, SDS, SKD) zahtevajo mandatarstvo zase, saj so jih volilci najvidneje nagradili. V teku so pogajanja, ki naj bi pripeljala do sestave vladne koalicije. Verjetno bo tudi tokrat prevladala pragmatičnost nad ostrimi pozicijami iz predvolilne kampanje. Verjetno bo prišlo do širše koalicijske naveze, saj čakajo vlado dokaj zahtevne izbire, od socialnih in gospodarskih reform, do vstopa v Evropsko unijo in vojaško zvezo Nato. Ce pa rešitve ne bo, pred vrati Čakajo predčasne volitve, (r.p.) EDO 1 IB LDS Uberalnodeiwikr.it.skA stranka 23,5 17.3 27,0 SLS Ljudska stranka 8,7 12,8 19,4 SDS Socialdemokratska stranka 3.3 13,9 16,1 SKD Krtanski demokrati 14,5 18,5 9,6 ZLSD /druti-n.) tista socialnih demokratov 13,6 13,4 9,0 DeSUS Demokratska stranka upokojencev - 4,0 4.3 SNS Skivenska nacionalna stranka 10,0 3.3 * 3,2 UPRAVNE VOLITVE O usodi Tržaške kreditne banke Rim: danes bodo od Danes, Četrtek 14. novembra se bodo v Rimu ponovno sestali italijanski, slovenski in hrvaški bančni predstavniki in na teh srečanjih bo padla zadnja beseda o usodi TrZaške kreditne banke in sicer Ce je prisilna likvidacija neizbežna ali obstajajo pogoji za njeno sanacijo. Petkovo srečanje predstavnikov konzorcijev slovenskih in hrvaških bank-upnic z vodstvom Banke Italije se je namreC zaključilo z obvezo, da bo italijanski emisijski zavod preveril pripravljenost oziroma interes italijanskih bank sodelovati pri reševanju TKB in obenem posredovati slovenskim in hrvaškim sogovornikom potrebne rezervirane podatke o dejanskem stanju na slovenski tržaški banki. Tako je bilo storjeno in na tej osnovi so slovenske in hrvaške banke izdelale svoje stališCe za današnje srečanje. Kot kaže pa je veC signalov, ki dajejo le malo u-panja, da bo izbrana pot sanacije. V teh dnevih, ki jih zaznamujejo velike težave in skrbi pri vseh subjektih, ki so s TKB poslovali, se vrstijo pobude in pritiski na politični ravni z namenom, da se preprečijo hude posledice na ravni manjšinskih ustanov in krajevnega gospodarstva, tako slovenskega kot italijanskega.To vprašanje je bilo v središču pozornosti tudi na tržaškem občinskem svetu, ki je soglasno sprejel stališCe o TKB. Kar se pa sodnega postopka tiCe, naj povemo, da je bil v sredo 6. aretiran Sua-dam Kapic, Clan upravnega sveta slovenskega bančnega zavoda z obtožbo laZne bilance in lažnih družbenih sporočil ter neupravičenega prisvajanja. V torek so Kapica izpustili iz zapora in mu dodelili hišni pripor, medtem ko je ta ukrep nehal veljati za Vita Svetino, ki je bil direktor banke do vstopa Ljudske banke iz Brescie. Sala Somsi - Cividale Martedì 19 novembre ore 20 LA CRISI DELLA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ed i suoi effetti sulle realtà economiche e culturali nell’area di confine con Stojan SpetiC Circolo di Cividale e delle Valli del Natisone di Rifondazione comunista Nova koalicija v deželni vladi Z odstopom predsednika Sergia Cecottija in treh odbornikov Severne lige (Alessandra Guerra, Beppino Zoppolato, Gianpiero Fasola), je DeZela tudi formalno brez vodstva. V ponedeljek pa se bo sestal deželni svet, da bi razpravljal o nastalem položaju ter poiskal izhod iz krize. Pred samim odstopom je predsednik Cecotti sklical tiskovno konferenco, na kateri je ostro kritiziral dosedanje levosredinske zaveznike. Medtem pa se nadaljujejo pogajanja med predstavniki Oljke in stranko komunistične prenove, da bi se dogovorili o novi deželni veCini. Pogajanja niso lahka, Čeravno gre zabeležiti, da so zabeležila določena soglasja o nekaterih programskih to- Sergio Cecotti Ckah. Do precejšnjih zapletov zna priti pri obravnavi zdravstvenih vprašanj. Kar zadeva mesto predsednika deželne vlade, najresnejši kandidat ostaja Giancarlo Cruder. La sinistra democratica a convegno Nel corso degli ultimi mesi, soprattutto dopo i risultati elettorali del 21 aprile scorso, un gruppo di persone con esperienze e percorsi diversi sul piano culturale, politico e professionale (tra esse vi sono anche rappresentanti politici ed amministrativi delle nostre valli) ha deciso di compiere un lavoro di approfondimento sulle difficoltà delle forze di sinistra del Friuli-Venezia Giulia a diventare forza unitaria e maggioritaria. L’uscita ufficiale del Partito nuovo della sinistra del F-VG è programmato per sabato 16 novembre al castello di Susans con un seminario pubblico per la costituente. Ai lavori parteciperanno gli onorevoli Giorgio Ruffolo e Marco Minniti, braccio destro di Massimo D’Alema. La Comunità montana approva gli interventi Accordo con la Regione per il rilancio di tre Pip Tre interventi, rispettivamente nei Pip di S. Pietro, S. Leonardo e Pulfero, sono le priorità decise dalla Comunità montana delle Valli del Natisone, nell’assemblea di martedì, per quanto riguarda il programma finalizzato alla stipula di un pre-accordo con la Regione. Gli interventi - nell’ordine - sono riferiti al centro orto-frutticolo di S. Pietro, nel quale verrebbero commercializzati i prodotti caseari che oggi si lavorano ad Az-zida (la spesa prevista è di 792 milioni), un capannone della Beneco a Cemur, dove si insedierebbe una ditta bolognese che realizza contatori liquidi e gassosi (955 milioni), ed il Pip di Brischis, dove una struttura dovrebbe essere predisposta per gli imprenditori locali che già la- vorano in zona (720 milioni). Giuseppe Chiuch, della minoranza, ha proposto “una parziale modifica delle priorità, portando al primo punto l’intervento di Cemur ed al terzo quello della latteria sociale di Azzida”. Latteria difesa dall’assessore all’agricoltura Lino Bordon, secondo cui, per i prodotti caseari, “occorre unire le forze per creare qualcosa di economicamente valido”. Per il presidente Marinig, però, non si trattava di priorità, visto che l’ordine degli interventi era stato fatto in base alle domande inviate da privati. Chiuch ha allora chiesto che la Comunità montana ponga le priorità, “assumendosi una responsabilità”. Michele Obit segue a pagina 2 SKGZ pred kongresom V polovici decembra bo občni zbor Slovenske kultur-no-gospodarske zveze, sicer napovedan že pred poletjem, ki pa se bo zaradi hude krize v TKB in sence, ki je padla na to organizacijo odvijal v povsem drugačnih okoliščinah. O izjemnosti položaja priča že samo dejstvo, da je v sredo v Gorici glavni odbor SKGZ sprejel odstop izvršnega odbora in imenoval skupino, v kateri so predsednik Palčič, trije pokrajinski predsedniki ter predsedniki oz. predstavniki najbolj množičnih organizacij in članic z nalogo, da pripravi kongres organizacije, ki mora biti priložnost za poglobljeno analizo sedanjega stanja, predvsem pa za ponovno opredelitev idejno-politične strategije organizacije ter za njeno korenito reorganizacijo. beri na strani 4 četrtek, 14. novembra 1996 2 Gli interventi approvati dalla Comunità montana Accordo con la Regione per il rilancio di tre Pip dalla prima pagina Dura la replica del presidente: “La nostra volontà politica è di far approvare tutti i progetti, che saranno sicuramente finanziati”. Chiuch ha chiesto il voto sulla sua proposta, ma è stato battuto dalla maggioranza. Il programma di interventi è poi passato con la sola astensione di Chiuch. L’assemblea ha quindi rinviato la presa d’atto delle dimissioni di Vilma Martinig da presidente della commissione cultura (il rinvio è stato richiesto da alcuni consiglieri che hanno apprezzato il lavoro e la competenza della Martinig). E’ stata poi discussa una mozione presentata da Giuseppe Chiuch, che ha chiesto di istituire a S. Pietro, con fondi regionali, un corso per guardie volontarie chiamate a vigilare sui furti ai danni dei proprietari di castagneti e di terreni nelle Valli. Chiuch, en passant, ha anche proposto di zonizzare alcune aree, dove i proprietari non raccolgono funghi o frutta locale, per permettere la raccolta ai turisti. Se la mozione ha incontrato solo pareri favorevoli, quest’ultima idea non è stata accolta positivamente. “La proprietà privata è sacra, nelle Valli come altrove” ha detto l’assessore Nino Cicco-ne. L’ordine del giorno è stato comunque rinviato alla prossima seduta (non c’era fretta, funghi e castagne torneranno solo fra un anno) per meglio definire come debbano essere organizzati i corsi. L’assemblea - che ha visto il ritorno, tra i banchi deH'opposizione, del consigliere Bruno Tomat di Tor-reano dopo un lunga malattia - si era in precedenza soffermata sulle questioni riguardanti i progetti dell’Unione europea per le zone di confine. L’assessore agli affari comunitari Fabio Bonini ha parlato di entusiasmo smorzato, rispetto alle attese. L’Interreg, ha citato ad e- sempio, si è allargato fino alla provincia di Venezia, il cui limite territoriale marino confina con quello di Capodistria. Due i problemi principali: il mancato collegamento tra le varie realtà vicine e lo scarso peso politico delle nostre zone, mentre “vengono privilegiate Gorizia e soprattutto Trieste”. La soluzione potrebbe venire da un gruppo di lavoro, guidato dalla Provincia, chiamato ad esercitare anche delle pressione a Bruxelles. E dal cividalese Silvano Domeniš, nel corso della riunione, è venuto l’invito a cercare un accordo con Gorizia e le Valli del Torre, per contrapporsi a Trieste. Michele Obit Aperto ogni mercoledì presso il municipio Sportello bancario a Drenchia A Drenchia è stato a-perto, da ieri, uno sportello bancario. Il servizio di tesoreria, affidato alla Banca popolare di Cividale e previsto dalla convenzione dell’istituto di credito con l’amministrazione comunale, è in funzione ogni mercoledì, dalle 14.30 alle 16, presso un locale del municipio a Cras. Con questa settimana, quindi, gli abitanti di Drenchia potranno effettuare qualsiasi operazione bancaria nel proprio comune. ‘Koga boš vrgel s stolpa?’ Med vojno je nemški častnik postavil grško mater pred dramatično izbiro: “Dva sina imaš. Enega bomo ustrelili, drugi pa lahko gre. Ti povej, koga naj ustrelimo.” Mati ni zdržala, Nemcu je vzela pištolo in ga ubila, nato pa padla s sinovoma pod streli. Pravijo, da se podobne izbire v življenju po-ja\’ljajo pogostonta. Tako, da so si Italijani izmislili igrico o stolpu: “Povej, koga boš vrgel s stolpa dol?”Pa si predstavlja-nu), da so na vrhu stolpa Prodi, D’Alema, Berlusconi in Fini. Drama se spreminja v farso. Stolpu je ime tudi Montecitorio, kjer je te dni desnica zapustila poslanske klopi, da bi protestirala proti davčni reformi. Rekli boste, da je za zaščitnike davčnih utajevalcev to povsem normalno. Pa ni. Pol in Liga bi se lahko borila za spremembe, verjetno bi dosegla več, kot sedaj. In vendar, Berlusconi je zadevo zaosti'il de) take stopnje, da je Prodija primerjal Mussoliniju, sebe pa antifašistom, ki so konec dvajsetih zapustili parlament in odšli na Aventin. V bistvu je postavil “aut-aut" D’Alemi, naj se znebi Prodija in Bertinottija, če se hoče dogovarjati o ustavnih reformah. Prodi je podobno šepetal D’Alemi: naj vendar izbere med vladno večino in “inciuci-om", sporazumom s Polom svoboščin tudi mimo Oljke. Pol zahteva, da se o davčni reformi odloča januarja, ko bo na dnevnem redu ustanovitev dvodomnega odbora za ustavne reforme, pa bodo predlagali D’Alemi izbiro: “Kaj hočeš, davčno ali ustavno reformo? Obojega ne moreš dobiti.” V tej igri, kjer se s stolpa porivajo vsi, je še največ adutov zbral Prodi. Berlusconija je namreč spomnil, da je njegov aut aut le prazna grožnja. V uradih ministra Maccanica potekajo namreč tajna pogajanja o reformi telekomunikacijskega in televizijskega sistema. Ustavno sodišče je že določilo, da se mora Berlusconi odpovedati enemu izmed televizijskih kanalov. In sedaj vrešči, kakor oskubljena kokoš. Na koncu mora res priti Božiček, da vsakemu da svoje, Prodiju finančni manever, Ber-tinottiju pogodbo kovinarjev, D’Alemi novo ustavo in Berlusconiju televizije. Razen če ne bo Fini porinil vse skupaj s stolpa in oblekel uniformo nemškega oficirja. Stojan Spetič Prepotto: forestazione e aiu comunitari Scade il 31 dicembre prossimo il termine per la presentazione delle domande per l’ottenimento dei contributi pubblici per la sistemazione delle superfici boschive che rappresentano il 35% del territorio regionale. Per iniziativa della Banca popolare di Cividale si terrà venerdì 15 dicembre alle ore 20.30 nella sala consiliare del Comune di Prepotto un incontro illustrativo sul tema “Aiuti comunitari per la forestazione e le manutenzioni ambientali”, rivolto a tutti i proprietari e conduttori di terreni agricoli della fascia confinaria friulana. Relatore sarà Fabrizio Romanelli, dottore forestale, direttore della federazione regionale dei consorzi volontari boschivi. A Pulfero nuovo piano Il sindaco di Pulfero Mar-seglia informa che l’amministrazione comunale intende procedere alla redazione di una variante urbanistica al Programma di fabbricazione. Tutti coloro che fossero interessati a proporre modifiche al programma medesimo sono invitati a presentare domanda in carta semplice, con indicata dettagliatamente la modifica richiesta e corredata da adeguata planimetria.Le domande dovranno pervenire al Comune di Pulfero entro il 30 novembre 1996. Planinska družina Benečije je organizirala za svoje dane srečanje na temo “krize” Tržaške kreditne banke in njenih konsekvenc, posledic za vso slovensko manjšino in še posebej za Slovence na Videmskem. Po analizi stanja namerava PDB zavzeti tudi svoje stališče. Srečanje bo v soboto 16. novembra ob 17. uri v Spietru, v prostorih Belvedere. V parlamentu bo prisotnih le sedem žensk Skupinska slika dosedanjih članov slovenskega Državnega zbora s predsednikom Školčem na čelu Jutri bo državna volilna komisija uradno razglasila izid nedeljskih parlamentarnih volitev v Sloveniji. Državni komisiji je potrebno toliko časa za preštevanje, ker je volilni sistem precej kompliciran, še posebno pri razdelitvi poslanskih sedežev, tako da bi že sprememba manjšega števila glasov lahko spremenila mandatna mesta. Sicer po dosedanjih zbranih podatkih, naj bi večji dvom ostal le v primeru mandata, ki naj bi ga dobila Ljudska stranka na račun Združene liste. Ce bo SLS dobila poslansko mesto več, bo to šlo novinarju Janku Tedešku, pri Združeni listi pa bo izpadel predsednik stranke Janez Kocjančič. V novem parlamentu pa bodo sedeli predstavniki 7. strank in dva predstavnika manjšin, italijanske Roberto Battelli in madžarske Maria Pozsonec. Liberalna demokracija Slovenije: Jelko Kacin, Darija Lav-tižar-Bebler, Davorin Terčon, Mario Gasparini, Igor Bavčar, Tone Anderlič, Jožef Školč, Metod Dragonja, Slavko Gaber, Jožef Zimšek, Alojz Kovše, Herman Tomažič, Janez Drnovšek, Miran Jerič, Jože Avšič, Jožef Košir, Tone Partljič, Andrej Gerenčer, Jože Špindler, Geža Džuban, Zoran Thaler, Aleksander Merlo, Janez Kopač, Branko Janc in Rudi Moge. Slovenska ljudska stranka: Janez Podobnik, Jože Možgan, Josip Bajc, Branko Tomažič, Marjan Podobnik, Stanislav Brenčič, Franci Rokavec, Jakob Presečnik, Darinka Mravljak, Peter Hrastelj, Andrej Fabjan, Franc Kangler, Franc Potočnik, Vili Trofelnik, Ja* nez Kramberger, France Zagožen, Branko Tomažič, Ciril Smrkolj, (Janko Tede-ško). Socialdemokratska stranka Slovenije: Franc Čebulj, Pavel Rupar, Ivo Hvalica, Jože Zagožen, Janez Janša, Bogomir Spiletič, Mirko Zamernik, Branko Kelemina, Jožef Jerovšek, Liroslav Luci, Vladimir Čeligoj, Rudolf Petan, Franc Jazbec, Majda Ana Kregl-Zbačnik, Janez Mežan, Franc Pukšič. Slovenska krščanska demokracija: Lojze Peterle, Vincencij Demšar, Jurij Malovrh, Ci* ril Pucko, Benjamin Henig-hman, Helena Hren-Ven-celj, Ivan Božič, Izidor Rejc, Miroslav Mozetič in Marijan Schiffrer. Združena lista socialnih demokratov: Aurelio Juri, Ciril Ribičič, Janko Veber, Miran Potrč, Borut Pahor, Bojan Kontič, Boris Sovič, Feri Horvat, Samo Bevk, (Janez Kocjančič). Desus: Zoran Lešnik, Franc Žnidaršič, Anton Delak, Eda Okretič-Salmič. Slovenska nacionalna stranka: Polonca Dobrajc, Zmago Jelinčič, Rafael Kužnik in Peter Lešnik. Slovenia: ora tocca ai referendum Si è aperto a Lubiana presso il Cankarjev dom il Salone del libro ‘‘Frankfurt dopo Frankfurt" al quale partecipano 200 editori stranieri con ottomila titoli Rischio disoccupazione Nell’area del litorale sloveno, con l’entrata della Slovenia nell’Unione Europea, sono a rischio 2.000 posti di lavoro. L’allarme è stato dato dai rappresentanti del sindacato dei doganieri e spedizionieri che si sono riuniti a Portorose. Già nella prossima primavera, nell’ambito del graduale processo di avvicinamento all’UE, ai valichi di confine e nello scalo marittimo di Capodistria do- vrebbero venir soppressi 500 posti di lavoro. Regione virtuale La Lega per il Litorale (Zveza za Primorsko) che non è riuscita ad entrare nel nuovo parlamento sloveno, è stata il promotore (per ora virtuale) della nuova Regione per il Litorale. L’organismo dovrebbe radunare tutti i 42 sindaci e presidenti dei consigli comunali della zona confinaria, da Pirano a Tolmino e Plezzo. Si tratta di un forte se- gnale per Lubiana che tarda a varare una legge per l’istituzione di organismi intermedi tra l’amministrazione centrale ed i comuni. La prima riunione del nuovo organismo si terrà a Caporetto. Auto meno care Per gli sloveni dal primo gennaio le automobili costruite nei paesi dell’Unione europea costeranno di meno. Infatti con il nuovo anno saranno ridotte del 30 per cento le imposte doga- nali per chi comprerà l’automobile oltre confine. Per le automobili giapponesi, americane ed altre, invece, le tariffe doganali non varieranno. Referendum al via I cittadini sloveni entro breve saranno nuovamente chiamati alle urne. L’otto dicembre infatti, con voto referendario, decideranno se mantenere l’attuale sistema elettorale proporzionale oppure passare al maggioritario. Kultura novi matajur Četrtek, 14. novembra 1996 Predstavitev je bila v Državnem zboru v Ljubljani Zbornik o položaju avtohtonih manjšin V slovenskem parlamentu je Delovna skupina za manjšine pri Državnem zboru (načeljuje ji Jadranka Sturm-Kocjan) konec prejšnjega tedna predstavila zbornik, ki vsebuije prispevke s posveta “Manjš:-na kot subjekt”. Dvodnevno srečanje je potekalo junija lani v organizaciji Delovne skupine in Instituta za narodnostna vprašanja. Predstavitve so se udeležili nekateri člani delovne skupine, sam predsednik parlamenta Jožef Skolc in Številni predstavniki manjšinskih organizacij iz treh zamejstev, italijanskega, koroškega in madžarskega. Vodja delovne skupine Jadranka Sturm-Kocjan je ob tej priložnosti predstavila delo odbora, ki mu načeljuje. Ocenila ga je za uspešnega, Se posebno ker je članom skupine uspelo preseči ozke strankarske interese. Poglaviten rezultat dela tega odbora pa je resolucija o položaju manjšin, ki jo je slovenski parlament soglasno potrdil. Sturmova je dodala, da je odbor največ časa posvečal vprašanjem financiranja slovenskih manjšin, njeni člani pa so se tudi večkrat sestali z manjšinskimi predstavniki. Zavze- la se je tudi, da bi v novem parlamentu ta delovna skupina dobila nove in večje kompetence. Delovna skupina, kot je ugotovil tudi državni sekretar Peter Vencelj, je tesno sodelovala z vladnim uradom za Slovence po svetu. Na ljubljanski predstavitvi zbornika so se z enominutnim molkom oddolžili spominu strokovnjaku na manjšinskem področju Matjažu Jančarju ter prizadevnemu Slovencu iz Kanalske doline Salvatoreju Ve-nosiju. Ob tej priložnosti so predstavniki naSe narodnostne skupnosti izpostavili izredno kritični trenutek, ki ga doživlja naSa manjšina in se zavzeli, da bi Slovenija pomagala pri premagovanju zdajšnjih težav. Le storie dei popoli in tre libri a Cividale Ciclo di incontri nella biblioteca comunale “Storie di popoli” è il titolo di un ciclo di incontri organizzati nella biblioteca comunale ci-vidalese dall’assessorato alla cultura di Civi-dale. Il primo incontro, previsto per martedì 19 novembre, avrà come protagonista il cividale-se Franco Fornasaro, che presenterà “Etnie senza frontiere”. Venerdì 22 l’inviato del quotidiano “il Piccolo” parlerà del suo ultimo libro “Maschere per un massacro” che racconta le cause e gli effetti della guerra nell’ex Jugoslavia. Il ciclo di incontri si concluderà lunedì 25 con la presentazione del libro di Albert Abou Abdallah “Medio O-riente ed ex Jugoslavia. Problemi etnici, futuro incerto”. L’autore, di o-rigine libanese, è docente di Lingua e letteratura araba all’Università di Padova. Mostra antologica di Vogrig nella Beneška galerija Ricorre in questi giorni il decimo anniversario della morte di Giovanni Vogrig, intagliatore e artista. Per ricordarlo l’Associazione Artisti della Benecia - con la collaborazione della famiglia - sta organizzando una mostra antologica nella Beneška galerija di S.Pietro al Natisone. La mostra vuole essere un omaggio ad una persona che, oltre ad aver realizzato opere significative in diversi campi dell’arte e dell’ar-tigianato fu, come primo presidente dell’associazione degli artisti, un attivo dirigente nell’ambito della minoranza slovena. La mostra antologica sarà costituita da pezzi di arredamento (una vetrina, una vin-tula, una cassapanca), opere di intaglio in bassorilievo e di scultura in legno, oggetti di artigianato artistico, pitture ad olio e stampe xilografiche. La mostra sarà accompagnata da un fascicolo-catalogo con diverse riproduzioni ed una presentazione-ricordo, in cui a conclusione è scritto: «Quella di Giovanni Vogrig è la testimonianza, profondamente u-mana, di un uomo autentico, di un artista fecondo: un nome da non dimenticare quando si parlerà del risve- Giovanni Vogrig: Crocefisso glio culturale sloveno della Benecia». In questi giorni si stanno già spedendo gli inviti alle autorità ed ai numerosi amici, giovani e anziani, dell’artista scomparso. L’associazione sollecita un’ampia partecipazione per una dignitosa commemorazione di Giovanni Vogrig- La mostra sarà inaugurata sabato 23 novembre 1996 alle ore 17.30 e proseguirà fino ai primi giorni di gennaio. Odgovor Sso glede televizije V prejšnji Številki smo iznesli pisanje nekaterih krajevnih časopisov o namenih Sveta slovenskih organizacij, da bi odkupil frekvence zasebne televizije Telemonfalcone z načrtom, da bi realiziral slovensko-italijanski televizijski projekt, ki bi bil vezan na sodelovanje s Telechiara in slovensko TV3. Na to pisanje se je obregnilo vodstvo SSO-ja (ob tem je za javnost svoj pogled prispevala tudi predsednica te organizacije Marija Ferletič) in Primorskemu dnevniku poslalo pojasnilo, v katerem demantira te vesti (a: SSO ni imel nobenih pogajanj s Telemonfalcone; b: SSO ni predstavil na Deželo nobene prošnje za financiranja TV oddaje v slovenščini; c: SSO ni predstavil slovenski vladi nobene prošnje za financiranje TV oddaje v slovenščini). Da bi kaj več izvedeli o tem projektu, smo se direktno povezali s predsednico SSO-ja Marijo Ferletič. “V bistvu, kar smo imeli povedati”, nam je povedala, “smo že napisali v noti za Primorski dnevnik”. Ferletičeva pa je dodala, da je SSO sopodpisnik dokumenta o čezmejni televi- ziji in v tej luči se je sama pozanimala o možnosti realizacije takšnega načrta. V tem smislu je imela nekaj informativnih srečanj in monitorirala televizijsko obmejno stvarnost. “Dejstvo je, da nam čezmejna televizija ne bo padla z neba, kar tako. Če se ne bomo sami pozanimali in aktivizirali za realizacijo takšnega načrta, potem dvomim, da nam bo kaj uspelo. Menim, da si takšno poizvedovanje in analiziranje tovrstne medijske stvarnosti ne zasluži tako podlega pisanja italijanskega dnevnika, ki je povedal marsikatero neresnico. Ko pa je o tem pisal tudi slovenski dnevnik, sem pač tudi javno izrazila svoj pogled. Pri vsem tem pa je očitno, da širše in bliže nekatere moti moja aktivnost”. In pri tem se je pogovor s predsednico SSO-ja Marijo Ferletič že usmeril na bližnji občni zbor katoliške krovne organizacije, ki bo v kratkem. Kar zadeva razmišljanja okoli televizije pa je takole zaključila: “Če bo kaj konkretnega, bom sama poskrbela, da obvestim javnost”, (r.p.) Življenjski jubilej fotografa Primorskega dnevnika Maria Magajne Nad 300 tisoč fotografij V Ljubljani antološka razstava ob 80-letnici priljubljenega Maria Mario Magajna je verjetno ena od najbolj priljubljenih osebnosti našega prostora. Njegova petdesetletna fotoreporterska dejavnost na Primorskem dnevniku ga je postavila vedno v središče dogajanj, med ljudmi. Zato ni nič čudnega, če je Mario Magajna v teh tednih, ko je obhajal svoj 80. rojstni dan, doživel tolikšno pozornost tako slovenske kot tudi italijanske javnosti. Njemu v čas je SKGZ pripravila na tržaškem sedežu novinarske zbornice res prijeten večer, Mariu v čast so v številnih naših vaških društvih pripravili prilo- žnostne večere in razstave, v ljubljanski Jakopičevi galeriji pa mu je Arhitekturni muzej pripravil antološko fotografsko razstavo. Ob tej priložnosti se je na slavnostnem večeru zbralo veliko pomembnih osebno sti iz kulturnega, novinarskega in družbenega življe nja, med njimi tudi italijanski ambasador v Sloveniji Spinetti. Njegovo plodno fotore-portersko delo se kaže v več kot 300 tisoč fotografijah, ki so danes last Primorskega dnevnika in jih hranijo na Odseku za zgodovino pri NSK. Drobce iz te fotografske zakladnice smo včasih objavili tudi v našem ča sopisu. Protest tržaških žena pred tržaško prefekturo I leta 1946 Mg 3 Koncert mladih pianistov v Bardu V nedeljo 17. novembra 50 cerkev v Bardu spet prizorišče kulturnega dogodka, klavirskega koncerta Svetega Martina. Najprej ob 11.30. uri bo slavna sveta maša s glasbeno spremljavo, ob 15. uri pa bo koncert na katerem bodo nastopili domači izvajalci in sicer: Dennis Rakar, Fabiano Cormons, Cristina Vazzaz, Alessia Berrà iz Tipane, Oto Aika, Archi-mede in Chiara Treppo iz Viskorše, Maura Marchiol in Igor Cerno iz Barda, Anna in Guido Barchiesi, Laura in Elena Bressani, Elisa Comelli in Silvia Di Paola iz Nem, Annalaura Restivo iz Cizerij, Ilenia Boezio iz Zomeais, David Gallina iz Černjeje in Stefano Casco iz Cente. Sabato il dono delle valli Sabato 16 novembre, alle 17, nella sala della Comunità montana delle Valli del Natisone verranno premiati i vincitori della seconda e-dizione del premio culturale intemazionale “Il dono delle Valli”. Dopo i saluti del sindaco di S. Pietro e presidente dell’ente montano, del presidente della Provincia e del Consorzio per la tutela del marchio “Gubana”, ci sarà l’intervento del presidente della giuria Emilia Mirmina. Riconoscimenti sono stati annunciati anche a persone che hanno inviato i propri lavori nel dialetto sloveno delle Valli del Natisone. ‘Portici inattuali’ a Sitran d’Alpago A Sitran d’Alpago, nel comune di Belluno, sabato 30 novembre sarà inaugurata l’ottava edizione di “Portici inattuali”, mostra di installazioni nel centro storico. La direzione artistica dell’iniziativa è affidata a tre artisti già presenti a “Stazione Topolò”, Flavio Da Rold, Gaetano Ricci e Giorgio Vazza. Alla rassegna, aperta fino al giorno successivo, sono stati invitati Shuhei Mat-suyama, Boštjan Potokar, Rene Rusjan, Jaka Bonča, Piero Macchini, Francesco Mariani, Daniele Arosio, Pierangelo Prestini, Franz Stàhler, Stefania Corbelli, Florence Favai, Pierre Hor-nain, Fulvia Spizzo, Claudia Degano, Maddalena Mesa-glio, Silvia Fogagnolo e Laura Lena. Četrtek, 14. novembra 1996 Zgodovinsko jedro Celovca Na Koroškem posvet o jezikovnih manjšinah Dežela Koroška, ki ima kot soprireditelja in podpornika Evropsko unijo, prireja od 14. do 16. novembra v Brdu ob Baškem jezeru kongres Narodne skupnosti v Evropi - svoboda v raznolikosti “Jezikovne manšine: izziv in šansa”. Na njem bodo razpravljali tako o evropskih prizadevanjih za zaščito narodnih skupnosti, kakor tudi o notranjedrža-vnih ukrepih na tem področju v Avstriji, Italiji in Sloveniji. Obravnavali bodo tudi narodnopolitični položaj nemško in slovenskogo-voreCih v Kanalski dolini, nemškogovorecih Staroav-strijcev v Sloveniji in Slovencev na Štajerskem. Po pozdravnih besedah bodo v Četrtek 14. novembra ob 18. uri spregovorili koroški deželni glavar Chri-stof Zernatto, Rolf Go-smann iz zveznega Ministrstva za notranje zadeve iz Bonna, Bojan Brezigar, podpredsednik Evropskega biroja za ogrožene jezike in kulture, Gerhard Bartodziej, poslanec Poljskega senata in zastopnik v Svetu Evrope. V večernih urah bo koroški deželni glavar priredil sprejem za udeležence posveta. V petek zjutraj sta na sporedu znanstveni predavanji: Ralf Unkart z dunajske univerze bo obravnaval vprašanje pravnega položa- ja Slovencev na Štajerskem, dr. Davide Zaffi, iz Urada za študije Tridentinsko-Gornjega Poadižja pa pravni položaj majhnih jezikovnih skupin v italijanskem alpskem prostoru. Sledila bodo poročila manjšinskih predstavnikov, med njimi je napovedan tudi referat Rudija Bartolotha iz Kanalske doline. V petek popoldne so na vrsti še štiri znastvena predavanja o splošni manjšinski problematiki. V soboto zjutra bo v središču pozornosti vprašanje nemške manjšine v Sloveniji, o tem bosta predavala dr. Vladimir Klemenčič z ljubljanske univerze in dr. Stefan Kamer iz Gradca. s prve strani SKGZ se zaveda hudih negativnih posledic, ki jih že sedaj povzročajo dogodki na TKB, jasne so ji tudi odgovornosti, ki jih ima do svojega zelo širokega in razvejanega gibanja in torej da je potreben odločen prerez, saj se je zaključilo neko obdobje v naši zgodovini. Ne sprejema pa kriminalizacije vsega gibanja, ki je odigralo zelo pomembno vlogo v utrditvi in razvijanju slovenstva v deželi F-JK. To je jasno prišlo do izraza v odkriti, mestoma emotivno obarvani a konstruktivni razpravi na glavnem odboru, kjer je bila izražena tudi volja po potrebni in ustrezni reorganizaciji. SKGZ je pre kongresom Skupina, ki ji je bila poverjena naloga, da pripravi obCni zbor se sooCa z veliko stisko Casa. Vsekakor se je že sestala in postavila na tapeto vsa odprta vprašanja, o katerih se bo moral izreci obCni zbor in zadevajo tako strategijo kot vlogo in naloge SKGZ, njen odnos do narodnega vprašanja in vprašanje notranje organiziranosti, njen prostor v tukajšnji družbi in odnos do Slovenije, potrebo po veCji parteci-paciji ljudi, transparentnost in nova pravila igre. Vsa ta odprta vprašanja bodo sedaj strnjena v besedilo in sluzila kot uvod v široko razpravo in posvetovanje, ki naj bi se odvijalo do občnega zbora. V prihodnjih dneh in tednih bodo potekali pogovori s posameznimi Članicami in ustanovami, z Zupani oziroma krajevni upravitelji, s predstavniki strank napredne demokratične usmeritve, javne razprave pa naj bi se odvijale tudi v posameznih pokrajinah. Delo, ki Čaka vse nas ni majhno in je zelo odgovorno, od vseh nas pa je odvisno v kolikšni meri bomo znali najti ustrezne politične, vsebinske in organizacijske odgovore, v eni besedi, kakšna bo nova SKGZ. Le bancarelle a S. Pietro Bancarelle in piazza a S. Pietro al Natisone. L’iniziativa, del tutto nuova per il paese, ha preso il via lo scorso giovedì ed ha ottenuto a quanto pare un buon successo. Nel piazzale accanto alla chiesa sono state poste alcune bancarelle dove è stato possibile acquistare un po’ di tutto, dall’abbigliamento ai profumi, fino agli oggetti utili alle casalinghe. La novità ha creato molta curiosità negli abitanti di S. Pietro ma anche in coloro che erano di passaggio lungo la statale. Le bancarelle torneranno a scadenza quindici-naie, ogni due giovedì, anche per dare maggiore vivacità ad un paese in cui è sempre mancato un centro commerciale. Lettera al giornale dell’ex sindaco di S. Leonardo La verità di Simaz sulla vicenda Podrecca In relazione all’articolo apparso sul “Novi Matajur” del 24 ottobre 1996 dal titolo Per S. Leonardo un caro e-sproprio” e poi, più sotto, “Il Comune perde la causa con i Podrecca” a firma di Michele Obit, ai sensi e per gli effetti della legge sulla stampa, dato che lo scrivente è stato tirato in ballo in quanto sindaco nel 1988, vorrei pubblicato quanto segue. Le dichiarazioni in Consiglio comunale dell’attuale sindaco Zanutto sono talmente incomplete e di parte che mi corre l’obbligo di replicare e di completarle per ristabilire la verità sulla faccenda dei prefabbricati. Innanzitutto il Comune di S. Leonardo non ha perso la causa con i Podrecca come spiegherò successivamente, fermo restando il concetto che qualsiasi terreno espropriato deve essere pagato. Per far maggior chiarezza sulla questione è opportuno tracciare un dettagliato e-scursus relativo alla vicenda che prese il via verso la metà degli anni ’80 quando i rappresentanti di quattro delle più importanti associazioni operanti sul territorio del comune di S. Leonardo, gli Alpini, il Coro, la Polisportiva, il G.S.L. Audace, quest’ulti-ma una società di calcio, si presentavano più volte al sottoscritto, sindaco in quel periodo, e all’assessore allo sport di allora, lamentando u-na preoccupante carenza di strutture di carattere ricreativo e sportivo sul territorio in considerazione anche, che all’intemo delle loro associazioni figuravano decine e decine di persone dei comuni limitrofi. Dopo aver verificato i siti in cui lo strumento urbanistico comunale prevedeva che prima o poi tali strutture potevano essere costruite, l’amministrazione comunale di allora si attivò immediatamente alla ricerca di fondi ai sensi dell’art. 3 lettera “b” e “c” della L.R. n. 71/82, facendo la relativa domanda alla Regione. In data 19 giugno 1986 la Giunta regionale deliberò un contributo a favore del Comune di S. Leonardo per impianti sportivi di base che, successivamente, in data 23 dicembre 1987, venne ritoccato in aumento e risultò di L. 27.000.000.- annue ventennali pari al 9 per cento della spesa ritenuta ammissibile di L. 300.000.000,- L’amministrazione di allora conferì l’incarico per la redazione del progetto generale e della prima fase esecutiva al geom. Giovanni Bia-satti di Codroipo. Tale progetto, è bene ricordarlo, fu approvato in consiglio comunale in data 11 agosto 1986 con 10 voti favorevoli, nessun voto contrario e 3 astenuti. Successivamente, in data 13.06.1988, la modifica ed integrazione di tale delibera consiliare fu approvata all’unanimità dei presenti ed in data 19.08.1988 l’approvazione della perizia suppletti-va e di variante fu approvata da ben 10 consiglieri comunali su 11 presenti. E’ significativo far rilevare che le delibere di consiglio comunale citate e le successive delibere di Giunta ebbero il voto favorevole di Sidar Francesco, assessore del Comune in quel periodo ed anche attuale assessore. Successivamente, con determinazione n. 602, la Commissione provinciale per la determinazione dell’indennità di espropriazione di Udine, in data 27.10.1989, determinò in L. 85.000.000,- l’indennità dovuta per l’espropriazione dei 10.000 mq del terreno dei Podrecca e tale importo venne accantonato dall’allora Amministrazione comunale. Spiace rilevare che di ciò non ci sia alun accenno nemmeno nelle dichiarazioni del sindaco Zanutto. La vicenda, come si vede, non è poco chiara, anzi; infatti nessun amministratore è stato perseguito e tutte le delibere sono state regolarmente approvate dall’Organo di controllo. I Podrecca si opposero alla determinazione dell’indennità definitiva di esproprio citando il Comune di S. Leonardo di fronte alla Corte d’Appello di Trieste perchè insoddisfatti di quanto aveva stabilito la Commissione provinciale di cui sopra. Nella causa, legittimo contradditore per l’operato della Commissione provinciale, non è la Commissione, bensì il Comune il quale, quindi, aveva il dovere di costituirsi in giudizio affidandosi alla determinazione della Corte d’Appello di Trieste in ordine alla quantificazione dell’indennità. I Podrecca, con lettera inviata al Comune in data 29.07.1988, sostenevano che quel terreno valeva all’incirca sui 200.000.000,- ai quali, logicamente, si dovevano aggiungere gli interessi, anziché L. 85.000.000.-. La Corte d’Appello di Trieste ha disposto una consulenza tecnica ed ha determinato in L. 102.632.599 l'indennità di esproprio anziché L. 85.000.000.- stabilite dalla Commissione provinciale per le espropriazioni di Udine e molto meno, quindi, dei 200.000.(XX).- chiesti dai Podrecca. Ecco quindi spiegato che il Comune non ha perso la causa. Infatti, la Corte d’Appello di Trieste ha condannato il Comune al pagamento di un solo quarto delle spese di causa, perchè, appunto, la Corte d’Appello di Trieste non ha accettato, se non in piccolissima parte, quanto richiesto dai Podrecca. Si pone, ora, il problema del reperimento dei fondi mancanti per pagare i Po- drecca che al momento non è ancora possibile quantificare con precisione. Ci sono varie possibilità, non ultima quella prevista per legge di contrarre mutui con la Cassa Depositi e Prestiti di Roma. E’ un’operazione fattibile anche perchè lo scrivente, da sindaco, tramite l’ANCI, insieme con altri colleghi, si attivò presso i parlamentari regionali perchè in Parlamento, a Roma, venisse approvata una legge che consentisse la rinegoziazione dei mutui, con la Cassa DD.PP. di Roma. Tale legge, di data 20.12.1995, ha consentito al Comune di S. Leonardo per il 1996 un risparmio complessivo nelle rate di ammortamento di L. 36.414.377.- Infine, alcune precisazioni. Dei 300.000.000,- ottenuti dal Comune ai sensi della L.R. 71/82 e che, quindi, non hanno avuto costi per il Co-■ mune, 56.000.000,- sono stati utilizzati per il potenziamento dell’illuminazione del campo sportivo comunale come più volte richiesto dai responsabili del G.S.L. Audace di calcio, opera che non sarebbe stata diversamente possibile realizzare non solo perchè non inserita in un progetto generale che doveva a-ver anche il parere favorevole del Coni di Udine, ma anche perchè il Comune non a-veva fondi propri per realizzarla. Successivamente, prima di lasciare la carica di sindaco, sono riuscito ad ottenere dalla Provincia di Udine altri \ 87.500.000,- per costruire un nuovo campo di tennis ed un campo di sfogo per il calcio, struttura sempre più necessaria perchè, attualmente, i giovani di alcune squadre dell’Audace calcio sono costrette a fare gli allenamenti a S. Pietro al Natisone. Domanda. Dove pensava l’attuale sindaco di costruirli? Risposta. Sul terreno dei Podrecca che, comunque, a-vrebbe dovuto espropriare. Invece c’è stata un’altra amministrazione che gli ha levato le castagne dal fuoco e gli ha consegnato un’area su cui programmare altri interventi per i giovani a più alto respiro e ritengo che, quanto viene speso per i giovani, sia molto importante. Non a caso l’attuale sindaco Zanutto nel gennaio di quest’anno ha fatto domanda alla Regione ai sensi della L. n. 71/82 avvallando così, implicitamente, le scelte dell’amministrazione precedente. Grazie per l’ospitalità Simaz Renato già Sindaco di S. Leonardo La lunga cronistoria di Simaz non smentisce, ovviamente, la cronaca del consiglio comunale riportata dal nostro giornale. Un’eventuale replica, quindi, può spettare unicamente all’ attuale amministrazione o alla famiglia Podrecca. Kronaka novi matajur Četrtek, 14. novembra 1996 rave.. V Carnimvarhu so se objel Sklancovi bratje an sestre 33 liet potlè! PaS kikrat, kar so bli mi-keni otroc jih je muorla mama iti gledat po cieli vas an jih klicala na vas glas za jih zbrat vse kupe an jih po-Sjat h mas an po maš okuole mize za pojužnat: nimar je manjku kajšan, je bluo pru težkuo jih imiet vse kupe pred sabo, bluo jih je sedam! Kar je parSu adan blizu, je pa te drugi uteku... Kar so zrasli nomalo, nie bluo vic moC jih zbrat kupe, zak so muorli iti po sviete zavojo diela. Čudež se je zgodiu telo polietje, kar Guido, ki živi tam v Avstraliji, se je spet varnu damu an 33 liet potlè so se spet vsi Sklancovi “otroc” zbral kupe, lepuo Sli h mas v njih cierku v Carnimvarhu an potlè se use-dinli zad za ’no mizo za po-južnat. Ni manjku obedan, so bli pru vsi, Ceglih nie bluo vic mame, ki jih je z uiSCo po vasi zbierala. Paš kuo bi bla vesela videt tuo-le, Ce je bla Sele živa! Za Sklancove brate an sestre je bluo pru lepuo se spet objet, se pomenat, se varnit s spomini na otroške lieta! Nieso bli sami, kupe z njim so se veselil tisti, ki so ratal njih možje an žene, an njih otroc. Po maš so se parstavli za spominsko fotografijo, ki tle publikamo. Navuodje pa so poskarbiel an za film, ki vsak bo zvestuo gledu doma Buoh vie kikrat, dokjer se na spet vsi kupe zberejo. S Cepame roke so Guido z ženo Vando, ki je avstrali-jana (imajo tri puobe: Guido jr., Paul an Jason); Maria je ta spriet, pod paško darzi moža Maria, ki je Bonaču iz Scigle. Ziviela sta puno liet v Franciji, kar sta se varnila damu sta Sla v Ažlo. Ta za Marijo je te mal, Livio (kličejo ga tudi Pio), ki se je ro-diu dva miesca potlè, ki je njih tata umaru; ta par njim, na Cepami roki je njega žena Maria PeroSkina, le s Carnegavarha. Ona dva živ- ta v Cedade. Le ta spriet je druga sestra Fiorina, blizu nje, na Ceparni roki je nje mož Tiziano Zlajdarju iz Podbarnasa, kjer tudi žive (imajo dvie CeCe, Pio an Danilo, an adnega puoba, Diega); ta par Fiorini je Giovanna, blizu nje, le na Ceparni roki, je nje mož Franco. Zivta v Ipplisu an imata tri otroke: Giorgio, Franca an Antonella. Potlè je sestra Dina, ki živi tam v Genovi, odkoder je nje mož Aldo (je ta par nji, na ceparni roki), imata dva puoba, ki se kličejo Mauro an Roby. Zadnji je brat Mario, ta pred njim je njega žena Anna MenCua, Zivta v PrieSnjem an imajo adnega puoba, ki se kliCe Roberto. Vsi kupe, vsi živi, zdravi an veseli, vsi z njih lepo družino. An mi jim Zelmo, de bi bluo takuo še puno puno liet an de bi imiel par-ložnost se ušafat Se puno krat vsi kupe brez Čakat drugih 33 liet. “Gledale smo stare slike...” Spomini Jolande an Marije iz Praponce “Je bla zima, februar, tam uonè snieg an mraz” takuo piše po sloviensko, na starim kosu papirja Iolanda Mouckova iz Praponce, an gre napri: “mi uduove iz Praponce smo pregledavale stare slike, stare fotografije. Pod ruoke nam je paršla ta-la, ki je bla nareta v cajtu 1940-45. Sem vprašala Marijo Be-njovo: “Ki dost liet je irmela toja hci Marta, kar jo je nono daržu v naruoCe?” Marija mi ni še odguorila na lieta, ki jih je imiela Sči-ca, se je pa zmislila, kakuo je tekrat moCnuo zaupila: Bruno in Nelda zlata noviča! Tel je pru an zlat par! Zlat, zak 2. otuberja je prazno-vau 50 liet poroke. Kenè, ki vam na kor poviedat duo so, sa’ sta zlo poznana, predvsem on. Nie težkuo ga srečat z njega moto okuole po naSih dolinah, pru takuo ga srečat, kjer so kajšni Ciklist. Je Bruno Beuzer iz Spietra an njega zviesta žena je Nelda Moreale iz Muosta. Žive v Spietre, kjer darže že puno puno liet mesnico. S tatam an z mamo sta se veselila sina Danilo an Gianni, nevieste an navuodi. Zlatemu paru želmo Se puno puno liet ljubezni an ve-seja. Sriednje: bla je posebna nedieja Kuo je bla “žalostna” tela zadnja nedieja: daž, oblačno, tamà, maglà... pru ’na jesenska nedieja. Zvestuo smo se tiSCal tam doma par ognju, par Sporgetu. V Sriednjem pa ’no zarjo sonca so ga parnesli puobje an čeCe Beneških koranin z njih liepimi, arjalnimi gla-suovi an z njim vesejam. Zapiel so naSe lepe domaCe slovienske piesmi v prostorih Suole, kjer je bla na ogledu parbližno an miesac liepa razstava, mostra Sest artistu, ki žive v srienjskim kamunu an ki pru v nediejo sojo zaparli. Razstavo jo je bla organi-zala srienjska Pro-loco s pomočjo kamunskega amini-stracjona an, sevieda, tistih ki so predstavili njih diela: Gianni Balus, Silvio Flore-ancig, Manuela Iuretig, Alessandra Qualizza. Amedeo an Romeo Vuch. Za lepuo zaključit, zapri-et telo razstavo je srienjska Pro-loco organizala an po-pudan s kostanjam an z re- tle v vas so Sle kam drugam. Oh, zvestuo parhajajo na kratak obisk v rojstno vas. Pa Cez malo cajta na bojo vic takuo vesele, sa’ za iti v hiSo se opečejo s pokrivam an namest se smejat, se bojo praskale! Vse je splulo zad za Marto, za malo šči-co, ki jo je nono daržu v naruoCe, dol v dolino an vse CeCe so Sle takuo na naglim tle odtuod, de so se pozabile nest za sabo sienje od po-kriv an vsi naši stari možje, ki so tle na fotografiji an ki zda so tam za lipo (v brito-fe, kjer počivajo venčni mi-er), se vprašajo: “Kake rož- “Nono, denite dol SCico, de vam na bo pocurala tistega liepega gvanta!” Nono je odguoriu: “Pustijo, pustijo, tala SCica bo sadila rožce po cieli Praponc. Tarkaj jih bo, de bo vse uonjalo”. An zda? Zda vse tiste SCice, ki so ankrat živiele bulo. Za de bo atmosfera buj vesela so poklicali, takuo ki smo napisal, Beneške koranine, mlad zbor, koro, ki zbiera kupe mladino naših dolin an ki odkar se je rodiu je preloviu ne sa-muo vasi NediSkih dolin, vic ku kajsankrat so Sli tudi Cez mejo, Cez konfin an vsi-erode so jih hvalil. Kar jih videš kupe, kar jh Cuješ piet takuo lepuo, te prime mra-SCalca an njih glasuovi ti gredo rauno v sarce. Zvestuo so jih posluSal vsi tisti, an jih je bluo puno, ki so se zbral v srienjski Suoli v nediejo popudan, v parvi var-sti predsednik srienjskega prò loco Renata Qualizza, Sindak Claudio Garbaz an podžupan Adriano Gariup. Potlè, kostanj an rebula za vse. ’Na posebna nedieja za Sriednje. Mislimo, de v telim kraju kamuna nie bluo Se obedne take parložnosti za poslušat kajsnega med našimi domačimi zbori. Upamo, de na bo tel tle parvi an zadnji krat! ce cvetijo v Praponc?”. Takuo je zaključila Iolanda Mouckova. Kar se gaja gor po dreških vaseh, se gaja nomalo povserode tle po naših dolinah, predvsem po tistih majhanih vasicah spli-ezenih gor po briegu. Kjer ankrat so veselo cvedle rože, donas cvedejo pokrive. Pridimo na fotografijo, ki jo je Iolanda ušafala an ki so ji storie zapisat, kar sta prebrali tle na varh. Na nji so s Ceparne roke pruoti te pravi, stoje: Prapotnik - Stengar iz Praponce, Genio Tomasetig - Biznar iz Briega, Crainich -Drejck, v naruoCju ima Marto, Giovanni Prapotnich - Mouck iz Praponce; sede, le s Ceparne roke, Andrea lurman - Goltin iz Praponce, Giovanni Prapotnich -Picin iz Trinka, Antonio Briz - Suoštar iz Kraja an Giovanni Ruttar - Suher iz Briega. Sergio Potlè, ki v Tapoluo-vem so nardil postajo -stacjon, judje na morejo vic spat v mieru, ker vsaki vlak-treno, ki pride gu vas, takuo moCnuo Sumi, de vse zbudi! Te narvenCe težave ima gospa Angelca, za-tuo ki so nastavli Sine glih tam pod nje kam-bro an vsaki krat, ki pasa treno ji se pastieja takuo trese, de marskaj-šankrat jo varže na tla! Zatuo tu saboto je Sla dol na Cedajski stacjon proteštavat. Parkazu se j’ kapo Giovanin, pa ji ni viervu, kar mu j’ po-viedala, ka’ se ji gaja. - Ben nu - je jala gospa Angelca - Ce pru na vierjete, pridite pa gledat, takuo bote videu Ce sem lažnica! - Dobro, dobro - je odguoriu kapo Giovanin - pridem jutre za deseto uro. Gospa Angelca ga j’ zahvalila an se pobrala na Cedajski targ. Tam je sreCala vasnjana Fonsa an njega ženo. Fonso jih je povabu pit v znano gostilno “V jamo”, kjer je gaspodar njih vasnjan Renzo an potlè pa plesat v Liron, kjer je arzstegavu ramoniko še an njih vasnjan, Claudio. Tu nediejo zjutra, glih za deseto uro, se j’ parkazu v Topoluove kapo Giovanin an gospa Angelca ga j’ subit pejala v kambro, de bo videu, kuo se trese pastieja, kadar pasa treno an kuo ga varže na tla! Giovanin, nomalo preCudvan an nomalo radoviedan, se j’ nicku polegnu na pastiejo an Caku, de pasa treno. Glih tenCas se j’ parkazu na vrata od kam-bre mož od Angelce, ki je biu ljubosumen, ge-ložast. - Ki dielaš ti tle v pa-stiej? - je zaCeu arjut na vso muoC tu prestrašenega Giovanina. - Ist, ist, ist... Ceglih mi na bote viervu, Čakam de pasa treno!!! CRUCIL RENATO via Cicigolis 2 33046 Pulfero (Ud) tel. 0432/726085 Installazione e manutenzione di Grondaie - coperture - isolamento IMPERMEABILIZZAZIONE C Četrtek, 14. novembra 1996 Il costo umano della campagna di Russia - Epilogo 17 Siamo a Cargnacco, alle prese con i libroni della cripta. Assolviamo così all’impegno di dare ai lettori un quadro generale del costo umano pagato dagli sloveni della Slavia nella campagna di Russia. Ragioni tipografiche non ci permettono di dare al lettore una grafica più ordinata e perciò forniamo alcune indicazioni per facilitare la lettura. Ogni nome, in grassetto, è preceduto da un doppio asterisco. Al nome seguono il comune e la data di nascita, quindi il reparto di appartenenza e la data della morte. Per ultimo c’è un numero: 1 per i caduti in combattimento; 2 per i caduti dispersi; 3 per i morti in prigionia. Non possiamo escludere che ci siano degli errori. Ce ne scusiamo, e preghiamo i lettori di segnalarci errori, omissioni od altro. Ecco il risultato della nostra paziente ricerca: ** Balloch Arturo - Taipana, 1 1.08.1922 - 8° alpini, 18.01.1943 - 2; ** Balus Ermenegildo - Stre-gna, 15.07.1921 - 8° alpini, 24.01.1943 - 2; ** Ban-chig Vittorio - Pulfero, 01.11.1921 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 - 2; ** serg. Bardus Giovanni -S.Pietro, 03.06.1920 - 8° alpini, 23.01.1943 - 2; ** Battistig Davide - Pulfero, 09.12.1916 - 63° raggruppamento CCNN, 25.08.1942 - 2; ** Ber-gnach Antonio - Drenchia, 19.01.1921 - 8° alpini, 05.01.1943 - 1; ** Ber-gnach Riccardo - Grimac-co, 05.12.1922 - 8° alpini - 22.01.1943 - 2; ** Berrà Gelindo - Taipana, 07.10.1916 - 3° battaglione misto, 23.01.1943 - 2; ** Beuzer Dionisio - S.Leonardo, 08.10.1922 - 154 comp. cannoni, 17.12.1942 - 2; ** cap. maggiore Beuzer Lorenzo - S.Pietro, 23.08.1922 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 - 2; ** Beuzer Raffaele - Stregna, 05.04.1922 - 123a comp.artieri, 11.06.1943 - 16.06.1920 - 4° regg. auto-mob., 19.12.1942 - 2; ** Domeniš Alfredo - Pulfero, 23.05.1918 - 8° alpini, 22.01.1943 - 2; ** Domeniš Mario - Pulfero, 20.03.1922 - 8° alpini, 20.01.1943 - 2; ** Dor-bolò Ernesto - Pulfero, 1 1.1 1.1922 - 8° alpini, 16.01.1943 - 2; ** Dor-bolò Virginio - Pulfero, 23.07.1922 - 8° alpini, 24.01.1943 - 2; ** Dreco-gna Alessandro - Stregna, 04.08.1922 - 8° alpini - 22.01.1943 - 2; ** Dreco-gna Giovanni - Stregna, 28.07.1914 - 303 sezione sanità, 31.03.1943 - 3;** Drecogna Valentino -Stregna, 04 02.1921 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 - 2; ** sotto-ten. Drecogna Pietro -Stregna, 20.10.1921 - 1° alpini 10.04.1943 - 2; ** Drescig Antonio - S.Pietro, 19.01.1921 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 -2; ** Drescig Ernesto -Drenchia, 30.07.1921 - 8° alpini, 22.01.1943 - 2; ** Drescig Mario - S.Leonardo, 30.01.1915 - 8° alpini, 20.01.1943 - 2; ** Dreszach Francesco -Grimacco, 25.11.1922 - 8° alpini, 21.01.1943 - 2; ** Dugaro Elio - Stregna, 21.04.1922 - 8° alpini, 20.01.1943 - 2;** Dugaro Giuseppe -Stregna, 26.1 1.1922 - 8° alpini, 20.01.1943 - 2; ** Dugaro Mario - Stregna, 09.08.1917 - 8° alpini, 22.01.1943 - 2; ** Fantig Angelo - Pulfero, 19.10.1921 - 8° alpini, 20.01.1943 - 2; ** Feletig Giuseppe - Grimacco, 04.11.1920 - 8° alpini, 24.01.1943 - 2; ** Feletig Pietro - Grimacco, 12.10.1919 - 8° alpini, 23.01.1943 - 2; ** Feletig Ezio - Torreano, 10.09.1022 - 8° alpini, 20.01.1943 - 2; ** Feletig Giuseppe - Savogna, 14.03.1922 - 8° alpini, 18.01.1943 - 2; ** Filipig Giacinto - Taipana, 29.10.1922 - 8° alpini, 20.01.1943 - 2. (segue) M.P. D Olga Klevdarjova Ecco il lungo elenco di tutt 3; ** Blasutig Antonio - S.Pietro, 23.07.1913 - 8° alpini, 19.01.1943 - 2; ** Blasutig Gilberto - Pulfero, 04.11.1919 - 8° alpini, 23.01.1943 - 2; ** Blasutig Giuseppe - Savogna, 17.03.1922 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 - 2; ** Boriancic Andrea - Ber-gogna, 1 3.10.1912 - 37 fanteria, 17.12.1942 - 2; ** Bucovaz Faustino - Drenchia, 01.05.1922 - 3° alpini, 31.01.1943 - 2; ** Bucovaz Stefano 16.03.1921 - 9° battagl. pontieri,19.12.1942 - 2 ** Budolig Arbeno - Attimis, 20.03.1911 - 8° alpini, 19.01.1943 - 2; ** Budola Giovanni - 20.12.1920 -8° alpini, 20.01.1943 - 2; ** Budola Pietro - 06.01.1919 - 8° alpini, 20.01.1943 - 2; ** Cana-laz Cornelio - Grimacco, 12.09.1922 - 8° alpini, 04.01.1943 - 1; ** Cana-laz Erm.gildo - Grimacco, 11.04.1918 - 6° reggimento bersaglieri 31.08.1942 -1; ** Canalaz Valentino -Grimacco, 10.02.1921 - 8° alpini, 25.01.1943 - 2; ** Carlig Marco - S.Leonardo, 23.04.1922 - 8° alpini 19.01.1943 - 2; ** Caucig Gino - Stregna, 03.02.1922 - 8° alpini, 20.01.1943 - 2; ** Cencig Giovanni - Pulfero, 11.11.1916 - Quartier Generale Julia, 23.01.1943 - 2; ** Cencig Luigi - Pulfero, 06.09.1921 - 8° alpini, 31.01.1943 - 2; ** Cencig Olivo - Pulfero, 10.04.1919 - 8° alpini, 14.01.1943 - 2; ** Cencig Virgilio - Torreano, 30.10.1921 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 - 2; ** Cencig Egidio - Faedis, 27.06.1914 - 3° artiglieria alpina, 24.03.1943 - 2; ** Cendou Giuseppe - Savogna, 22.02.1922 - 8° alpini, 22.01.1943 - 2; ** Cerno Riguello - Taipana, 05.05.1914 - 8°alpini, Cravagna Giuseppe - Bovec, 03.08.1922 - 8° alpini, 20.01.1943 - 2; ** Crise-tig Augusto - S.Leonardo, 15.04.1920 - 8° alpini, 23.01.1943 - 2; ** Crise-tig Giuseppe - S.Leonardo, 15.03.1915 - 8° alpini, 20.01.1943 - 2; ** serg. magg. Crucil Giovanni -Germania, 24.06.1915 -402 sez. controcarro alpini, 26.01.1943 - 2; ** Crucil Luigi - Pulfero, 22.03.1922 - 15 battaglione guastatori, 14.04.1943 -1; ** Crucil Raffaele -Pulfero, 19.10.1914 - 8° alpini, 22.01.1943 - 2; ** Cucovaz Angelo - S.Pietro, 29.10.1921 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 -2; ** Cucovaz Eugenio -Pulfero, 10.12.1922 - 15° battaglione guastatori, 12.04.1943 - 3; ** Cudrig Agostino - Savogna, 10.08.1915 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 - 2; ** Cudrig Giuseppe - Savogna, 27.02.1915 - 8° alpini, 06.01.1943 - 2; ** Cus Giuseppe - Breginj, 20.08.1912 - 3° bersaglieri, 09.12.1942 - 2; ** Cussi-gh Fioravanti - Taipana, 27.02.1920 - 8° alpini, 19.01.1943 - 2; ** Cussi-gh Paolo - Tarcento, 21.02.1920 - 8° alpini, 23.01.1943 - 2; ** De Bellis Alfonso - Taipana, 1921 - 8° alpini, 31.01.1943 - 2; ** caporal magg. Del Medico Agostino - Lusevera, 28.03.1916 - 9° alpini, 21.01.1943 - 2; ** sottoten. Del Medico Elia -Lusevera, 02.08.1915 - 8° alpini, 19.01.1943 - 2; ** caporale Di Lenardo Aldo - Resia, 16.04.1921 -8° alpini, 13.08.1943 - 3; ** Di Lenardo Desiderio - S.Pietro, 16.09.1920 - 8° alpini 17.07.1943 - 3;** Di Lenardo Luigi - Resia, 12.11.1911 - 211° fanteria, 00.01.1943 - 2; ** Di Lenardo Oreste - Resia, Tempio di Cargnacco - Arrigo Poz, seconda vetrata: la distribuzione del pane ai prigionieri 27.01.1943 - 1; ** Cer-noia Patrizio - Savogna, 17.03.1911 - 8° alpini, 26.01.1943 - 2; ** Cer-noia Mario - Pulfero, 15.09.1921 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 - 2; ** Cernoia Santino - Pulfero, 02.1 1.1922 - 8° alpini, 21.01.1943 - 2; ** Chiacig Paolino - S.Leonardo, 25.01.1914 - 8° alpini, 27.01.1943 - 2; ** Chiacig Alfonso - S.Leonardo, 27.07.1922 - 8° alpini,19.01.1943 - 2; ** Chi-nese Angelo - Resia, 01.08.1915 - 8° alpini, 21.08.1943 - 3; ** Chine-se Romano - Resia, 08.04.1915 - 5° artiglieria C.A., 17.01.1943 - 2; ** Chinese Simeone - Resia, 07.08.1922 - 8° alpini, 26.04.1945 - 3; ** Cicigoi Antonio - Drenchia, 04.04.1912 - Quartier Generale Julia, 11.01.1943 -2; ** Cicigoi Giuseppe - 11.03.1917 - 8° alpini, 23.01.1943 - 2; ** Clemente Giovanni - Resia, 30.10.1910 - 3° artiglieria alpina, 31.01.1943 - 2; ** Clemente Giovanni - Resia, 19.10.1915 - 8° alpini, 25.01.1943 - 2; ** Cli-gnon Giuseppe - Savogna, 16.03.1918 - 8° alpini, 23.01.1943 -2; ** Codro-maz Umberto - Prepotto, 06.06.1919 - 8° alpini, 22.01.1943 - 2; ** Cor-rentig Renato - Tarcento, 25.02.1921 - 8° alpini, 24.01.1943 - 2; ** Cor-mons Giuseppe - Taipana, 01.02.1918 - 8° alpini, 20.01.1943 - 2; ** Corre-dig Antonio - S.Pietro, 06.10.1910 - 8° alpini, 12.04.1943 - 3; ** Cosza-ch Natale - Stregna, 19.12.1922 - 5° raggruppamento genio, 25.12.1942 -2; ** Coszach Pietro -Stregna, 24.06.1921 - 8° alpini, 23.01.1943 - 2; ** kdajkdaj Otroci, pripišite vi! DOLG IMA ŽIRAFA VRA... KAJ BI HIŠICA BREZ VRA...? DEČEK JE PRESKOČIL PLO... ZVABIL GA JE SLADKI PLO... V KLETI ZE JE PRAZEN SO... JAZ PA RAJE JEM KOMPO... KO BOM VELIK, BOM PILO... POTOVAL BOM VSEPOVSO... MAMICA POMIVA PO... OČKA GRE NA DOLGO PO... GREGA NAS JE SLADKOSNE... NE DISI MU VSAKA JE... KO PA LIZE SLADOLE... BI POJEDEL JIH DESE... Vesta zaki se klice Hudičev muost? Ankrat je liu daž, ku iz Škafa, idiža je moCnuo narasla an stopi-uon od svojega briega. Podarla je e mostuove takuo, de se ni moglo iz adnega kraja do drugega. Bla je ’na CeCa, ki je tiela iti obiskat ojo staro mater, ki je bla huduo Muost čez Nedižo v Čedadu bolana. Ku je parsla v Čedad, ni mogla iti Cez Nadižo, zatuo ki uoda je bla odnesla tudi ta mostič, ki je tekrat peju Cez patok. Žalostno ji je bluo par sarcu, ku je premišljevala na staro mater, ki leži zapuSCena, sama na drugim kraj uodè v ni buogi hisi. ZaCela je žalostno jokati. Vse na ankrat pa ji je skočila dobra miseu v glavo. Zula je Careuje (Čevlje) an sliekla je oblieko, vse kup je zvezala v dan fagotic an varglà na drug kraj Nadiže. Sedà je tiela skočit v marzio vodo an takuo preplavati patok za prit sreCno na suhuo. Ku je stala na briegu an je studierala se vrieC v uodo se ji je parkazu an liep an mlad fantič, ki z liepim be-siedami ji je jau: - Vidim, de CeS skočit v uodo an preplavat na drugi brieg. Nevarno bli bluo za te, ker ne znaS dobro plavat an uoda je velika an deroča. Jaz pa ti Cern pomagati. Nardiu bom liep an velik muost, a mi muores objubit tuo: parva duSa, ki pride Cez muoj muost bo moja. Ceca, Cepru je bla mlada, je bla zlo furbasta an zvita. Hitro je bla parpravjena sparjet ta pakt. Ta fantič ni biu drugega ku sam hudiC. Hitro je nardiu liep an nou muost an se je na vso muoC smejau, ker je mislu, de mu bo hitro paršla pod parklje ta mlada CeCa. Ku je hudič Caku na drugim kraju mosta svojo žrtev (vittima), je CeCa poklicala h sebi pisa an ga spodila pruot hudiCu. Varglà mu je Se mali ko-SCek kruha pred njim, de bi pas šu buj hitro. An ries, pas je parSu parvi čez nou muost, bla je ta parva duSa, ki je bla določena za hudiča kot Senk zatuo, ki je nardiu liep muost. Ku je hudič videu, de ga je mlada CeCa ogaljufala, je močnuo zatulu, zabliskalo se je za njim an hitro je v paku zbežu, uteku... Muost je pa ostu Se do donas an vsi mu pravijo HudiCev muost nad Nadižo v Čedadu. Četrtek, 14. novembra 1996 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Tavagnacco 2-0 3. Categoria Savognese - Rangers 1-1 Juniores Natisone - Valnatisone 1-1 Allievi Basaldella - Valnatisone 2-0 Giovanissimi Audace - Buonacquisto 0-0 Esordienti Audace - Natisone 2-0 Pulcini Fulgor - Audace 0-3 Amatori Reai Filpa - Tarcento 2-1 Turkey pub - Valli Natisone 2-2 S. Lorenzo - Pub Luca e Sonia 1-2 Sedilis - Poi. Valnatisone 1-1 Al Campanile - Passons 2-1 Calcetto Spaghetto - Garden 8-4 Prossimo turno 1. Categoria Opicina - Valnatisone 3. Categoria Savognese - Fortissimi JUNIORES Valnatisone - Fogliano Allievi Valnatisone - Pozzuolo Giovanissimi Savorgnanese - Audace Esordienti Gaglianese - Audace Pulcini Audace - Torreanese Amatori Pantianicco - Reai Filpa Valli Natisone - Montegnacco Pub Luca e Sonia - Rojalese Poi. Valnatisone Moruzzo Remanzacco - Bar Campanile Calcetto Da Rico - Merenderos (18 novembre) Spaghetto - Rualis (15 novembre) Classifiche 1. Categoria Cividalese 20; Torreanese 18; Tarcentina 16; Valnatisone, Union 91 15; Pagnacco 14; Corno 13; Vesna 11; Costalunga, Riviera 10; Reanese 9; Opicina, Tavagnacco 7; Medeuzza 6; Forgaria 4; Zaule 1. 3. Categoria Stella Azzurra 16; Fulgor, Rizzi 14; Lumi-gnacco 13; Moimacco 12; Gaglianese 11; Rangers 10; Cormor 9; Fortissimi 6; Cise-riis 5; Faedis 4; Savognese 2; Celtic 1 ; Ni-mis 0. JUNIORES Serenissima, Cussignacco 12; S. Gottardo, Romans, Cividalese 10; Lucinico 9; So-vodnje 8; Valnatisone 7; Natisone 5; Fortissimi, Fogliano 4; Faedis 3; Azzurra, Corno 0. Allievi Bressa 19; Valnatisone, Faedis 15; Cividalese, Buonacquisto 13; Pozzuolo 12; Natisone, Cussignacco 10; Pagnacco, Sangiorgina Udine 9; Lestizza 8; Basaldel-la, 7 Spighe 6; Bertiolo 5; S. Gottardo 2; Fortissimi 0. Giovanissimi Flumignano, Savorgnanese 19; Bressa 15; Cussignacco 13; Gemonese 8; Audace, Rive d'Arcano 7; Astra 92, Pagnacco 6; Majanese 5; Sangiorgina Udine, Buonacquisto 4; Cassacco 0. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa, Invillino 8; Manzano, Fagagna, Pantianicco, Chiasiellis, Mereto Capitolo 7; S. Daniele, Tolmezzo 6; Warriors 4; Chio-pris 3; Tarcento 2. Amatori (1. Categoria) Amaro 10; Valli del Natisone, Treppo Grande 9; Turkex pub 8; Pers 6; Montegnacco, Team Calligaro 5; Racchiuso, Vaci-le 4; Rubignacco 3; Gemona 2; Reai Buja 1. Amatori (2. Categoria) Effe Emme 10; Alla salute 9; Deportivo, Rojalese 8; S. Lorenzo, Pub Luca e Sonia Drenchia, 6; Savorgnano 5; Ziracco, Piaino, Povoletto, Remanzacco 4; Adorgnano 0. 7 La formazione giovanile della Valnatisone sconfitta per 2-0 dal Basaldella Allievi, un capitombolo La Savognese trova un punto contro il Cormor - Continua la serie di vittorie degli Esordienti - La Valli del Natisone si lascia sfuggire la vittoria negli ultimi minuti A piccoli passi la Savognese tenta di risalire la classifica che è per ora deficitaria. I gialloblu del presidente Bruno Qualizza, impegnati con il Cormor, sono andati in svantaggio a causa di uno sfortunato autogol di Oviszach. Hanno recuperato però grazie ad un calcio di rigore trasformato da Stu-ram che in precedenza era stato atterrato in area. Nel finale di gara un palo centrato da Coceano ha negato ai savognesi la gioia della prima vittoria. Una traversa colpita da Moreale ed un gol annullato a Golop non sono bastati a-gli Juniores della Valnatisone per ottenere il successo a S. Giovanni al Natisone. Brutto capitombolo degli Allievi della Valnatisone sul campo di Basaldella. I ragazzi allenati da Bruno lussa hanno sottovalutato gli avversari, i quali hanno usufruito dopo un quarto d’ora della superiorità numerica, sbloccando il risultato poi su autogol di Spe-cogna. Non è servita, per recuperare il passivo, la buona volontà. Il raddoppio dei padroni di casa è giunto nei minuti finali. Reti inviolate, a Scrutto, nella gara dei Giovanissimi tra l’Audace ed il Buonacquisto. I biancazzurri hanno chiuso così la serie negativa di risultati che durava da due turni. Con due reti di Fabio Va-lentinuzzi gli Esordienti allenati da Antonio Dugaro continuano la loro serie di vittorie. Ritornano al successo i Pulcini che, grazie alla doppietta di Trusgnach e alla rete di Cendou, espugnano il campo della Fulgor di Godia. Il Reai Filpa di Pullero, grazie alle reti di Chiacig e Dugaro, ha superato il fanalino di coda Tarcento. Nel derby di Purgessimo con il Turkey pub, la Valli del Natisone vede sfuggire la vittoria all’ultimo istante. I padroni di casa sono passati per primi in vantaggio, ma gli Skrati hanno prima rimontato con Del Ben e quindi allungato con Clavo-ra. Neppure il tempo di mettere il pallone al centro dopo il gol del pari del Turkey pub, e l’arbitro ha fischiato la fine della partita. Il Pub Luca e Sonia di Drenchia si è imposto sul Risolvono Scidà e Iacuzzi VALNATISONE TAVAGNACCO 2 0 Valnatisone: Andrea Speco-gna, Chiabai (Valentinuzzi), Segalina, Daniele Specogna, Mullo-ni, Sturam, Rossi, Mlinz (Trusgnach), Iacuzzi, Scidà, Campanella (David Specogna). S. Pietro al Natisone, 10 novembre - La Valnatisone ha dimenticato in fretta lo smacco subito nel derby con la Cividalese aggiudicandosi oggi l’intera posta con gli udinesi del Tavagnacco. Il rientro di Segalina ha reso più sicuro il centrocampo ed il reparto arretrato degli azzurri. Dopo una serie di buone giocate il risultato è stato sbloccato al 33’ del primo tempo da Scidà, che ha concluso in rete una bella triangolazione con Campanella e Iacuzzi. La blanda reazione degli ospiti non ha portato seri pericoli alla porta difesa da Andrea Specogna. Nella ripresa la Valnatisone ha raddoppiato su calcio di rigore concesso per un atterramento in area di Valentinuzzi, subentrato un minuto prima a Chiabai. Sul dischetto si è presentato Iacuzzi, che ha superato Moro con una conclusione angolatissima, (p.c.) La Valli del Natisone che ha affrontato il Treppo Grande campo del San Lorenzo a Manzano. Per i violanero sono andati a segno Leonardo Crainich e Stefano Predan, rilanciando la squadra verso le posizioni di testa della classifica. Dopo aver chiuso il primo tempo sullo 0-0, la Poli-sportiva Valnatisone di Ci-vidale, impegnata con il Se-dilis, è andata in svantaggio con uno sfortunato autogol di Freschi. Sono bastati cinque minuti per recuperare grazie ad una bella girata di Catania su cross dal fondo di Lippi. Con un gol per tempo, il primo su punizione e il secondo su rigore, entrambi messi a segno da Michelut-ti, il Bar Campanile ha ottenuto la sua seconda vittoria consecutiva. Goričani v B-ligi prepričljivo premagali šesterko Sloge Imsi odbojkarski derbi Zadnji konec tedna je v zamejskih tekmovalnih prvenstvih bil Se posebej zanimiv zaradi dveh srečanj, enega na odbojkarskem in drugega na nogometnem področju. V Gorici sta se v soboto, v prvem slovenskem derbiju moSke B-2 lige, srečali šesterki domače Imse Kmečka banka in tržaške Sloge. V MoSi pa sta si stali nasproti vodilni enajsterici v nogometnem promocijskem prvenstvu: Mossa in Zarja. Odbojkarji Imse so premagali tržaške kolege s 3:1 in potrdili, da so ena najmočnejših ekip prvenstva, ki se bo lahko potegova- la za samo napredovanje. Sester-ka Imse je po sobotnem uspehu na vrhu lestvice s tremi zaporednimi zmagami, skupaj s postavami iz Verone in Trenta. In prav neposredna srečanja med temi ekipami bodo verjetno odločila, kdo ima največ možnosti za prestop v višjo kategorijo. V MoSi pa je drugourvSčena Zarja iztržila remi enajsterici, ki je v začetku prvenstva veljala za nespornega favorita za napredovanje v elitno ligo. Neodločen izid med drugouvrščenima ekipama je odlično izkoristila vodeča Capriva, ki ima sedaj kar 3 točke prednosti pred zasledovalci. (r.p.) 11 vescovo di Belluno non ha voluto mancare al tradizionale appuntamento di Castelmonte L’Udinese ‘benedetta’ da Brollo Dopo la messa la comitiva ha concluso la serata a S. Pietro, ospite del club locale Dopo il tradizionale appuntamento a Castelmonte, alcuni giocatori e dirigenti dell’Udinese hanno fatto tappa, mercoledì 6 novembre, alla locanda “Al giardino” di S. Pietro. Con loro hanno preso parte ad una cena anche il vescovo di Belluno monsignor Brollo, monsignor Mateucig e alcuni tifosi dell’Udinese club locale. 1 im I Pili Sopra Calori, Compagnon, Nicoli e Rossitto assieme a Laura Bellida. A fianco Calori consegna la maglia di Emam a mons. Brollo Concluso il Gp delle Comu Con la prova di Tar-cetta si è concluso recentemente il Gran premio Comunità montane di corsa in montagna, che ha visto il successo dello sloveno Kosovelj. Nella categoria Ragazze la vittoria è andata alla rappresentante del Gsa Pulfero Misco-ria. La classifica per società, trofeo Durigon, ha visto primeggiare la Monte Matajur di Sa-vogna, giunta al secondo posto nella classifica generale. Četrtek, 14. novembra 1996 BELGIJA Tamines Vesela novica Zadnje dni otuberja je iz Belgije parsla liepa novica. V kraju Tamines, ki ga vsi nasi ljudje, ki so bli v Belgiji lepuo poznajo, se je ro-diu an poberin, diel so mu ime Joey. PiSemo telo novico, zak biZnona an noni telega puobcja so tle z naSih kraju an nas ljudje jih lepuo poznajo, kot poznajo lepuo tudi mlado mamo, ki Ceglih se je rodila v Belgiji, pogostu parhaja tle tode. Mama je Samantha Lau-retig, noni puobcja so Toni Lenkcju iz Gniduce an Renata KatarinCna iz Zverin-ca. Ze od otroških liet žive v Belgiji, an gor živi tudi bižnona Ida Piškerjova iz Dolenjega Barda. Je glih poviedat tudi kduo je tata puobcja, je an Belgijan an se klice Michel Lainè. Samantha ga je parpejala že vic krat tle h nam an vsa ž-lahta se trosta, de kar Joey zrase nomalo parpeje tudi njega. Muormo Se doluožt, de posebno veseli za rojstva puobcja sta kužina Eline an Simon (njih mama je Sabrina, sestra od Sa-manthe, tata je pa Michel Copette). Puobcju, pru takuo kuži-nam, želmo sreCno an vese- Rodila se jim je liepa CiCica za katero sta vebrala ime Gloria. Cicica je zagledala luC sveta v petak 8. novem-berja, pru an liep šenk za nono Marto iz Seucà, ki drugi dan je imiela rojstni dan! Gloria je parnesla puno puno veseja mami an tatu, pa posebno veseli so tudi none Marta an Velia, “tetè” an “strici”, kužini an parja-telji mladega para. Gloria bo živiela v Ce-dade, an dan pa (an se troS-tamo, de pride preča tisti dan), se varnejo vsi v Ne-diske doline. OiCici želmo puno sreCe, zdravja an veseja. DREKA Sant’Andrat - Cuodar Žalost v Ivanovi družini lo življenje. GRMEK Seucè - Čedad Dobrojutro Gloria Mara Marginaj iz Lipe an Sergio Trusgnach -Vukuove družine iz Seucà sta ratala mama an tata. Umarla je Erminia Crai-nich - Ivanova iz Cuodra. Na tiho nas je za venCno zapustila v Cetartak 7. no-vemberja. Kar jo je ušafu brat Natalino, ki živi blizu nje, je Sele daržala v rokah krono rožarja. Erminia se je rodila v I-vanovi družini par Cuodar-ne 11. ženarja lieta 1922. So ble težke lieta za vse, predvsem pa za Ivanovo družino: mama an tata sta imiela za zredit 14 otruok! Lieta 1950 Erminia je š-la zavojo diela v Milan an tam je ostala 26 liet. Kar se je varnila damu je Sla živet v Sant’Andrat. Zeliela pa je počivat venCni mier v domaci zemlji an takuo je bluo, saj so jo podkopali par Devici Mariji na Krasu, kjer je biu nje pogreb v saboto 9. novemberja. Naj v mieru počiva. P0D&0NESEC Dolenj Marsin V spomin mame Hci Eda nam je parnesla fotografijo mame Rosalie, ki, takuo ki smo že napisal zadnji krat na Novi Matajur, je na naglim umarla 2. novemberja na svojim domu v Dolenjim Marsine. Rosalia Zorza, uduova Ierep, se je rodila 83 liet od tega v MuhraCovi družin v Poceri, za neviesto je parsla v Senovod družino v Dolenji Marsin. Lieta 1971 je ostala uduova, umarla ji je tudi ’na hci, Perina, ki je Zi-viela tam v Torine an je i-miela malo vic ku 40 liet kar jo je smart pobrala. Rosalia je bla barka mama, nona an bižnona. V-siem je zvestuo pomagala, Studierala je za vse, od si-nuovu (Eda, Alma, Giuseppina an Rino), do desetih navuodu an devetih prana-vuodu. Rosalia je ratala bižnona že 23 liet od tega! Od potresa sam je živiela par hCeri Edi v Petjaze, v-sako saboto an nediejo pa se je vračala na nje rojstni duom. Takuo se je bluo z-godilo an za Vaht. An pru na dan te martvih ji je nje sarce za zmieram odpovie-dalo. Usafal so jo martvo, ko je dielala na pajuole nje hiše. V veliki žalosti je pustila hCere, sina, zete, nevieste, navuode, pranavuode an v-so drugo žlahto an parja-telje. Naj v mieru počiva. £ J0. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 18. do 24. NOVEMBERJA Podboniesac tel. 726150 - Mojmag tel. 722381 Manzan (Brusutti) tel. 740032 OD 16. DO 22. NOVEMBERJA Cedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo, Ce riceta ima napisano »urgente«. Brez mlekarince v SREDNJE Gorenj Tarbi Al bojo zaparli mlekarinco? Tarbiska mlekarinca je adna od narbuj starih v naSih dolinah an je puno pomenila za ekonomijo Gorenjega Tarbja an sosiednih vasi. Seda je zmieraj manj mlieka. Mladih judi je malo doma, zatuo se praznijo tudi hlievi an uzdarževat mlekarja an mlekarinco košta pu- novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste m Včlanjen v USPl/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 42.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro račun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm xl col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% no. Mislimo pa, da bi muorli usedno lepuo premislit pri-et, ku jo zaprejo. Lepuo an dobro je imieti domaci ser an maslo, druga rieC je, Ce ga muoreš kupovat v butigi. Ce bo paršlo do zaprtja mlekarince, bo ries škoda za Gorenj Tarbi an bližnje vasi. Prostori mlekarince bojo prazni. Al bi se jih ne moglo poslužit za kajšne druge reci? Parpejat notar mašine za izdelavo kandrej al pa kaj drugega? Bo preuzeu kajšan tole iniciativo? (Novi Matajur, 1.7.74) SPETER Imamo Gorsko skupnost V nediejo 4. avgusta so se zbrali na komunskem se-. dežu v Spietru izvoljeni predstavniki (rappresentanti) Gorske skupnosti Nedi-ških dolin. Prisotni so bli vsi šindiki naših komunu, predsednik deželnega odbora Comelli an začasni predsednik skupnosti, deželni svetovalec (assessore regionale) Romano Specogna. Za parvega predsednik naše gorske skupnosti je biu zbran Angelo Salvagno, šindik iz Podboniesca. Via Presserie, 11 33040 STREGNA (UD) Tel. 0432/724051 0337/548088 COSTRUZIONI ELETTRICHE Gariup Adriano ELETTRICITÀ’ INDUSTRIALE E CIVILE INDUSTRIJSKE IN CIVILNE NAPELJAVE ADEGUAMENTO IMPIANTI L.46/90 Albo installatori elettrici qualificati del FVG nQ 12 SREDNJE Oblica Umaru je famoštar Ivan Zupančič V soboto 3. avgusta je umaru naš gospod famoštar Ivan ZupanCiC, star 83 liet. V naši fari je opravju svojo duhouniško službo ci-elih 19 liet. Gospod ZupanCiC je živeu buožac, ponižno an je biu parpravjen pomagati tistim, ki so imiel potri-ebo pomoCi. Rodiu se je v Lipoglavu, blizu Ljubljane. Kadar je napravu teološke an humanistične študje v škofijskem seminarju v Ljubljani je biu najprej za kaplana v Trebelnu, potlè v Jesenicah an na zadnjo pa famoštar v Skocijanu. Lieta 1947 je paršu v Italijo. Par nas, po Nediških dolinah, je parvo službo nastopu v Landarju, iz Landarja je šu v ErbeC, nazadnjo pa v Oblico, kjer ga je doletiela smart. Pousierode je pustu za sabo slied njega diela. Kadar je imeu že 70 liet, je v Oblici postroju turam, ki je biu popunoma vederban od moCne striele novemberja lieta 1959. Takrat je dau uliti tudi nove zvonuove an lepuo postroju cierku. Pogreb je biu v pandiejak 5. avgusta. Na željo soje družine so odpeljali njega posmartne ostanke v Lipoglav, kjer je biu podkopan v družinsko grobnico. (Novi Matajur, 15.8.74) Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v Cetartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA doh. Flavia Principato Podbuniesac. v pandiejak, sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v torak an Cetartak od 16.00 do 17.30 tel. 726378 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, Cetartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v Cetartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, Cetartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak, sriedo, Cetartak, petak an saboto od 8.30 do 10.30 v torak od 16.30 do 18.30 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, Cetartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v Cetartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v Cetartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v Cetartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica PonoC je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mi-ediha ponoC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v torak od 10.30 do 11.30 v Cetartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v Cetartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Pediatria v pandiejak od 9.30 do 12.30 v petak od 11.30 do 13.30 Ginecologo: dr. SCAVAZZA v Cetartak ob 11.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.10 *,7.00,7.26 *,7.57,9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 *, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. anob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35*, 7.29,8.*, 8.32,9.32*, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30,19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 , , čeztiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoC ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL Cedad 700961 ACI Cedad..............731987 Ronke LetališCe..0481-773224 Muzej Cedad............700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola........727490 K.D. Ivan Trinko.......731386 Zveza slov. izseljencev ...732231 Dreka.................721021 Grmek.................725006 Srednje...............724094 Sv. Lenart............723028 Speter................727272 Sovodnje..............714007 Podbonesec............726017 Tavorjana.............712028 Prapotno..............713003 Tipana................788020 Bardo.................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281