Letnik 2. Maribor, nedelja 16. marca 1919 Štev. 62. Neodvisen političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ati po pošti K 4’50 mesečno, četrtletno K 13-50, polletno K 27'—, celoletno K 54 — Ce si pride naročnik sam'po list: Mesečno K 4-—, Inserati po dogovoru. List fizhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne. Ti~ Posamezna številka stane 20 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Sonnino Nečloveško postopanje Italijanov z našimi ujetniki. Ljubljana, 11. marca 1919. Vesti, ki prihajajo iz ujetniških taborov Gor. Italije osvetljujejp v pravi luči vso pomanjklivost in korumpiranost italijanske vojaške uprave, ker si ne moremo misliti vlade, ki bi bila v perverznosti pritirala tako daleč, da bi za vedno organizirala umore tisoče in tisoče nesrečnih žrtev svetovne vojne, v prvi vrsti Jugoslovanov. Vesti, ki smo jih prejeli iz ujetniških taborov, so verodostojne, a to tembolj, ker nam jih prinašajo osebe, ki so z ljubeznijo in dolgotrajno vojno privezane na »mater« Italijo, ki nimajo narodno z Italijani nikakih nasprotstev in niti najmanjšega interesa, da bi razburjale svojce in prijatelje nesrečnih ujetnikov, s katerikoli senzacijo. Dolgo časa smo odlagali s priob-čenjem strašnih slik iz življenja naših ujetnikov v Italiji, ker nismo mogli verovati posameznim vestem. Danes Na planine! Spomin na Ivana Macherja. Na goro, na goro, * na strme vrhe! Tja kliče in miče in vabi srce. — — Že pet let sem bil v Ljubljani, pa še nisem poznal okoli velike ljubljanske kotline se raztezajoči venec gora in planin drugače ko po imenu. Moja najvišja »tura« v vsem tem času je bil — Rožnik nad Tivolijem. Pa tudi tja sem zahajal bolj zaradi izborne kave in humorja gostilničarja Matijčka, kakor pa zaradi hribčk^-samega. Moja z naduho in vplivi dvakrat prestane plučnice obložena (dihala, so odločno protestirala prbti vsakemu koraku navkreber. Kot rojen Dolenjec, pa tudi sploh nisem poznal posebnega hrepenenja laziti po.'hribih. Za nas je vobče veljal znani izrek: Gora ni nora, le tisti je nor, kdor hodi gor! Če Dolenjec že tuintam 1 oleze na kakšen hribček, je ta izreden dogodek navadno v zvezi z bpžjo potjo in kar je z božjo potjo še v tesneji zvezi: pijača. To velja zlasti za naša romanja na Trško Goro pri Novem mestu. N vemo pozitivno, da so italijanske oblasti pripravile jugoslovanskim ujetnikom ne taborišč, marveč pekel, v katerem jih počasi, a gotovo mučijo do smrti. Dolžnost Evrope, ki se je s pravico zgražala nad germanskim barbarstvom in tevtonskimi grozotami, je, da napravi tudi v zavezniški Italiji red, ker obstoja danes grozno dejstvo, d a j £ 20 odstotkov vseh ujetnikov podleglo nepopislji-v i m mukam. Ujetniški tabori se nahajajo med Minciom in Tilmentom. Na zapadu tvori njih središče Verona s taborišči v mestu in okolici, osobito v trdnjavi Brocolo, Castel S. Pietro in južno od mesta pri Mozzacane. Največji je v; Forte Drocolc in v Castel S. Pietro. Tam se nahaja 24.000 ujetnikov. Velika taborišča se nahajajo tudi ob reki Adiži, kjer spijo naši ujetniki po šotorih v blatu in vodi. Na Sv. večer 1918 je poplavila voda vsa taborišča, da so morali vsi bežati in ostaviti one ma- Pa tudi Ljubljančani v tisti dobi — to je pred četrt stoletjem — niso bili na boljšem glasu. Tako lepih, hvaležnih gorskih izletov, kot ravno naša »bela« Ljubljana, ima malo katero mesto. Sicer je tudi naš Maribor obkoljen z ličnim venčkon! ljubkih goric in raz-gledobogatih hribov, ampak onega, kar človeka dviga še višje — planin, visokih planin tu pogreša pravi planine, kot pogreša večja riba večjo vodo. Oba: Ljubljana in Maribor, pa imata nekaj skupnega: da Slovencem tako tu kot tam manjka prave ljubavi za turistiko. Nasprotno pa je — žal le v našo škodo, več ko dovolj dokazano, da je v nemškem življu če že ne ljubezen, vsaj smisel za vžitek za gorske izlete že pri mladini vkoreninjena. Kakšno neizmerno škodo nam je ta naša brezbrižnost za turistiko in zanimanje za naše gore in planine tekom zadnjih desetletji rodila, to vidimo in občutimo še le danes, ko smo vendar prišli do zavesti, da za nas ne more in ne sme'"biti vseeno, kdo zahaja na gore in planine, ki so naša last. Danes še le uvidimo, kako z lahka so si naši sovražniki osvojili najlepše vrhove naše zemlje. In s čem drugim, kot da so že zdavno pred nami pridno zahajali po naših gorah in da so si lenkosti, ki so jih imeli še seboj. Dalje na vzhodu je drugo središče Padova in južno od tega mesta Cons^lve, ki je spojen z njo z ozkotirno železnico. Številna taborišča se nahajajo tudi ob progi Vicenza—Treviso—Videm (Udine) in to ob Piavi v Spressianu, Susegani, Coneglianu, v Sacile in Casarsi. Glavna taborišča za Jugoslovane se nahajajo na beneški ravnini. Ta taborišča so obdana z visokimi žičnimi ograjami in zelo strogo zastražena. Jugoslovani so razdeljeni v oddelke «Centurb Nr. 3008, 1193, 1197 in 1198». Vsi oni, ki se nahajajo v «Centuriji», pripadajo «19 zona di lavori, prigionieri di guerra di Mantua-Treviso». Obiskovanje teh taborišč je strogo prepovedanu, a pristop je dovoljen samo v izjemnih slučajih s posebnim dovoljenjem. Konečno se nahaja mnogo ujetnikov tudi na tržaškem gradu. V ujetniškem taborišču v Mozzecanah je sedaj le malo ujetnikov. Prej jih je bilo mnogo tam, izmed njih dosti Ljubljančanov in Spodnje-Štajercev. Kake razmere < so vladale tam, kjer se jim je zdelo najlepše, zgradili svoje postojanke, svoje gorske in planinske koče ? S tem pa, da so si brez našega dovoljenja na naših tleh, na naši zemlji postavljali svoje koče, so si prisvojali ne samo mali košček zemlje, kamor so postavili svojo zgradbo, marveč v tistem hipu so smatrali tudi vso dotično goro ali planino kot za svojo last. In da taka samolastna prisvojenja niso smatrali samo kot nekaj zgolj narodno-idealnega, marveč ob enem tudi za pravno veljavno nemško posest, o tem smo se še le začeli zavedati, ko je tekom zadnje dobe naše prebujenosti tudi glede turistike, na več važnih gorskih postojankah prišlo med nami in Nemci do prepirov in dolgoveznih civilno-sodnih pravd. Omenjam samo, na takrat širom znano pravdo za naš Triglav, oziroma naše meje na Kredarici. Kdo nas je takrat slutil, kaj smo prodali za tistih par »goldinarjev«, za katere smo Nemcem prodajali svoje gorske pušče ali tudi le golo skalovje? Kdo nas je slutil, da s tistim za nas morda res brezpomembnim koščkem naše zemlje, da s to puščo, s tem kamenjem sami prodajamo našim največjim sovražnikom ob enem tudi našo kožo, našo kri, našo usodo ? Da snjo tam, izhaja iz opisa umetnika italijanske narodnosti, od katerega smo izvedeli sledeče: Prvih 13 dni niso dobili v tem taborišču nobene druge hrane, razen koščka hruha in vode. (Konec prih.) S koroške fronte. Ljubljana, 14. maica. I.DU. poroča 'Z uradnega vira, ob 9. zj. Koroška, dne 13. marca. Okrog 7. dop. je plul nemški zrakoplov nad Dravo proti Pliberku, ob 11. dop. pa preko Velikovca, proti WolTbergu Zrakoplov so obstreljevale naše strojnice, nakar so Nemci ,od-go orili z ognjem iz strojnic na Rostat in Drenovice. Osvojenje Sobote. Pri osvojenju Sobote dne 13. marca so naši v okolici Sobote popolnoma pregnali sovražnika. Nemci, ki so to vas napadli, so obstojali iz regularnih čet iz Pivnika ter iz koroških tolp, vojaško preoblečenih in s klobuki. Imeli so 3 mrtve in več ranjenih, naši pa 3 ranjence. Nemci obžaljujejo. Povodom kršenja premirja ’ z napadom na Soboto je poslalo vrhovno poveljstvo v Celovcu vojnemu poveljstvu v Ljubljani nastopno brzojavko: Vsled doslej še ne popolnoma pojasnjene pomote, so dne 8. marca lastni civilisti vjeli v Soboti 1 jugoslovanskega častnika ter 11 orožnikov in 10 prebivalcev ter jih odvedli v Celovec. Deželne? poveljstvo obžaljuje te neprijetne dogodke, odredilo je preiskavo ter bo krivce kaznovalo. — Istočasno so bili vjetniki pri železn. mostu pri Grab-feteinu oddani bližnjemu jugoslov. poveljstvu. 3 Političen pregled. N I 4 « Mirovna konferenca. — Omejitev odločujočih. LDU. Berlin, 14. marca. (DKU.) »Berlin. Tgb.* poroča preko Haaga iz Pariza: Kakor smo že poročali, bo krog odločilnih oseb bili mi sami tisti, ki smo vsenemškemu načrtu: osvojitev zemlje od Berolina do naše Adrije, po naši zemlji gradili nemško postojanko za postojanko? In da je bila res vsaka taka nemška koča zgrajena na našem ozemlju, taka postojanka, taka predstraža za vse-nemško nenasičeno žrelo to občutimo ravno sedaj, ko se na podlagi obstoječih razmer odločuje naša usoda. Danes, ko se gre za določitev obmejne črte, ki ima za daljno bodočnost odločiti usodo naše posesti in one naših sosedov, danes Nemci s ponosom kažejo tujim komisijam tudi na vsako tako postojanko, češ, poglejte, kdaj že je bilo to naša lasti !Pri tem se sklicujejo na svoje zemljevide, na katerih so naša pristna slovenska imena, kakor n. pr. Crna prst, prekrstili v »5chwarz-Finger«, Triglav v »Drei-Kopf« in tako dalje. Ali je tujcem, ki ne poznajo zgodovine teh nemških lopovščin, zameriti, ako raje verujejo na to, kar na prvi pogled vidijo? Kdo je kriv teh za nas malo častnih razmer? Nemci? Nel Mi sami! (Dalje prih.) Telefon. n. Trrrr—nk! Halo! — Tu »Universal! —■ In tu Škocijan! — Prisrčno pozdravljen in polju :------------ Kaj, kaj ? — O nič tako nenavadnega, nemara je pri najini zvezi prišlo kaj vmes. — Ze mogoče in to v Vašo srečo. — Zakaj ljubi Škocjan ? — Zato, ker Če ne bi bilo med nama precej razdalje vmes, bi jo dobili po grbi, sploh koder bi v Parizu omejen nadalje še tako, da bodo v komiteju samo še: Clemenceau, Lloyd Georg , Orlando, in Wilson, ki bodo odločevali o vseh važnih načelnih vprašanjih .Sedaj obstoječi »Svet desetorice« pride še le v drugi vrsti v poštev. Amerikanska živila za bivšo Avstro-Ogrsko. Iz Pariza poročajo: Prve pošiljatve živi iz Amerike, ki so že na potu, vsebujejo za ozemlja bivše avstro-ogrske monarhije žito, mast, meso-, čaj, kavo, riž in špeceriji. — Hoover, ki so,ga imenovali za diktatorja preskrbe z živili bivše avstro-ogrske monarhijo, bo v par dneh pričel organizirati svoje delovanje ter bo predvsem ustanovil amerikanske ekspoziture na Dunaju, Budimpešti, Reki, Trstu, > Prag in Ljubljani, kjer se bodo porazdeljevala živrla, ki bodo prihajala v Reko in Trst. Z nadrobnim porazdeljevanjem bodo pričeli najkasneje 1. aprila. Značilno je, da7 delajo Italijani še vedno težkoče, kakor poročajo »Fremdenblattu« iz Berna. Posebno značilno je postopanje italijanskega ministra ža prehrano, Crespija. Amerikanci pa postopajo v tem vprašanjo le tako, kakor jim poročajo amerikanske misije, ki so . v državah nekdanje Avstro-Ogrske. Pri tem jih podpirajo Angleži. In kakor nam je že poročal jugoslovanski dopisni urad, je Amerika za grozila Italiji, da ustavi dobavo vojaških potrebščin, ako Italija nadaljuje svoji imperialistično politiko in ne otvori jugos'ovanskih mej. Vsled tega tudi razumemo je zo italijanskih listov, ki zaniknjejo vest o odpravi blokade v Adriji, češ, da je najvišji odbor zaveznikov v seji dne 9. t. m. priznal popolnoma italijansko stališče o vzdrže vanju vojaške blokade. Eno pa je gotovo, da imamo že amerikanske moke. Podržavljenje avstro-ogrske banke v Pragi. Češki finančni minister dr. Alojz Rašin je. praško podružnico ‘ Avstro-ogrske banke podržavil, obenem je podržavil tudi vse druge podružnice na Češko-slovaškem. Ta čin je popolnoma zmešal nemške finančne kroge. »Neue freie Presse« pretaka solze in pravi, da Nemška Avstrija nima več bankovriice spričo dejstva, da je v monarhiji za sedemintrideset miliard bankovcev v prometu. Brez bankovnice da Nemci ne morejo živeti. In konečno ponuja »Neue freie Presse« privilegij bankovnice in je prepričana, da ga, bo prodala za zlato. Toda tudi za nas je ta korak češkega finančnega ministra velikega pomena, i Italijanka spomenica mirovnemu po- padlo. — Oh, oh, tako radodarni ste, ljubi moj Škocjan? — Protestiram, ne bodite tako »anziiglich!« — Marja, kakšne vrste ptiček pa je zopet to? — No, gotovo čisto Vaše vrste. — Hvala, ljubi Škocjan! Sem se že vstrašil, da je ta’»firma« zopet kakšna nova mednarodna komisija. — Takih komisij tu sploh nimamo. Maribor je'in ostane slovenski. Bastg! — Trenotek še, ljubi moj Škocjan! — No, kaj še? — Prosim .zvežite me s številko 34. — Počakajte I »Universal« je čakal in čakal. Koncem večnosti se vendar oglasi znani ljubki glas iz Škocijana. Halo! — No, kaj je s številko 34! — Obžaljujem, zasedena! •— Vraga, škoda! — Zakaj pa? Se Vam mudi naročiti buteljke ali sodček vina? — Eno, ko drugo, bi ne bilo prenapčno, ampak : No, kaj, ampak? — Ampak moje želje po zvezi s številko 34, so v tem trenotku čisto drugega značaja. — A tako! Smem vedeti kakšen je ta značaj? — Hm! Ne vem, naj bi, ali naj bi ne! No, da, toliko tudi Vam lahko zaupam, da bi ravno od te številke rad zvedel, če ni v to tvrdko pred kratkem vstopil nek značaj, ki se ni rodil pod našim solncem. — Imajo li drugod drugo solnce? — To se razume, ljubi moj Škocjan! Tam preko naše Adrije n. pr. sije čisto drugo solnce. Tudi ko sem bil v Gradcu in na Dunaju in v Berolinu, se mi je vsaj zdelo, da sije tam čisto drugo sblnce. Ampak, da se vrneva nazaj k številki 34. Bo treba še dolgo 'čakati na zvezo? — Mha! Hm! — Kaj ste rekli? — O nič posebnega. Pa da račun za to pogovor ne bo zopet previsok, kot Vam je bil najbrže pri svetu. LDU. R i m, 13. marca. (Dun, KU.) Agen-zia Stefani poroča: Mirovni konferenci po italijanski delegaciji predložena spomenic ugotavlja, da se italijanske zahteve popolnoma strinjajo z Wilsonovimi temeljnimi načeli'. Te zahteve se izražajo na kopnem v alpski meji, ki obsega zgornjo Adižo, Trentin in Julijsko Benečijo, na morju pa v izboljšanju položaja na Adriji brez prejudiea za narodne zahteve na novo nastalih držav. Zahteve Italije ne ogrožajo drugih dežel. Razen Bolcana mora Italija imeti tudi' Brixen, da Nemci ne bodo imeli italijanskega južnega obronka v svojih rokah. Glede vzhodne meje poudarja spomenica, da se mora leta 1866. prekinjeno delo izpopolniti, če se hoče vrniti Evropi mir in vzdržati ravnotežje ob Adriji. Potrebno je, da se italijanska meja primakne do Julijskih alp. Nadalje naglasa spombnica f.godoviusko-geograličuo enoto Julijske Benečije in poudarja da so Gorica, Trst, Pulj in Reka nedvomno italijanska kakor tudi mnogo drugih mest in vasi ob obali in v notranjosti dežele. Da se prekinjeno delo dovrši in izključi vsaka ney.vrnost, mora Italija dobiti primeren del Dalmacije. Spomenici so priložene statistične številke. Nadalje poizkusa spomenica dokazati, da izpopolnjuje Reka, obrambo na kopnem in da udejstvi protinemški program rešitve jadranskega vprašanja. Londonski dogovor je dodelil Reko Hrvatski zaradi tega, ker ni predvidel razsula Habsburške monarhije, koje del je Hrvatska: Spomenica poizkuša dokazati škodo, ki bi nastala za italijanski Trst po konkurenci jugoslovanske Reke. .Nadalje obrazlaga koncesijg, do katerih bi bila Italija pripravljena na koncesije, da more Italija pričakovati, da se bodo izpolnile vse njene zmerne zahteve. Nemiri v Nemčiji. LDU Berlin, 14. marca. (DKU.) Včerajšnji dan je bil v splošnem miren. Napad, ki je bil naperjen proti zbirališču čet, se je izjalovil vsled energičnega nastopa vladnih čet. Med aretiranci v Lichtenbergu je tudi 10 žensk in deklic, ki so, kot se je ugotovilo, Šparlakovcem donašale patrone in polnile pase za Strojnice. Velike izgube — žrtve nemirov. LDU. Berlin, 14. marca. (DKU.): Glasom poročil listov; je število ranjencev'pri izgredih zadnjih tednov, izredno veliko. Kolikor se je moglo doslej ugotoviti, je bilo pri bojih ranjenih skoro 1000 civil. oseb. »telefoni« št. I. Vam priporočam, ne^ čakajte danes na to zvezo. — Morda ljubi Škocjan, pa obstoji odkar je tvrdki pristopil nov »kom-panjon« tudi še kakšna druga, nova telefonska zveza ? Trrrr—nk ! (Zveza naenkrat pretrgana. »Universal« zvoni in zvoni), Halo! Kaj vraga, pa je danes v tej najini zvezi? — Vremenski' vplivi 1 — Mislite na meteorologične pojave ? ______ Da, pa ne na Vaše, ki jih živa duša ne razume! — Oho, mar nisem dobro, zadel, da dobimo drugo vreme? Prava reč ! Da za enim sledi drugo vreme, to pač lahko vgane vsak tep — _______________ Rrrr—nk ! (Zveza zopet pretrgana). Halo! Ljubi Škocjan, kaj bilo zopet to? — Klicala je številka 124 — Oh, moj prijatelj, gospod \Vasti-an, vulgo Bošljan ? — Imena uas nič ne brigajo, opraviti imamo s samimi številkami, — Prav, prav, ljubi Škocjan! Izvolite me torej zvezati s številko 4!. (V slušalu se sliši dolgotrajno začudenje): Številka 41 . . .?-— Da, ravno to! (5 sekund pozneje). Halo 1 (Nemško). Kdo tam? — Tu Firma »Information Universal« 1 — Tu tvrdka Ktister Ferdinand, alias’ Cecilija, alins Wastian, vulgo Boštjani Želite naročiti sod vina? — Morda poziuje! Za zdaj bi le rad zvedel, če je naš gospod poslanec že doma ? __ Qb-žaljujem, je še v Parizu 1 Pri mirovni konferenci ? — Da, v »Svetu deselorice« ! — Smeui vedeti, kaj je pravzaprav z Mariborom ? — To lahko izveste. »Marbuig išt deutsch in Maribor je slovenski!“ —^Ah, tako senzacija! — Da velika senzacija ! Zdite še kaj /vdeti ? — Da, s" nekaj : Ni te dni v Vaše tvr kn vstopil nov .kompanjuir1, ti ima svoje velike vinske zaloge pod Vezuvom ? — — Trrrr nk! kot bi bila strela iz jasnega udarila v telefon, zveza pretrgana. Mariborski delavec. ; L___________________ KJL a. Posebne vasti. Kako je naš policijski šef dr. Senekovič osovražen pri Nemcih tudi v Gradcu, so zrcali iz nastopnega slučaja Neki Fiutravetz, nekoliko podoben dr. Senekoviču, se pelje v Gradec. Komaj izstopi na kolodvoru, že ga nahruli straža iu ga aretira ter zmerja z surovin i izrazi, kakor »jugoslanischer Schweinehu id* itd. Aretacija in psovanja je seveda takoj vzbudilo splošno pozornost, na ulici se je nabrala hujskajoča demonstracija, ki je dozdevnega dr. Senekoviča spremila do policijske direkcije. Se. le ko ;e je tu zadostno legitimiral, so uvideli zmoto in policijski urad‘nik je moral hujskače še le z izjavo pomiriti, da je on osebno odgovoren, da dotičnik ni /ir. Senekovič. n Meteorologično opazovanje. ^ Izboljšanje le trenotno ;— sicer depresija traja dalje vsled vulkan, vplivov na jugu — na seve, u temperatura nizka — diši po snegu danes z ,,marelo“ v Limbuš. g ki. Dnevne novice. y< .u Velik sinfonični koncert vojaške godbe, priredi Štajersko obmejno poveljstvo v dobrodelne namene v veliki koncertni dvorani Gotzove tovarne. Dan m vspored se objavita. Kazenska obravnava podpolkovnika Zvvirna proti Tereziji GruMč radi obrekovanja podpolkovnika ob priliki krvtfvih dogodkov une 27. januarja, češ da je podpolkovnik Zwirn že iz vsega početka imel name.i pustiti stre- *Jat> »a nemške demonstrante — kar seveda spričo znanega poteka teh, dogodkov ne odgovarja resnici — se je v svrho zaslišanja nadaljmh prič preložila. ' „ Državna afera radi Kotscha in Riedla. Kakor znano, sta se adjuukta južne žejeznice Kotsch in Riedl neprostovoljno morala odpeljati v deželo, kamor ju je vleklo srce. Zdaj se pritožuje ta pri svojih bratih v Gradcu, da se jima je godila sila. Ia značilno je, da se je — kakor poročajo graški listi — obrnila socialno-demokratična stranka na voditelja ljubljanskih jugoslovanskih socialnih demokratov Antona Kristana. Tudi italijanska vojaška komisija v Mariboru se je seveda morala vmešati v to »državno afero* ter »»pravila protokol, ki ga je poslala v — Rim. Pridružil seje tudi štajerski deželni glavar dr. pl Kaan, ki je brzojavno pi|jtest’ral v Ljubljani in v Belgradu. In tako liosti ta dva nemška hujskača postala svetbvno-siavna. , Reorganizacija orožništva. Iz Beograda poročajo: Reorganizacija orožništva na celem ozemlju SHS je izvedena. Orožniški zbor se deli na 6 brigad. V Beogradu so nameščeni 3 bataljoni, v Sarajevu 3, v Zagrebu 3, Ljubljani 2 v Skoplju 2 in v Splitu 1 bataljon. Društvo slov. odvetniških in notarskih uradnikov sklicuje sestanek vsegauradništva odvetniških in notarskih pisaren brez ozira na članstvo društva za nedeljo dne 16. t. m. dopoldne ob 10. uri v Narodni dom v Celju. Sklepi sestanka bodo principijelne važnosti za nadaljno delo naše organizacije; zaradi tega pričakujemo vsestranske udeležbe in se prosijp oni, ki ta poziv čitajo, da v bližnih krogih delujejo za čim številnejšo udeležbo. W(iederwol)l — Formin. Prvi teden mo seca januarja lansk. tet je lazhurjeno delavstV' napadlo davčnega piistava Josipa WiedetwohL, znanega po celem ptujskem okraju po svojeu neusmiljenem rekviriranju v forminski občini Vsled dobljenih poškodb je potem umrl. Meseca junija lanskega leta se je vršila pr«-ti nekaterim udeležencem tega napada pred mariborsko poroto razprava, ki je postala znana po celi državi. Mariborsko državno pravdništvo je streljalo s težko artilerijo na vrabce: For-minčane je obtožilo radi hudodelstva vstaja in raznih drui/ih deliktov Obdolžitev vstaje so porotniki soglasno zanikali, pač pa je bila neka Alojzija Muršič obsojena zavoljo težke telesne poškodbe na več let težke ječe, drugi so dobili samo po 4, mesece zapora. Proti Alojziji Muršič, ki služi svojo kazen v Begunjah, teče pravda Wiederwi»hlove vdove za odškodnino 20.000 K. Pri porotni razpravi so seveda vsi obtoženci zavračali krivdo na vojaka Ludovika Muršiča, ker ni bil navzoč in se ni mogel braniti. Bil je namreč že od sv čnice 1918 v vojaškem preiskovalnem zaporu, v preiskovalnem zaperu se nahaja še danes, po več kot enem letu. Korminski dogodek je spričo svetovnih dogodkov že davno pozabljen. Bivše vojaške oblasti so pač delale „teme!jito“, t. j. počasi Vprašamo merodajne faktorje,, ali nas zopet čaka ponovitev razburjajoče kazenske razprave, žalostna slika starega avstrijskega birokratič-nega in vašemu ljudstvu tako krivičnega sistema? Einhauerjada. Škoda je pravzaprav papirja, če se bavimo še z Cinhauerjem. Ta človek je nekje v Brucku, od koder razveseljuje svoje sorodnike z raznimi pismi, v katerih grozi, da bo že pokazal javnim funkcionarjem v Mariboru. Zdi se nam, kakor otrok, ki žuga, da bo že pokazal, kadar bo velik. Sicer je pa Cinhauer pravi prototip mariborskega nemškega hujskača. „Visok“ obisk. Včeraj je posetil Maribor »velik prijatelj" Slovencev bivši policijski svetnik v Ljubljani dr. Skubl. rv ti Zadnje vesti. n r VVilson prišel v Pariz. Pariz, 15. marca. VVilson je prišel v petek zvečer v Pariz. Danes je pričel takoj z izpitivanjem francoskih teritorijalnih vprašanj. V predkonferencah so sedaj rešena vsa druga vprašanja izvzemši dveh, namreč nemške zapadne meje in meje med Jugoslavijo in Italijo. Ravnotako so še v teku pogajanja o rešitvi onih zlasti gospodarskih pa tudi političnih vprašanj, ki tvorijo kompleks avstro-ogrske dedščine. Vsa ta vprašanja bodo po poročilih iz podučenih krogov rešena prihodnji teden v zvezi z jugoslovansko laškim mejnim vprašanjem. Pašičev interviv. — Lahi postajajo ce-neji. G e n e v e, 14. marca. („S.!ov. Narod“.) Pariški „Le Jourtlal*1 od 12. t. m. prinaša interviv s Pašičem. Ljubljanski dogodek dokazuje le našo rastočo nervoznost. Pašič se izjavlja za miren razgovor z Italijo, toda nastopa proti londonski pogodbi, ki je bila sklenjena pod povsem drugačnimi pogoji. Včerajšnji ..SeGclo'1 prinaša uvodnik, ki je v primeti z dosedanjimi glasovi laškega časopista zelo razumen in v katerem se odrekajo londonski pogodbi in Dalmaciji, pač pa še vedno zahtevajo. Tudi „Secolo“ se obrača proti Pašičevemu intervivu. Plebiscit za sporno ozemlje in jugoslov. delegacija. Be l g ra d, 13. marca. („Več- list“.) Iz Pariza je došlo naslednje poročilo: Položaj je zaradi italijanskih imperialističnih zahtev za Jugosovane neugoden. Ker je odklonjen predlog za Wilsonovo posredovanje, ni izključno, da bodo Jugoslovani priseljeni zahtevati plebiscit za vse srbske, hvanoy do Vidina in Belecerkve. Če odb r dese orice ne bi botel pristati n:i plebiscil giede Banata in Primorja bi jugoslovanski de-jegati morali zapustiti Pariz. Aneksija Reke po itaiiji? Zagreb, 15. marca. Iz Reke poročajo, da je poklical vojni poveljnik na Reki, admiral Grazzioli k sebi advokata dr. Via, očeta znanega narodnega odpadnika, ler mu izjavil, da bo Italija v prihodnjih dneh’ slovesno anektirala Reko. Pozval ga je dalje, naj kot Hrvat opozori svoje rojake na to italijansko odločbo, da se ne bo po nepotrebnem prelivala kri. Preokret v držanju Italije. Pariz, 13. marca. (Slov. Narod). V držanju Italije nastaja važen preokret in sicer po posredovanju ene najvažnejših oseb. Ta preokret datira od 11. marca. Lahi se od tega dne ne angažirajo več za združenje Nemške Avstrije z Nemčijo, marveč so se celo pridružili opoziciji proti temu združenju torej francoskemu stališču, in to za dalekosežne koncesije kompleksom italijanskih aspiracij. Pri tej izpremembi laške politične fronte in popuščanju v jadranskem in avstrijskem vprašanju za dalekosežne kolonialne koncesije so sodelovali zlasti laški oficielni in nacionalistični krogi, dočim se stara leaderja laškega novinstva »Corriere dela Serra« in »Secolo« doslej tega preokreta še ne udeležujeta. Torkov članek »Corriera« proti Pi-chonovim izvajanjem glede Avstrije je naj-brže zadnji poskus te skupine, braniti izgubljene pozicije. Laško-jugoslovanski spor ponehava? — Na vrsto pridemo prihodnji teden. — Wilson deluje. — Sonnino odstopil? Pariz, 13. marca. („Slov Narod“.) Naš pariški korespondent poroča, da je v jugoslo-vansko-Iaškem sporu opaziti, da spor odločno ponehava in da se je zelo približal prihodnemu sporazumu. Stvar datira od 11/marca in je v zvezi s preokretom Italije v avstrijskem vprašanju in s koncesijami, ki jih Lahi drugje dobe. Določitev jugoslovansko-laške meje pride zato prihodnji teden in sicer že začetkom tedna, najbrže v torek, na dnevni red. — Wilson je tudi med svojo odsotnostjo po svojih zaupnikih najenergičneje deloval za kompromis. Po poročilu drugega .našega pariškega posebnega poročevalca se v pariških političnih krogih govori in veruje vest, da odstopi Sid-ney Sonnino, laški minister zunanjih zadev, ker se ne strinja več z novim kurzom laške zunanje politike. Prvi naš pariški posebni poročevalec pa javlja, da je Sonnino to svojo namero že opustil in da je pripravljen izja- • viti svoje soglasje s francoskim načrtom glede Avstrije in s kompromisom v jadranskem vprašanju ter da ostane, ker so Italiji obljubljene dalekosežne kompenzac. koncesije. Bern, 14. marca. (»Slovenec«) V švicarskih diplomatičnih krogih se je 12. t. m. razširila vest o novi rešitvi jugoslovanskega vprašanja pod vplivom zelo visoko stoječe francoske vojaške osebe. Jugoslovanski-italijanski spor so v mirovnem posvetu baje sklenili rešiti na ta način, da se Italija odpove aneksiji zasedenih krajev, zato pa dobi odškodnino: 1. V kolonijah, 2. na ta način, da se ozemlje Hrvatov in Slovencev združi v eno državo, ki naj bi bila v najtesnejši gospodarski zvezi z Italijo. S to rešitvijo Sonnino prvotno ni bil zadovoljen in je podal ostavko. Konečno pa se je dal prepričati, da bi taka rešitev bila za Italijo in Francijo, kakor tudi za vso entento za sedaj najboljši izhod iz zamotane situacije. Obravnava proti napadalcu na Clemen-ceaua. LDU. Pariz, 14. marca. (Brezžično) Danes se je pred tretjim vojnim sodjščen pod predsedstvom polkovnika Hiverta pričela, obravnava proti Emilu Cottinu, ki je dne 19. febr. oddal devet strelov na ministrskega' predsednika Cle-menceaua. Diktator Hoover odstopil. Amerikanski diktator za uvoz živil v ozemlje bivše avstro-ogrske monarhije je v četrtek odstopil. 1 minica Delniška glavnica 'SS,000.000 K Rezervni (ondi nad 4,000.000 K CENTRALA V UU3LJAKI Poslovalnica avstrijske razredne loterije Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice, tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu otiresto- Izdaja čeke, nakaznice in akreditive, vanju. Rentni davtk plača banka sama. ... . . . Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in predujme na vrednostne papirje Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd. Elega popolnoma novi, pepelnate barve, za velikega in močnega gospoda se odda v Nagy-jevi cesti 10-11. Na ogled po 10. uri dop. Punčka (puža) z vozičkom in 2 krasni podobi se zamenja za živila. Nagy-jeva cesta 10-111. Knjigama in veletrgovina papirja Vilko Weixi Maribor, Glavni trg 22 Lokal za trgovino v Mariboru ter prostor za delavnico, se v mestu ali . okolici vzame v najem. Ponudbe na: A. V r e č a r, Ljubljana, Stari trg št. 5. Mirna begunska družina išče v slovettskem delu Štajerske zračno, meblirano stanovanje, obstoječe iz kuhinje in 1 sobe in sicer za 1. ali 15. april. Ponudbe na upravništvo lista pod »Stanovanje 15«. Prostor sposoben za mizarsko obrt se išče v najem. Ponudbe pod »Mizarstvo« na upravništvo. Pisalni stroj se kupi. Cenjene ponudbe pod „Stroj“ na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 8)1. Pri slovenski rodbini išče SSr sobo če mogoče tudi prehrano, naš sourednik. \nudbe na uredništvo , lista. Po- Slanino in zaseko odda v vsaki množini A. Vertnik, Maribor, Mia Dl. 17 trgovina z mešanim blagom. Naznanilo! Cenj. občinstvu uljudno naznanjam, da zopet izvršujem 1 | priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih raz-^ glednic, raznega papirja in sploh vseh pa-kj salnih in šolskih potrebščin. vh ' (j? V zalogi razne šolske ter leposlovne knji- 7A ^ ge, tudi v hrv. jeziku. vf ^ Prevzame naročila na štampilije. ^ Še v zalogi se nahajajoče drobnarije in igrače se t^j razprodajo. ^ ^ V kratkem se otvori lastna knjigoveznica. in bia^o. Izvršuje borzna naročila najkulantnije. » I ®®®®®®®®0®®®®®®®|®|®®®®®®®®®®0®®®®6 Slovenci! Slovenke! Go- . vorite povsod samo slovenski! \ 800®$0(X)(2><2>flDODflD®l|(2>®®®®9D®I®I®®®®®®®®®®®®®®®® i Naznanilo! brezplačno na dom w svetlolika ovratnike, zapestnice, srajce. □os. Reich franc Šhet ® avtomobilni, vozovni la-1 | kirnik in sedlar Maribor, Cvetlična ul. 9 je otvorii z 15. marcem t. I. svojo delavnico. Ljubljana Tovarna: Poljanski nasip štev. 4j| Podružnica: Šelenburgova ul. št. 3 ® Prevzamejo se vsa v to stroko § spadajoča nova dela, kakor tudi * popravila ® ® n Za cenj. naročila se priporočam. Anton Vaupotič, slikar Maribor ob Dr., Mozartova cesta 58. Raznašalci časopisov se sprejmejo v upravništvu (sorskega delavca11. ,Mari< © THE Ljubljana, Šelenburgova ulica it. 74 (nasproti glavni poiti) Trgovina z pisalnimi, razmnoževalnimi I« ražunskimi stroji, pisarniškim po* hiSSvom amerikanskega sistema, tar vsemi pisarniškimi potrebščinami. Sprejemajo se vsa tovrstna popravila. ]fEEEgn=r5~l a Izdaja; Tiskovna zadruga. Odgovorni ureduik: Fr. Voglar. Tiskarna: Karl Rabitsch v Mariboru,