Izgradnja nove ceste ob železnici v odseku Delavski dom Trg MDB
Miseil o novi cestt 6t> želeanici nd nova. Datdra iz leta 1667, vendar je bila tedanja obdelava -zgoilj pro-storska in urbanistačna isn ni vsebcvvala tehni&ie in ekonomske obdeaave.
V okviru idejnih projefctov za ceste 10jl6tnega paro-grama je bila izdelaina v tetih 1974—1976 tudi Prešer-nova cesta v treh variantah vključno z novo cesfco ob žeaezhici. Stališča in poreddogfi zborov obSanov ob ja-vni raaparavi in stališče sikujpš<5tae obfiine Vid-Rudnik v letu 1976, da se namesto podvoaa na Tobačm ulici pi-ouča podvoe na En-javčevj uMci so ¦vnesla v proučevanje nove razitnere. Dosaej proraeteio med tremi rešifcvaoii naj-slabša rešitev nove ceste oib železnicj je ob podrob-nejši proudatvi in ob upošbevanju v javiii razpravi iz-neženih argumentov postala realno najustreznejga v tfs^b. pogaedih.
Lega riove ceste ob železnlci:
Nova cesta ob žeaaznioi poteka na rnejah zaldjuče-
Nekateri socialno ekološki efekti (primerjava):
Nova cesta ob želeamci ,
1.  280   prebivaloev   prfaadetih   od  prometa,   hrupa   in onesnaženja
2.  110 tefcočih rnetrov fasad javiiih objelctov prizadetih od prometa, hrupa, onesnažeroja    .
3.  možna postopna furakcionalna prelcvalifikacija indS-vadiialnih objektov vadolž oeste                          ¦
i. nd tjraazita^a prometa v območju ampak le lokalna
5. preded je pxonietaii žep z lokakiim prometom
6.  3 sgmafor.ska križišča = najnaanjši  hrup in oneana-': ženje zraka (start in sbanje vo!Zil)
7. obste>o«ča žaSčitena Frešemova cesta je mirna cesta ;
¦   v                                                                                                             ¦' ¦   ¦                                         ¦'¦'..
8.' Krajevna sfcupnost GiiadiSCe postaja &noten zaokro-žanje araka (start in stai^je vozil> .-_   -
Primerjava investicijskih stroškov:
nili  urbanističnih  ambientpv  in  namembnosti  v  pro-storu in sdeer:
—  na robu obstoječe zazidave mestnega sreddšča in Vrtače na vzhodu
—  na robu zelenih parkovnih in rekreacijskih po vr&in na zahodu
—  na robu protovodnih površin Tobačne-tovarne in stanovanjsklh pcraršin Vrtače na jugu.
Fotek novega odseka zahodne obodne ceste mest-a^;a središča — tako funkcijo inaa po Generalneni pla-nu Loubljane iz leta 1876 — je torej dosleden na rnejah in robovih zaključenih dejaivnosti, kar pred-stavlja optimaluo funkeionalno in prostorsko rešitev. Fimkcija nove ceste ob železsoioj in profil cestfe:
Po G«n©ratofiim planu urbanistifinega razvoja Ljub-ijane je nova cesta ob želeanici primarna mestna ce-sta. Cesta je štirijpasovna s tremi semaforaairanijni kri-žiš6i in cestaim nadvozom nad poglobljerio Brjavčevo" oesbo. Nova cesta ijjam niwjskih prečnih zvez, vsi pod-hodi so teven nivoj^kJ.
Prešernova—Levstakova
1.  1626  priaadetih  prebi-valcev  od proirieta,  ha-upa  tn onesnažanja
2.  1024 tekočih metrov fasad javnih objektov prizadetih od prometa, hrupa, onesnažeiija-
3.  pofcrebna- postopna funkcionalna prekvaLifikacija več-jih   stanovanjskih   in  javnih  objektov  vzdolž  obeh
.'¦¦ . cest                    ¦ .                                        .                              .       .
,4. obmoCje sefea traniziitiu promet 5. lokaJni jsn tranaitni pramet se mežata '6. 10 semaforsfcih križišč = največji hrup ih on^naže-'     n,je CTalca (start in stanje.vozil)
7.  obstoječa zažSitena cesta )š prometoa, hruptia, one-' snažena   ',                       ..    ¦                  ,   ¦; :    .
8.  Krajevna skupnost Gradišče pstane ftei6no Sri pax> metno deljen tranzitend teritorij            "  .   ¦¦ ' '
i. :,. ...
Prešernova/ Lev®tikcwa
i pasovnica ob žaleznici
'  podvoa na Brjavfievi
A Cestogradnja
B Ostala dela
C Podvoa na ESrjavčevi
D Nejpredvidena dela
L . E. Oetali .strcžki___„.    _;.
Podiražlitve
14.438.000.—
48.938.000.—
33.088.000.—
9.644.000.—
-2&.2l4.000.->
19^89.000.—
21.020.000-36.257.000.-33.068.000.-9J034.000-41.065.000-18^)99.000.-
8.24.7.000.— 24.821.000.-
SEOPAJ:
151.591.000.—
158.513.000.—