st. ar/v FUHjpr? nmnnumtin«tan»Bi
» ^m v četrtek 20. novembra 1924.
Posamezna Številka 20 cent*
Letnik XILX
U t-»t«. izv«rm«
{AsiSkegi It 20. ^fcg^
d«n zjutnj. UrednUtvo: ulica «r. Fmttfer . ^fctk -•»'si naj se poSilM^ urelnliU*. Ur*- c JV^
ae Trafiko- — Odgovor ^ o	Ttsk tiskarne Eii« -SAd^'
l	i	pol leta L 32.— I
S	Ttlefoa aredniStva '	ii-9f-
DINOST
brokosti
iterUke t Trsta ta ofcoHd po 90 cent — Oflasi sa rafiooajo v ae kokMtt <77 mm.) — Oglasi Ugutca* ta obrtnikov mm po 40 cent zahvale, poslaaict ta vabtla po L 1.—, og lasi denarnih zavodov Mm po L 5 — Mati oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2 — Oglasi, •aročnlna ta reklamacije se pošiljajo izključno uprav edinosti, v Trata, ulica s* FrančiSka AsiSkega ttev. 20, L nadstropja. — Telefon uredništva hi naravo 11-SJ.
Jadranska banka in mi
Da bi oprali svoj narodni greh, ki so ga zakrivili razkolniki okoli psihičnega društva «Edinost» (z ukradenim imenom) v Gorici s tem, da so razbili našo enotno politično organizacija oo napisali v svojem glasrlu «Goriiki Straži* povodom poloma «Banca Adriatica* nov niz lazi m obrekovanj na naslov naše politične organizacije in našega lista. Toda gos - se zastonj trudijo, njihov greh se ne ua ^rati ne pred našim ljudstvom ne pred njega zgodovina. Še najmanj pa se da to doseči z obrekovanjem in lažjo, zakaj laž ima kratke noge, kakor pravi naš lepi pregovor. Resnica <se da potajevati, zavijati, tlačiti in žaliti, toda še vedno je bila močnejša oid laži in obrekovanja. Tudi v tem s'učaju bo tako, resnica bo posadila obre-kovalce na sramotni oder pred vsem našim ljudstvom.
Nase politično vodstvo, njega odločilni črni.elji in naš list se ne bojijo popolne resnice v zadevi prejšnje ^Jadranske banke* m poznejše « Banke Adrijatike». Nasprotno: smatramo za svojo dolžnost, da poda-n- naši javnosti popolno pojasnilo o takc,-menovanih naših «zvezah» z bankami. To dolžnost je povsem upravičeno nanašal že dr. Wilfan v svojem članku v nedeljski ^Edinosti*. Javni delavci, politične organizacije in javna glasila imajo ne le pravico, temveč tudi dolžnost braniti svoje delo pred pri pi de to javnostjo. Z navledniiini vrsticami hočemo izpolniti tc	dolžnc^t in pravico pred našimi
čitali ji -n vsem našim zavednim ljudstvom.
ho je bila naša gospodarska zadružna organizacija pred vojno dovršena, tako da nam je Tržaška hranilnica in posojilnica že lahko sezidala Narodni dom, smo čutili vsi. da manjka v dovršitev naše gospodarske organizacije denarni zavod, ki bi opravljal bančne posle. Naše predvojne voditelje je vodila pri tem sledeča misel: So nekateri posli, katere more opravljati samo banka. To niso čutili samo tedanji tržaški voditelji in tržaški Slovani sploh, temveč tudi vsi tisti Slovani iz Primorja, Slovenije, Hrvatske in Dalmacije, ki so imeli posla v Trstu. Vsi so se morali posluževati v svojih odnešajih s tem velik'm trgovskim središčem onih bank, ki so se v Trstu nahajale. Ker pa ni bilo nobene slovanske banke, je naravno, da so se morali obračati na italijanske denarne zavode.
Spričo te£.a položaja so prišli tedanji tržaški politični in gospodarski krogi iz na-iega tabcTa n misel, da bi bilo vendar boljše, ko bi kaka slovanska banka zdru ževala one pode, ki jih ne more opravljati nobena druga ustanova. Pri tem pa je bilo vedno naše načelo sledeče: vse naše denarna poslovanje naj združijo po možno-ti zadruge in le tisto, kar zadruge ne morejo opravljati, naj dela banka. Toda ta banka bodi naša, domača, slovanska. Smešna je trditev, da so naši politični in gospodarski činife-Iji mislili pri tem, kako bi delovanje zadrug ovirali ali mu celo škodovali. Smešna predvsem zato, ker tao isti čini-telii u~tanavili in organizirali tudi naše zadruge.
Inicijativo za ustanovitev domače slovanske banke je dal naš veletzaslužni in ideaJrta požrtvovalni dr. Gustav Gregorin. On je tudi izvršil vse pripravljalno delo za dosego koncesije i. d. Banka se je ustanovila 1. 1905., najprej z udeležbo tržaških krogov, a kmalu so pristopili s svojim sodelovanjem tudi slovanski gospodarski krogi iz vseh gori navedenih dežel, kalere ito gospodarski gravitirale k Trstu. Banka, ki se je imenovala kot tvrdka «Jadranska bauka*, se je uspešno razvijala, kar je bil najlepši dokaz, kako potrebna je bila njena ustanovitev. Od enega milijona začetnega kapitala, je prišla polagoma na 30 milijonov krc.n in je postala ena najuglednejših bank v Trstu. Njene akcije so zrastle od 400 kron liominale na 900 in po vojni celo na 600—700 lir. Ob koncu vojne je imela ne samo nedotaknjen ves delniški kapital, temveč tudi pet milijonorv lir izkazanega rezervnega fonda. Njene resnične rezerve pa so bile še mnogo večje.
Naše zadružništvo ni od banke prav nič trpelo. Nasprotno: ob začetku vojne je stalo tržaško zadružništvo bolje nego po drugih krajih. Poleg Tržaške hranilnice in posojilnice rssno imeli Trgovsko-obrtno za^-drugo. c Na® dom», zadrugo za zidanje delavskih hiš in stanovanj, tiskarno «Edi-nosl», Splošno hranilnico za nalaganje pu-pilskega denarja. Naši dve Delavski podporni društvi sta cveteli, Dramatično društvo je imelo svoje stalno gledališče, edino stalno gledališče v Trstu, in z dru-štvotm cGrijan- smo si o&vojili najlepše obrežje ob naši rivijeri. Jadranska banka m prišla nikjer v spor z našo zadružno organizacijo in njenim delom. Nasprotno: po zashigi dr.ja Gregorina in dragih narodno čutečih upravnih svetnikov nam je pomagala ustanoviti zadružno tiskarno « Edin ostSplošno hranilnico in ravnokar omenjeno društvo « Grijan >.. Poleg tega je prispevala s svojim čistim dobičkom za vzdrževanje trgovske šele in podpirala razne kulturne ustanove in društva, ne da bi zahtevala drugih protiuslug, nego da Slovani, ki jim je potrebna za njihove posle kaka banka, dajejo pred drugimi bankami prednost našemu domačemu slovanskemu denarnemu zavodu.
Popolnoma upravičeno je torej bilo, da smol biK na to banko ponosni, posebno še, ker tržaški Italijani niso mogli svoje
banke ustanoviti, oziroma vzdržati Tako ni <xJadranska banka* samo donašala veliko korist trgovskim stikom med Trsbcm in slovanskim zaledjem, ni samo podirala naših zadrug in kulturnih organizacij, temveč je poleg naše gospodarske moči visoko povzdignila tudi ugled vsega našega naroda.
Prehajamo sedaj k poglavju o odnosa jih
Liberalci proti vladnim komisarjem
Govor ml Bteri v poslanski zbornici — nadaljevanje razprave o notranji
Rim, 19. Predsednik, ob. Rocco je oitvo-, kazala z razpuščanjem občinskih svetov, ril sejo poslanske zbornice ob 15. uri Po Statistika dokazuje, da je bilo samo v teku ---—---•—u—	u »vri- zadnjih mesecev razpusčenih 368 občinskih svetov v 10 pokrajinah. Razpustitev občinskih svetov bi ne imela še tako hudih
prečitanju zapisnika včerajšnje seje je prišlo med poslanci-bojevniki do precej ostrega prerekanja. On. Prvano je zavrnil očitke
naših sedaniih voditeljev z « Jadransko1 Loca t ellija, da nima pravice podajati izjave | posledic, ako bi se razpisale volitve; toda nasin seaanjin v„aue»jev z. ua.u*a ..., .. „ v *-------— čcš da je mesto tega <se v občinskih madih šopirijo
za vse, kar se je po vojni'pri banki sla- litično (Medklici.)	.	„t«>H
betfa ffodilo Dr Gregorin sam je bil pri ima Udruženje pravico, da se nazivlja pa- ko je svečano obljubila, da hoče zatreti banki ^^re^edni ^r^i k<W&i frijotično. Udruženje se'klanja pred vsemi nezakonitost med naroden Meseca junija ^ -- -	.	onimi, ki so kaj storili za prospeh dom o- je MussoJini dal besedo, da hoče uveljaviti
vine; toda čas bi bil že, da že enkrat neha
do maja I. 1915., ko je odšel v inozemstvo. Ne med vojno in ne po vojni pa ni imel nihče izmed sedanjih «tržaških voditeljev* nobene ingeren.ee pri upravi banke, nobeden izmed njih ni bil ne član upravnega sveta ne nadzornik in ni srpi oh za banko niti z mezincem genil. V dotika so prihajali z banko' le kot javni delavci, kot zastopniki naših ustanov, dalje v poslih kot odvetniki, ne da bi mogli kot takšni kaj vplivati na upravo banke. V drugačnih zvezah ni bil nihče in nikdar.
Naj pri tej priliki dodamo nekaj pojasnila o razmerju predsednika naše zadruge dr. Sla vika do banke, o katerem širijo naši nasprotniki razne govorice. Dr. Sla vik je imel pred vojno svojo odvetniško« pisarnico skupno z dr. Gregorinom. Kot njegov družabnik je seveda opravljal odvetniška dela tudi za banko. Po izselitvi dr. Gregorina je banka v pričakovanju, da bo vojne kmalu kanec m da se dr. Gregorin vrne, še dalje darjala odvetniška deda skupni pisarni dr. Gregorina in dr. Sla vika, tc-da kmalu je to preaehak) in «Jadranska banka* je izročevaia od-vetni ko delo drugemu slovenskemu odvetniku, dalmatinskemu Srbu, ki je bil obenem član upravnega sveta banke, ki pa se ni nikoli udeleževal našega političnega življenja. V zadnjih letih vojne n: torej imel dr. Slavik nobenega odvetniškega posla več z « Jadransko banko*.
Isto je bilo tudi po vojni razen ene pravde, ki je bila dr.ju Slaviku poverjena koi substitutu (namestniku) ljubljanskega zastopnika ^Jadranske beškev, kateri je to izrecno zahteval, ker je bila podlaga -a- c<bv'rna in zelo važna slovenska korespondenca. In še to pravde je po par obravnavah dr. Slavik vrnil « Jadranski banki*, in sicer z ozirom na spremenjeni položaj, t. j. zato, ker se je pripravljala nacionalizacija, ki se je izvršila -ozneje na občnem zboru od 14, julija 1923.
Kar so naši voditelji storili v zadnjem času glede banke, je le to, da so vča ih intervenirali za uradništvo in pa da bi preprečili razne akcije usmerjene ^ to, da bi se banka izročila Italijanom. Saveda se je godilo to še v času, ko se ie smatralo, da je banka še dotbra in trdna.. Ko so pa spoznali položaj, da se namreč da banka ohraniti le s pomočjo vladne podpore in nacionalizacije, da drugače mora falrrati in pripraviti v zgubo ne samo ves delniiki kapital, temveč tudi dober del vloženega denarja, so morali opustiti vsak upor proti taki rešitvi Na občnem zboru od 14. julija 1923. se niso nacionalizaciji uprli, temveč le zahtevali, da se uvede preiskava, da se z odškodninsko tožbo postopa proti tistim, ki so škodo zakrivili. C e bi ne bilo prišla tedaj do nacijonalizacije in do vladne podpore, bi bila banka falirala in že tedaj bi bilo nastalo to, kar se je seda$ zgodilo. Delničarji bi bili zgubili svej založeni kapital, a vlagatelji največji del svojih vlog.
Kaj bi bih rekli tedaj naši «prija tei ji v iz razkonliške «Edinosti* v Gorici? Kričali bi proti nam, da nismo ničesar storili za rešitev banke, kakor so kričali povodom poloma neke druge ustanove.
Končno naj pojasnimo naši javnosti, ki mora prisostvovati tej ogabni gonji razkol-niške struje, še naše stališče o bankah sploh. Javnost sama naj potem sodi, kdo pravilno razumeva vse gospodarske koris-i našega ljudstva in kdo le seje razdor in izrablja nepoučenost ljudstva v druge namene, Naše stališče glede bank je: Bankam le ona opravila, ki jih zadruge ne morejo opravljati. V sedanjem gospodarskem sistemu so banke potrebne in bodo potrebne tudi v vsakem drugem sistemu, kakor nas uči ruska revolucija. Nobena gospodarska organizacija ni torej popolna brez bank. Povsod: v Italiji, v bivši Avstriji, vsi narodi so imeli tn imajo svoje banke. Tudi v Sloveniji, kjer krščansko-socijalna stranka tako prevladuje, da je dobila od 25 poslancev 21, ako se za kakega ne motimo, cvetejo banke kot nikjer drugod in celo SLS sama, najbližja sorod-nica po prepričaiuu naših «prijateljev«, si je osnovala svojo lastno banko (Gospodarska banka). V Gorici, kjer je sedež naših «prijateljev* združenih v krščansko-socijalni stranki, posluje podružnica Ljubljanske kreditne banke imenitno. Celo v sovjetski Rusiji so obnovili hanke, ker se brez njih enostavno ne da izhajati. Zato )• neumno pobijati banke kot takšne in zahtevati njihovo odpravo. Pač pa bomo ▼ konfliktu med ^darugamt m bankami in tudi smo vedno stali na stnual zadružništva. Kar pa ae tiče bank, bomo naše domače banke ▼ njihovem upravičenem delokrogu podpirali m branili proti tujim bankam. priporočajoč nažim ljudem, da, v kolikor ae pe treba posluževati bank t ilnča-fUa. kjer ae ne moro opraviti bres nph, mm
dičevega pisma niiso niti seljačka niti re« publiltanska stranka in so po svojih zadnjih nastopih dejansko prešli v radikalski blok. Tudi za Bosno se je sklenilo, da HKSS ne bo sklepala nobenih kompromisov z JMO (muslimani) in to zato, ker Radič v svojem pismu piše, da dr. Spaho ni niti za republiko, niti za kmečko pravo, vendar se pa proti JMO ne sme nastopati sovražno. HRS5 upa dobili v Bosni absolutno, ali pa vsaj relativno večino. Vodilni krogi IIRSS mislijo, da dobijo v Losni 20, a JMO 10 mandatov, tako da bi pristaši bloka parlamentarne večine dobili od 48 mandatov v Bosni najmanj 30. — Kar se tiče Slovenije, vodstvo HRSS še ni storilo glede postavljanja kandidatov definitivnih sklepov, Kandidati se bodo postavili v sporazumu s slovensko republikansko stranko
mcnspol {fašistov na patriotizem), ki ga Mussolimju Odpravite pri vladi nezako-zanškuje zgodovina. On. ^Ranieri izjavi, da ni t ost! (Pripombe.)
pridržuje pravico, da h o glasovanju razložil, zakaj se je vzdržal glasovanja o zunanji politiki vlade. Za danes bo govoril le o
sovanju, dasi je stopil ke. Zapisnik zadnje seje se sprejme.
On. Zimolo proslavi spomin <sen. Luigi j z^;»£r>plovstvu. On. Finzi našteva, da je Cavalii, on. Bottai pa sen. Albert o Cen-i| 1922, ko je on postal komisar za zrako-
lt- -71_____•__:___1 o^at:« /Iri.^nomn piA- t 1	.	-__1 _ It.i::.	TA ni lotal Iri tft
celli. Zbornica izrazi sožalje družinama po kojnikov.
Razprava o proračunu notranjega ministrstva se nadaljuje. Op. Manaresi povzdiguje v svojem govoru notranjo politiko sedanje vlade, ki je odpravila kraljevo stražo (guardia regia), ustanovila milico, uvedla davčne reforme itd.
Ko vstane liberalec Bo eri, nastane v zbornici velika pozornost. Boeri izjavi uvo doma, da
politike
Pri tem ga ne moti dejstvo, da je do junija .	, . v
podpiral vlado. Takrat je izjavila liberalna j vami. (Ploskanje.) stranka, da bo podpirala vlado, ki ima na- j On. Bodrero gorveri predvsem o preho-taen privesti državo do pomirjenja in za-1 da države iz liberalizma v fašizem; ob za-kesnitosti; toda zgodovina od Matteottije- kljucku omenja, da bo Cerkev prihodke vetfa umora do danes dokazuje, da vlada leto praznovala sveto leto. Jmevno je, da ni'tega storila. Obljubam vlade, da se ne|So se napadi prostozidarjev na fašistovsko bo več posluževala kr. ukazov, je dedH Italijo oračili; toda vlada mora tisočim ™ ukax, ki je odpravil tiskovno svobodo. Se- J tisočim romarjev, ki prispejo v Run ] veda vlada je z malimi izjemami uporabila ta ukaz le proti opozicijskemu tisku.
Proti občinskim komisarjem Kako razumeva vlada zakonitost, jo po-
zakon med narodom. Danes pa narod kliče In sicer se bodo postavile liste kakor v
Prekmurju in na Štajerskem tako na Kranjskem. S SLS nc bo stopila republikanska stranka, v noben volilni sporazum. Tako se glasi pismo Radića vodst'.u HRSS, ker da SLS ni republikanska, toda HRSS ne sme voditi prati SLS borbe, to je ne ;me napadalno nastopati, ker SLS odkrito, pošteno 5n odločno zastooa samoodloičitev slovenskega naroda, nedeljivost in samostalnost Slovenije, kaker se nadalje glasi v Radičevem pšsmu. — HRSS nadalje tudi ni še postavila kandidatov za Vojvodino, toda po informacijah bode nosilci list tudi tam predstavniki HRSS. — V Hercegovini bo nosilec liste sam Stjepan Radič. Glede Črne gore. Srbije, Šumadije je vodstvo sklenilo,. da spričo izrednih razmer v teh pokrajinah ne postavi IIRSS niti isvojih list, niti sviejih kandidatov, ampak prepušča teren popolnoma demokratski stranki g. Da.-vidovića ki zemljoradnikom oziroma strankam parlamentarne veči™e in onim strankam, Id so sicer v opoziciji.
plovstvo, imela Italija le 76 (!) letal, ki so se lahko vzdržali 1 uro v zraku, eno leto pozneje pa je letelo že 300 letal nad Rimom in 120 nad Milanom. (To Finzrjevo tstatisiiko je opozicijsko časopisje že davno ovrgio; pred par meseci je na pr. «Mondo» na podlagi uradnih dokumentov dokazal, da j« fašistovska vlada prevzela od prejšnje okoli 800 dobrih letal. Prip. ur.) Na-I' dalje poudarja on. Finzi, da je treba čim-
,omarjev, ki prispejo v i\im pokazati, da vladata v Italiji red in svoboda.
On. Gabbi hvali vlado za njeno delo na zdravstvenem polju. Tajnik Greco prečila vprašanja, nakar se seja zključi ob 19.15
mn za m
DdloJitef števila poslancev — Fedenrfisiifni bl*k ne nastopi skupno
Itln^ okrožij. Število poslancev ostane priličio isto, samo gleda metohijskega. kuma nos>4cega, ohridskega, prizrensketja, mo-ckuvkorrsškega, šibem^c^a, veliko-kikin dfšskega. pančevskega, mariborskega in ikibljanskega okrožja se rad3 teritorijaln h i^premerrrb tn s tem izprememb števila prebivalstva vrši v četrtek potsebna diskusija. Seja je bila zaključena ob 12., prihodnja pa se vrši v četrtek dopoldne.
Seja icderaiiatiinega bloka
BEOGRAD, 19. Po seji državnega od-odbor tvorijo: predsednik narodne skup- ^^ ^ &c ^.ali načebviti strank fedc šćine Ljuba Jovanović, oba podpredsedm- i raii?tixnstf5a bloka Spalio (za musL), Majek ka dr. Vladko Maček in Joap H^mjec,|in predavcc (za tIRSS), Korošec (za SLSj podpredsednik državnega sveta Alaupo- -n Davijović (za demoki-ate). Razpravljali vić, predsednik beograjskega kasacijske^t 1 ^ ^ s'H.upnem lia3t(xou federalistične.r sodišča Mihajlo Jovanović, predsedi>:k ^^ ^ volilvak ^
BEOGRAD, 19. Včeraj, osmi dan po
razpisu novih votfcev, kakor to odreja volilni zakon, se je sestal državni oeB&or, da določa število poslancev po čl, 5 voK-Suega zakona. Ta člen odreja, da vsafco vo'iino okrožje v kraljevini voli toliko posU^oev, kohkor mu jih pripada po Stavil* pi-wb*val-etva na osnovi ljudskega Štetja iz leta 1910. s tem, da na vsakih 40 ttsoć prebivalcev • pride po en poslanec, upoštevajoč tudi preostanke, ki presegajo 25 tisoč prebivalcev in jhn enako pripada poslanec. Državni predsednik narodne skup-
je zavrih!
predlog drjt. Korošca, naj bi F1RSS ne nastopila v Sloveniji. Pač pa je biti pripravljen. da HRSS nastopi skupno z davidovi-čevci v Srbiji, izvzemši južno Srbijo in Orme? goro, kjer hoče Radić samostojno v volilni boj. Ta predlog w zopet davidovi-ćevci odklonili. Tudi kieja, da bi ponekod postavil blok «manifestacijske» kandidature, kakor na pr. Davidoviča v Ljubljani m Korošca v krhkem srbskem okrožju, se je
____ ^	_	.izkazala za neizpeljivo. Korošec je izjavil,
dnevni* red tvori določitev Števila p:>;?lan- j	vido vić v Ljubljani sigurno propade,
cev po okrožjih in predlaga za osnov-o | Davidove je poudarjal, da je kandidatura
vrhovnega sodišča v Sarajevu dr. i arkaš, predsednik Stola sedmorice v Zagrebu dr. Badaj, vrštSec podpredsednika Stola sedmorice (oddelek B za Slovenijo in Dalmacijo) dr. Verona, predsednik vrhovnega sodišča v Podgcrici dr. Radulovič in predsednik apelacijskega sodišča v Novem Sadu dr. Milo^kotvić.
Seja državnega odbora je pričela ob 10. Predsednik Ljuba Jovanović je po kratkem pozdravnem na^jovoru izjavil, da
normo čl. 5. volilnega zakona. Dr. Maček predlaga ljudsko statistiko iz leta 1921. F ada-j se pridružuje njegovemu mišljenju. Dr. Hohnjec je enakega mišljenja, ker so bili Jugosloveni pri ljudskem štetju leta 1910. še razkosani v razne države; ker pa 3 eda j imajo 4bčo statistiko države, predlaga njo za osnovo določitve poslanskega števila. Mihajlo Jovanović meni, da se zakon ne more spremeniti, temveč bi se o tem dalo razpravljati šele tedaj, ako bi narodna skupščina izpremenila čl. 5. volil-
dr, Korošca v Šumadiji nemogoča.
Debata se je popoldne nadaljevala od 16. do 19. ure. Iz poročila, ki ga je izdal federalistični blok je razvidno, da se načelniki strank niso mogli sporazumeti za skupni nastop. Uradno poročilo se glasi:
«Na seji šefov širšega bloka se je ugotovilo, da je po poročilih iz vseh krajev države volilni položaj zelo ugoden za stranke «sporazuma». Upoštevajoč, da bo tokrat hud volilni boj z gesli* za zmago načela parlainentarnosti in spoštovanja
nega zakona. Predsednik Ljuba Jovanović i volje naroda in za zmago narodnega spa-i sto tak o meni, da se ne more tolmačiti, aH razuma in za boj proti korupciji in sogla-kaka odredba velja ali ne velja, ali jo je^ujoč z željami prijateljev iz vse države,
• f	_____I.!	a- m.Ij ^m« jf* X	Iah iran t	v "t "f* C_____1 _	-- ----- -	_	IT«
treba uvaževati tako ali drugače, temveč upoštevati se mora edino člen 5., ki precizno navaja, da se volitve morajo provesti na osnovi statistike iz leta 1910. Pravico izpremembe ima samo narodna skupščina. Doktor Verona se strinja s stališčem doktorja Badaja.
Por zaključeni debati ae je vršilo glasovanje o predlogu predsednika Ljuba Jo-vanatvića, da se odredba čl. 5. volilnega zakona upošteva tako, kakor se zakonito glasi. Za predlog oo glasovali Mihajlo Jovanović, Milojkoftrić, Farkaš, Alaupović m Radulovič; proti, odnosno za predlog dr. Mačka pa ao glasovali dr. Mačdc, dr. Hohnjec, dr. Badaj in Verona.
Po glasovanju je državni odbor pričel določevati število poslancev poedmih vo-
ia ae aa
so načelniki strank sporazuma sklenili, priporočati svojim prijateljem, naj tam, kjer je to po krajevnih razmerah mogoče, nastopajo skupaj pri volitvah. Kjer pa to ne bi Šlo, ali ne bi bilo vsled krajevnih razmer za poedinot stranko koristno, se razume samo ob sebi, da tso člani sporazumnih strank dolžni, da se kolikor mogoče podpirajo, >»
Rodit vod! Milino wlItlko Iz Inozemstvo
HRSS nastopi v Sloveniji BEOGRAD, 19. Na podlagi pisma Stjepana Radića iz inozemstva, je vodstvo HRSS storilo sledeče sklepe:
V »severni Dalmaciji bo nosilec liste HRSS Pavao Radič, v južni Dalmaciji pa splitski zastopnik Avgust Košutič. Sklenilo se je, da HRSS v Dalmaciji ne stopi v kooperacijo z nobeno strai^co pari a n j n-tarae večine, pa tudi ne s Trumbičem in z zaadforadnikl, ker alednfi po besedah Ra-
Pred rekonstrukcijo lirtcsl. vMz
Se} a ministrskega sveta - Niklasti dinar Podpora za ljubljanski velesejem
BEOGRAD, 19. Za danes dopoldne jo določen sestanek delegatov radikalne in samostojne demokratske straiJce, da ^e nadaljujejo razgovori za sklenitev defini-rivnega sporazuma glede skupnega nastopa iri volitvah.
Sinoči od 6. do 7. ure je bil na dvoril minister Trifković. Po avdijenci je izjavil minister, da je treba na zpopolnitev kabineta še nekaj dni počakati :n da se bo nemara še tekom jutrišnjega dne dosege! .>opoin sporazum med obema strankama glede nastopa pri volitvah.
Popoldne so dalj časa konferirali o poslovanju državnega odbora predsednik ikupšćine Jovanović, ministrski predsednik Pašič in mimster Trifkovič.
Kakor se v informiranih političnih krofih zatrnrje, v kabineta zaenkrat ne pride večjih sprememb. Le toliko je gotovo, da vstopi v vlado dr, Milau Srtkič, ki prevzame menda ministrstvo za izenačenje zakonov. Dosedanji titular tega resorta Marko Gjurif.ić postane minister za socijalno politiko. Ministrstvo za agrarno reformo ostane zaenkrat nezasedeno ter ga bo vodil minister poljoprivrede Krsta Mi-letič.
Dopoldne ofd 10. do 13. se je vršila ^cja vlade. Odrejen je bi) kredit 25 milijonov dinarjev za gradbo in popravo cest Nato se je razpravljalo o razdelitvi reparacijske kvote. Pri tem se je odobrilo 200 tisoč blatih mark (ekrog 4 milijone dinarjev) za privatna naročila. Interesantno je, da je s tem država prvič dovolila privatnikom nabave na račun reparacij. Ta odlok bo prav povoljno učinkoval v inozemstvu.
Rešilo se je nadalje, da se da kovati niklasti denar po 2, 1 in pol dinarja po italijansko-belgijskem tipu. Kovalo se bo v skupni vrednosti 200 milijonov dinarjev, da se s tem nadomestijo vsi mali raztrgani bankovci. O tem bo izdan? še posebno poročilo.
Minister za trgovino in industi jo dr. Grisogono je dovolil Ljubljanskemu vele-sejmu letno podporo v znesku 100.000 Din.
Gršho-sr&sks pogodba z leta 1513 poteklo
Grčija želi prijateljskih odnoSa je v z Jugo«Uiyijo
ATENE, 19, Z ozirom na vesti, ki jih Sirijo nekateri listi o odpovedi grSko-srbskj zveze strani »Jugoslavije, j« grška viada objavila naslednje poročilo: Kakor znano, je bila sklenjena grško-srbska zveza 19. maja 1913. laitrat je bila Sibija &e majhna dežela ter se raztezala le na Balkanu; sedanja Jugoslavija pa se razprostira to in onstran Donave. Ravnotako je obsegala Grčija v imenovani dobi komaj polovico ozemlja sedan e gr£ke države. Pogodba med Grčijo in Srbijo je bila sklenjena za dobo 10 let in bi potemtakem potekla 19. maja 1923. Vendar pa traja ie leto dni, da eden ali drugi kontrahent lahko odpove ali obnovi pogodbo. Jasno je, da nI pogodba z leta 1913 povsem ustrezala potrebam dveh držav, ki so si svoj teritorij znatno povečali po svetovni vo'ni. Zato je tud' minister kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev naznanil sklep svoje vlade, ki pravi, da ie pogodba potekla in da ni več obvezna. Vendar pa sta obe vladi istočasno izrazile željo, da se pričnejo pogajanja v svrho sklenitve nove prijateljske pogodbe.
Jugoslovenski minister je imel danes daliftt pogovor z zunanjim ministrom. Listi naglašajo« da Grčija hode gojiti prav prijateljske odno-£aje z Jugoslavijo. Take odnošaje narekujejo skupni ideali in interesi obeh držav.
Grška zbornica razpnHjt o aort satari
ATENE, 19. Zbornica je pričala razpravljati o nonri ustavi Predvsem pa se je obravnavalo vprašanje senata, čigar ustanovitev 90 iako vroče zagovarjali republikanci.
Ekumenski patrijarh Gregorij umrl
ATENE, 19. Predsednik je naznanil navodni skupščini -smrt ekumenskega patrijarha Gre gori ja. Danes se je vršila v stolni cerkvi zadušnica za pokojnikom. Listi objavljajo dolge osmrtnice o patrijarhu ter jM-avijo, da je bil Gregorij prvi carigrajski patrijarh, ki je bil izvoljen pod novim tur-ikim režimom. ____
Grški zastopnik v Sofiji predal noto radi umora treh Grkov
SOFIJA Uradno poročilo pravi, da je grški zastopnik v Sofiji predal bolgarski vladi noto, ki se tiče umora treh Grkov v Stalimaki. Nota se bavi le g pojašnjevanjem dogodka ter izraža nado, da bo vlada ukrenila potrebne odredbe, da se krivci strogo kaznujejo. Bolgarsko uradno poročilo pravi, da bolgarska vlada globoko obžaluje ta incident ter je odredila vse potrebno, da se izsledijo krivci. Kar se tiče zaščite narodnih manjšin v Bolgariji, je k t a bolise zasigurana kot v drugih državah.
Tmmto poiiti&o umnih Rušil!
Herriotove izjave o vatikanski politiki
PARIZ, 19. Zbornična komisija za zunanje zadeve se je sestala pod predsedstvom Lou-cher-ja. Ministrski predsednik je govoril o principih svoje politike napram sovjetski Rusiji. Obrazložil je gospodarske in politične razloge, radi katerih je priznala francoska vlada sovjetsko vlado. Pripomnil ie, da je komisija za preučevanje ruskega vprašanja pod predsedstvom senatorja Monzie enodušno sklenila priznanje sovjetske Rusije de jure. Herriot je nato orisal smernice, po katerih se bodo vršila s počenši januarjem rusko-francoska pogajanja, Glede vatikanskega poslaništva je izjavil, da hoče v prvi vrsti ločiti duhovne probleme od prosvetnih. Dodal je, da odgovarja taka politika tradicijam republikanske Francije.
Komisija, ki bi morala razpravljati o predlogu komunističnega poslanca Cachina, da odpošlje francoska zbornica pozdrav ruskemu narodu, je sklenila po navodilih vlade, da se ne odobri predlog navedenega poslanca, kajti slične brzojavke je odposlala francoska vlada sovjetski Rusiji v trenutku, ko je priznala de jure sovjetski režim.
Francoski senat odklonil amnestijo hopetana Scđiu'-a
Prenos Jauresa v Pantheoo
PARIZ, 19. S 175 glasovi proti 66 je senat odobril kredit v znesku 650 tisoč frankov v svrho prenosa Jauresovega pepela v Pan-fcheon. Danes je senat nadaljeval tudi diskusijo o amnestijskem načrtu. S 189 glasovi proti 104 je odklonil amnestijo, ki jo je vlada predlagala za one, ki so bili obsojeni in coirtuma-ciam in posebno za kapetana Sadoul-a, ki je dezertira! k sovjetom, in revolucionarnega pisatelja Guilbeau.
Program bližajočih se rusko-francoskih pogajanj
PARIZ, 19. Glede izjav, ki jih je podal Herriot koenisrji za zunanje zadeve, pravi list «Peti t Parisien->, da je ministrski predsednik naglašal tudi sledeče; V Aziji, v francoskih kolonijah razširjajo boljševiki propagando, ki jo mora Francija od blizu motriti. Program francoskoruskih pogajanj, ki se pričnejuD1 10. januarja, je naslednji: 1. Revizija pogodb, sklenjenih s prejšnjimi ruskimi vladami; 2. diplomatske, konzularne klavzule, privilegiji in imuniteta; 3. potni liisti obeh držav; ureditev medsebojnih državnih interesov, vo^ne odškodnine, zasebnih interesov v Franciji in Rusiji; 4. izvajanje državnih zakonov. Herriot je tudi priznal, da Poljska in Romunska, s katerima se je francoska vlada posvetovala glede romunskega vprašanja, nista nikakor nasprotovala priznanju sovjetske Rusije s strani Francije.
Načelnik nemške trgovske delegacije v Parizu
PARIZ, 19. Danes je prispel iz Berlina načelnik nemške trgovske delegacije Tru-delemburg. Zdi se, da se bodo pogajanja med nemškimi in francoskimi delegati za sklenitev trgovinskega dogovora zopet pričela.	_
Britanska vlada prosi društvo narodov, da preloži razpravljanje o razorožitvi
ŽENEVA, 19. Britanska vlada je poslala tajništvu Društva narodov noto, v kateri prosi, da se svet Društva narodov, ki se sestane de-, cembra meseca v Rimu, za enkrat ne bavi s protokolom o razorožitvi in varstvu. Svojo prošnjo utemeljuje britanska vlada z izjavami, da se sama v veliki meri peča s vprašanjem razorožitve in varstva in baš radi tega si šteje v dolžnost, da o tem predmetu razpravlja tudi z dominijoni, brez katerih ne bi mogla v navedenem slučaju ničesar sklepati.
Britanska vlada jie zavrača razoroži t ve-nega protokola
LONDON, 19. Agencija Reuter pravi; Prošnja, ki jo je poslala britanska vlada Društvu narodov glede odložitve proučevanja protokola o razorožitvi, ne pomeni, da se zavrača tozadevni protokol, temveč angleški ministrski predsednik in tajnik za zunanje zadeve si želita le več časa, da proučujeta vprašanje razorožitve v tesnem sporazumu z dominijoni. Saj je popolnoma jasno, da se tako važnega vprašanja ne more proučiti do meseca decembra, ko* se sestane svet Društva narodov.
Sovjetska vlada priznala francoskega veleposlanika t Moskvi.
PARIZ, 19. Vlada Zveze sovjetskih socialističnih republik je objavila odobritev imenovanja Jean Hebettes-a za francoskega veleposlanika v Moskvi.
Pogrešan portugalski letalec.
CHERBOUGR, 19. Preteklo soboto i« odpotoval iz Rotterdama na Portugalsko v hi-droplanu portugalski letslec Sacadica GabraL Dosedaj ni ie nikakih poročil o letalcu.
Včeraj je neka Udi|S pr peljtla v Ortenden ostanke letala, ki gs je na£.a v Rokavsken preliva.
. IvtirOstt travni koncelcr n hm z velenend
Ugibanja o nori vladi in njcat amnAi
DUNAJ, 19. Novi državni kancelar dr. Ramek je nadaljeval danes pogajanja z velenemci. V parlamentarnih krogih viada naziranje, da se bo posrečilo1 pridobiti ve-Ienemško ljudsko stranko za nov kabinet. Obstoja velika verjetnost, da bode ta dosedanja ministra, kancelarjev namestnik dr. Frank, ki je v važnih zadevah večkrat z velikim uspehom zastopal dr. Seipel-a, in dr, Schiirff ohranila svoje mesto. Ako se to v resnici zgodi, bi bil s tem dosežen dvojni uspeh, ker se velenemci, kakor zatrjujejo, protiv rjo politiziranju uprave nočejo nikakor dovoliti federalizacije v prevelikem obsegu.
Ministrstvo bi imelo torej sledeče Hce> Državni kancelar dr. Ramek, finančni minister dr. Ahrer. Poročila, ki pravijo, da prevzame novi kancelar tudi posle zunanjega ministra, ne bodo točna, kajti kancelar ne more potleg svojih dolžnosti, ki zahtevajo mnogo energije, vršiti tudi naloge ministra za zunanje zadeve. Niti dr. Seipel se ni upal prevzeti takih dveh bremen. V parlamentarnih krogih se govori, da bo dr. Mataja prevzel mesto zunanjega ministra, čeravno se je dosedaj branil. Kancelarjev
ni sirskega predsednika na sodelovanje* itd Ker s« je goiovo ta m oni naših Čita-teljev vprašal, kaj neki petnem ta «umik na A ven tki*, naj opozorimo, da je izražanje zgolj metafora (nekaka prispodoba), sloneča na zgodovinskih dogodkih v starem Rimu.
Prebivalstvo mesta Rima se je že za časa kraljev delilo v dva sloja: plebejce in patricije. Prvi <so biH prisiljenci, navadno pripadniki podjarmljenih ljudstev, drugi pa avtohtono naseljenje starega Rima. Patriciji so imeli vso moč v svojih rokah. Opravljali so vse javne službe, sodili po svoji volji svoje nižje sodržavljane ter so ME izključni* uživalci državnih zemljišč, ki so jih plebejcem dajalo v zakup proti visoki zakupnini. Za časa pogostih vojen je patricij izročal svoje polje, svojim klijentom v obdelovanje, dočim je moral plebejec neobdelano zapuščati, ali celo prodati svoje skromno posestvo, da je pokril troše k bivanja v taboru. Kajti oboro-ževati in preživljati se je moral vsak vojak sam. Država mu ni dala niti toliko, da bi se enkrat oteščaLj Ako je plebejec potreboval pomoči, ki mu jo je patricij navadno naklonil. Toda za kako ceno! Za izposojeni denar je moral plačevati visoke obresti in najmanjša zamuda v odplačevanju teh obresti je imela za posledico, da je
namestnik postane dr. Frank, trgovinski Ljeg^o posestvo prešte" v last'upnika, minister pa dr. Schurff. Za ministra za so- Kadar ni imel ničesar, kar bi dal v za-cijailno skrbstvo |bi poseJ v poštev ar.' Resch, kar bi se smatralo kot nekaka koncesija socijalnim demokratom. Vojni
minister Vaugan in prosvetni minister Schneider bi ostala na svojem mestu. Domneva se, da novo ministrstvo ne bo reševalo vprašanja upravne reforme in od-nošajev med državno zvezo in posameznimi pokrajinami na tako radikalen način kakor prejšnja Seipel-ova vlada.
Bombni otiotot no poveljnika egipčanskih tet
General Leestack težko ranjen - Atentatorji zbežali
KAIRO, 19. Danes ob 11.45 je bil izvršen na poveljnika egipčanske vojske Lee-stack-a bombni atentat v trenutku, ko je imenovani zapustil poslopje vojnega ministrstva. Bomba ni eksplodirala Atentatorji so pričeli nato streljati s samokresi na Leestacka in njegovo spremstvo. Ranjeni so bili njegov pomočnik, šofer in en policijski agent. Leestack je bil težko ranjen v prsa. Odpeljan je bil v nevarnem stanju v bolnico. ____
Španski general padel v Maroka
MADRID, 19. Iz Maroka je prispela vest, da je padel general Serrano, baje ga je zadela krogla* ki je slučajno priletela za
bojno črto. _
Ratifikacija konkordata med Bavarsko in Vatikanom
MONAKOVO, 19. Danes je bil predložen deželni zbornici predlog za ratifikacijo konkordata med Bavarsko in sv. stolico.	—
Coolidge je imenoval Mac Murray-ja za državnega tajnika
WASHINGTON, 19. Predsednik Coolid-ge je imenoval Mac Murray-ja za pomožnega državnega tajnika. — Mac Murray je bil od 1. 1919 ravnatelj za zadeve skrajnega vzhoda v državnem uradu za zunanje zadeve. .	_
Zrakoplovni promet med Londonom in Bombayem
LONDON, 19. Načelnik oddelka za civilno zrakoplovbo Sefton Brancker odpotuje v zrakoplovu v Indijo, da prouči vprašanje zrakoplovnega prometa med Londonom in Bombayem.
Zgodovino se ponaulja
Umor poslanca Ma-tteottija je takoj
stavo, je revež prodal evoje — otroke za sužnje! In kadar je izčrpal tudi to sredstvo, zastavil je svoj lastni život, da si le. ohrani življenje! Požrešnost in lakomnost patri-cijev ni poznala mej. Pehali so svoje dolžnike v ječe ter jih obsojali v prisilno delo ali tlačanstvo. Skupna stiska in nadloga sta vzdramila slednjič plebejce. Ko so se Rimljani po izgonu kralja Tarkvinija za-pleli v vojno z Latini (501. pred Kr.), so se plebejci branili prijeti za orožje, razsr-jeni zaradi nečloveškega ravnanja z njimi. Patriciji si niso znali drugače pomagati iz zagate, nego da so za dobo 10 mesecev na mesto konsulov m drugih uradnikov imenovali diktatorja ali vojvodo, ki so mu poverili vso oblast v državi Rimljani so se dobro zavedali, da je diktatorstvo nevarna igra, kajti dogodilo bi se lahko, da se zmagoslavni vojvoda polasti oblasti ter si dene na glavo kraljevo krono. Zaradi tega so se le v skrajni sili zatekali k dikta-torstvu.
Nenavadni ukrep pa trici jev je uspeL Preplašeno ljudstvo je zgrabilo za orožje in prepodilo sovražnika. Namesto pa, da bi se biH plemiči obdolžili požrtvovalnim plebejcem, so pestopali proti njim še hujše in strožje, kar je izzvalo v Rimu velike nemire. To ugodno priliko so podvržena ljudstva okoli Rima porabila, da se otresejo) jarma. Rim je hitel z razpisovanjem naborov. Užaljeni plebejci pa so se patricijem rogali, češ naj se le sami gredo vojskovat, ko hoč«?fo ttidi oni sami uživati sad zmage. Ta zasmehovalni odgovor ple-bejcev je spravil njih nasprotnike v veliko zadrego. S prošnjami in obljubami so skušali pregovoriti spontano ljudstvo. Obljubljali so mu popolni popust vseh dolgov. Plebejci so se tudi takrat dali premanrH. Udarili so na sovražnika ter izvojevali sijajno zmago. Tudi ta napor ljudstva bi bil ostal brezuspešen, če bi se bilo vse steklo po volji plemiče v, ki so popolnoma pozabili na dane obljube, čim je bila nevarnost odstranjena: staro zatiranje se je začelo vnovič s še hujšo strogostjo.
Prevarjeno ljudstvo pa se takrat ni udalo, marveč se je oprijelo sredstva, ki je vzbudilo v vrstah patricijev strah in trepet. Z orožjem v roki in vojnimi znaki na čelu se je nmaknilo na Aventin, enega izmed gričev, na katerih sloni deloma še današnji Rim, ter se ie tu utaborilo.
čelno niso zametali, so že v zadnjem parlamentarnem zasedanju glasno zahtevali od ministrskega predsednika, naj razpusti fašistorvsko milico ter vzpostavi zakonitost Sistematično kršenje zakona cd strani vlade in njenih pristašev — tako je trdila manjšina — je dospelo do viška. Manjšina je noglašala, da so vsi patrijo-tičiri elementi v državi, ki smatrajo spoštovanje zakona za predpogoj in jamstvo vsega kulturnega napredka, resno vznemirjeni in v velikih skrbeh za bodočnost domovine.
Ta enodušni in odločni nastop manjšine, in pa silno ogorčenje, ki je zajelo vso italijansko javnost, čim je doznala za strašni zločin, sta spravila tudi ministrskega predsednika iz ravnotežja hi zdelo se je nekoliko časa kakor da se mož hoče udati ter izvesti — četudi ne na mah, pa vsaj postopno — toli obetovano normalizacijo. AH, ko se je prvo razburjenje nekoliko poleglo in je vlada prišla do sape, se ji ni nič več mudilo, da bi ustregla zahtevam opcizicijonalnih strank, najmanje pa da bi normalizacijo raztegnila na razpust milice. Ministrski predsednik je marveč v svojih pogostih govorih pred javnostjo tekom zadnjih mesecev dokaj jasno izjavljal, da nikakor ne misli ustreči tej glavni zahtevi svojih nasprotnikov. Spričo takih izjav so se malone vse nefašistovske stranke strnile v opozicijski, blok, ki je naznanil vladi, da se ne bo udeleževal razprav v zbornici ter da ostane izven parlamenta vse dotlej, dokler ne izvede vlada stroge normalizacije. Ta protest odmeva tudi iz proglasov združene opozicije na italijanski narod povodom otvoritve sedanjega parlamentarnega zasedanja.	f ^
Listi so začeli pisati da se ie opozicija «umaknila na «Aveatia», «da noče ostaviti , Aventina* do povrnitve po*m razmer v državi klrab vsem vabilom
Zgodovinarji označujejo ta korak plebejce v za prvo «secessio plebis» (ločitev ljudstva). Patriciji so poslali v naglici posebno odposlanstvo za njimi, ki naj bi jih pregovorilo k povrnitvi. Ljudstvo je izjavilo, da je pripravljeno na to, toda le pod temi-le pogoji: popust vseh dolgov, svoboda vsem dolžnikom v ječah, priznanje pravice do izvolitve zastopnikov '-'udstva iz svoje srede, takozvanih tribunov, ki naj varujejo koristi ljudstva ter da nasprotujejo vsakemu ukrepu senata, ki bi temu škodoval. (Veto). Patriciji so sprejeli vse te pogoje. Odslej je «plebis» v nadaljnjih borbah s patriciji, ki pa so Še dvakrat zahtevali, naj se ljudstvo umakne na Aventin, stopala od zmage do zmage, dokler si ni priborila popolno ravnopravnost (leta 300. pred Kr.). Ra-zveljava prepovedi ženit ve med patriciji in plebejci je bil eden zadnjih uspehov tekom dvestoletne borbe. Odslej dalje so se patriciji polagoma popolnoma stopiK s plebejci in namesto starega patricijata so stopili «nobiles», ki so imeli v svoji sredi potomce enih m drugih.
Pred zaključkom teh črtic moramo opozoriti, da nekateri zgodovinarji trdijo, da se ljudstvo ni izseljevalo na grič Aventin, ampak na «Mons sacer» (sv. goro), ki se nahaja med rekama Tibero in Arnijem, nekoliko kilometrov od Rima. To razliko v mnenjih učenjakov razlaga dejstvo, da so tedanji dogodki v marsičem zamotani in nejasni. V se kako pa so ti dogodki iz starega Rima poučni tudi za sedanje borbe v Italiji.	_-
Razdelite« noSe pokrajine o Šolska okrožla In didaktična ravnateljstva
V zadnjem	z naslovom -K no-
remu hhfa— upravnemu sistemu* smo omenili, da se ie razdelitev iokkih okrožij izvršila pri zeleni miri, ker se niso upoštevale prejšnje meje. Tudi pri razdeKtvi didaktičnih ravnateljstev sa opaža ista površnost, oosroma mehanična razdelitev brez pi ia^ipjjfkA vidikov. V naslednjem podaje mo razdelitev okrožij v cfidaktična ravnateljstva. Navedli" bomo akrožia. v katerih 2m naše Hndstvo.
HI okrožje (zunanje) s sedel cm v Trstu, Didaktična ravnateljstva.
1.	Sedež: Milje. Šole: Milje, Dolina.
2.	Sedež: Sežana. Šole: Sežana, Avber, Lokev, Naklo, Povir, Rodik, Veliki Repen, Storje, Gorenje Vreme, Spodnje Vreme, Sinadole, Famlje, Herpelje-Kozina, Tarnaj.
3.	Sedež: Na&režina, Šole: Na.br ež in a, EKitovije, Kopriva, Skopo, Zgonik, Sem-polaj, Slivno, Devin, Mavhmje.
4.	Sedež: Tržič (Monfalcone). Šole: Tržič, Doberdob, Sela, San Canzian d'Isonzo.
5.	Sedež: Komen. Sole: Komen, Gahro-vica, Gorjansko, Škrbina, Temnica, Voj-ščica, P lisko vic a, Brest o vic a, Kobilja glava, Veliki dol.
6.	Sedež: Rihemberk. Šole: Rihemberk, štjak, Dornberg, Štanjel, Šmarje.
7.	Sedež: Koper. Šole: Koper, Marezige, Dekani,
8.	Sedež: Isola. Šole: Isola, Pomjan.
9.	Sedež: Ajdovščina. Šole: Ajdovščina, Sv. Križ, Lokavec, Budanje, Karanje, Do!, Otlica, Erzelj, Gabrije, Goče, Podraga, Velike Žablje, Šturije, Ustje, Vrhpolje, Vr-tovin, Skrilje.
10.	Sedež: Vipava. ŠoJe: Vipava, Laze, Planina, Col, Podkraj, št. Vid, Slap, Vrabče.
IV. okrožje s sedežem v Poli. Didaktična ravnateljstva.
1.	Sedež: Dinjan. Šole: Dinjan, Barbana, Sanvinčent.
2.	Sedež: Čres: (neizpolnjeno v uradnem seznamu).
3.	Sedež: MaE Lošinj. Šo'Je: Mali Lo&inj, Veliki Lošinj. Ossero.
4.	Sedež: Labin (Albona). Šole; Labin, Beriseč.
5.	Sedež: Sušnjevica (Valdarsa). Šole: Sušnjevica, Bo4jun, Žminj. Draguć.
V. okrožje s sedežem Volosko-Opatija. Didaktična ravnateljstva.
1.	Sedež: Volosko-Opatija. Šole: Vo-losko, Opatija, Matulje.
2.	Sedež: Trnovo. Šole: Trnovo, Janezovo, Brdo, Jablanica, Celje, Knežak, Ki-Iovče, Prem, Ratečevo, Zagorje, S mer je in Bistrica.
3.	Sedež: Postojna. Šole: Postojna, Bukovje, Kačja vas, Košana, Št. Peter na Krasu, Šmihel, Slavina.
4.	Sedež: Senožeče, šole: Senožeče, Laze, Hrenovica, Dolenja vas.
5.	Sedež: Podgrad. Šole: Podgrad, Je!-šane, Materija.
6.	Sedež: Lovrana. Šole: Lovrana, Veprinac, Moščenice.
VL okrožje s sedežem v Rovinju. Didaktična ravnateljstva.
!. Sedež: Rovinj. Šole: Rovinj, Kanfanar, Va3Je d'Istria.
Z Sedež: Pazin. Šole: Pardn, Antinjan.
3.	Sedež: Bozet. Šole: Roč, Slum.
4.	Sedež: Buzet. Šole: Buzet, Roč, Dane.
5.	Sedež: Buje. Šole: Buje, Grižnjan. Oprtalj, Mtetovun.
6.	Sedež: Umag. Šole: Verteneglio, Cit-tanova.
7. Sedež: Poreč. Šo4e; Poreč, Orsera, Via. njan, Vižinada.
VB. okrožje s sedežem v Vidmu; 12 di-dark ličnih ravnateljstev.
IX. okrožje s sedežem v Toimezzc; 1} didaktičnih ravnateljstev.
X. okrožje s sedežem v Gorici.
(Mestne šole so v upravi občine).
Didaktična ravnateljstva.
1.	Sedež: Gradiška. Šole: Gradiška, Co« rona, Fara, Mariano, Moraro, Sagrado.
2.	Sedež: Romans. Šola: Roman s, Versa, Villese, Medea, Chiopris, TapogKano.
3.	Sedež: Korasin. Šole: Kormin, Braz-. zano, Dolenja. Moša, S. Lorenzc di Mossa, Capriva.
4.	Sedež: Oglej. Šole: Oglej, FiumiceUo^ Terzo.
5.	Sedež: Kojsko. Šole: Kolsko, Biljana* Medana, Kožbana.
6.	Sedež: Miren. Šole: Miren, Opatjeselov Štandrež, Vrtojba, Št. Peter pri Gorici. Pi> vačina, Renče, Vogrsko, Sovodnje.
7.	Sedež: Ronchi. Šole: Ronchi, Staran* zano, S. Pier d'Isonzo, Fontano, Turiaco.
8.	Sedež: Šempas. Šole: Šeaipas, Ozeljan, Osek, Vitovlje, Trnovo, Krnica, Gcjače,
9.	Sedež: Solkan. Šole: Solkan, Štever* jan, Podgora, Ločni k, Gargano,
10.	Cervignano.
11.	Aiello.
12.	Lattsana.
13.	S. Giorgio di Nogaro.
XL okrožje s sedežem v Tolminu.
Didaktična ravnateljstva.
1.	Sedež: Tolmin. Šole: Tolmin, VoUc.
2.	Sedež: Kanal. Šole: Kanal, Avče, Anhovo, Ajfca, Bate, Deskle, Kal, Roćinj, Banjšice sv. Duha.
3.	Sedež: Kobarid. Šole: Kobarid, Bre-ginj, Kred, Drežnica, Itiersko1, Livek, Li-bušnja, Sedlo, Trnovo.
4.	Sedež: Sv. Lucita. Šole: Sv. Lucija, Grahovo, Ponikve, Ccpovan, Tribuša, Lokavec.	j
5.	Sedež: Idrija. Šole: Idrija, Spodnja Idrija, Ledine, Dolek, CekovniiV Crnivrh, Vojisko.
6.	Sedež: Cerkno. Šole: Cerkno, Šentviška Gora, Šebrelje.
7.	Sedež: Bovec. Šole: Bovec, Log, Cez-soća, Cezsoski Log, Srpenica, Soča, Trenta.
8.	Sedež: S. Pietro al Natiscne: Tacelto, Savogna, Rodela.
9.	S. Leonardo: Drenchia, Grimacco, Sdregna.
Za mesta z avtonomno šolsko administracijo, kakor se imenuje tO v uradnem jeziku, so imenovani še takozvani častni nadzorniki. Take nadzornike imajo Trst. Gorica, Videm.
Gorenja razdelitev je še pomanjkljiva. Vsemu delu se vidi, da je bilo v naglici izvršeno in pri zeleni mizi, kar lahto:« razvidi vsakdo, ki se količkaj spoena v našfh krajih. Že tukaj je birokratizem reševal ta del šolskega vprašanja daleč od življenja.
DNEVNE WES¥
Polom banke jMrioticu" j
Glasilo bojevnikov m pohabljencev v Julijski Kraj.ni, *La Frontieras>, je stavila županu Pitacco kočljivo vprašanje: kda, je prav za prav odstopil od predsedstva «Banke Adria-tike» in iz katerih razlogov?* Na to vprašan e je dal župan v bolonjskem listu «Resto del Car lino» pojasnilo, da je odstopil po dveh mesecih predsedovanja. Tisto pojasnilo pa ni nič govorilo o razlogih. Zato je rečeno glasilo v svoji številki od 10. novembra ponovilo vprašanje: zakaj je župan Pitacco odstopil od predsedstva banke. To vprašan'e je — je nagla- J šala »Frontiera* — opravičeno tembolj, ker je sicer navada, da predsednik ostaja na svo- j jem mestu od občnega zbora do občnega zbora, torej eno leto. Župan Pitacco je moral torej imeti svoje posebne razloge I Te bi moral povedati! Pa ne Bolognežera, ampak naravnost Tržačanom!
Omenjeno pojasnilo pravi, da je župan Pitacco obvestil pristojno mesto o svojem nastopu. «Frontiera» pa meni, da je s tem izrečena težka obtožba na račun tistega pristojnega mesta. Kajti — tako pravi — če je to mesto poznalo razloge, radi kater h je župan Pitacco odstopil od predsedstva banke, zakaj ni poseglo vmes in storilo svojo dolžnost? Na vprašanje, zakaj je odstopil, nadovezu'e glasilo bo evnikov nadaljnje vprašanje: koga je obvestil o svoji demisiji? Potem: Kdaj je odstopit? Ali res, kakor naglasa on, c*ne 30. septembra 1923, ali pa še le 15. Jebrnarja 1924, kakor je razvidno iz trgovskega registra?!
V svoji številki od 17. novembra očita «La Front era« županu Pitaccn med drugim tudi to, da ni hotel sprejeti zastopnikov osleparjenih upnikov, ki so hoteli pri njem, županu tržaškem in predsedniku banke, dobiti vsaj moralno podporo, če že ne gospodarske. —
Po splošni sodbi znaša premožen e krivih in odgovornih upravnih svetnikov okoli 120 milijonov, torej najmanje še enkrat toliko, nego zraša deficit banke. Tem nujnejša je dolžnost vlade in posebno sodnije, da ugotovita premoženje upravn h svetnikov ter njihove kazen- ( ske in civilne odgovornosti in da zagotovita iz tega imetja poravnavo neizmerne škode, ki grozi vložnikom. To sta dolžni ugledu denar-
n';h zavodov, pa tudi — svojemu!
Naj dodamo še vest, ki jo je prinesel včerajšnji «Piccolo», da je bil v Milanu aretiran bivši ravnatelj banke Adriatika, cav. Alessandro Alessandrini. Ta gospod je pred kakimi petimi meseci odtegnil našemu mestu svojo — dragoceno navzočnost. Odkuril je v Milan, kjer je zopet našel toplo gnezdeče v podružnici Ban-co dl Roma. Te dni j« bil doše! v Trst vsled poziva preiskovalnega sodnika. Njegova aretacija pa da ni v zvezi samo s splošnim razvojem stvari pri banki, marveč da je ie posebej soodgovoren tudi pri dejanjih« ki so prikrivali resnično stanje bank«. Sedaj je pod ključem in sc pripravlja na neljubo pot v Trst na razpolago tukajšnje sodne oblasti.
Slednjič vprašano izvestne goriške gospode: zakaj ne nložiio ovadb« tndi proti dru W0fanu in đrv Sla viku, e« so t« tako trdno overjeni o nitmi sokrivdi, kakor kričijo v svet?!
Ific Rhodms, Uc salte — o l«žnivci!l
—	Iz uradnega lista kraljevine. Uradni list «Gazzetta (Jtiiciale» je ob,aviia sledeči odlok: Kok, določen s čl. IV. odstavek J., zakona cd 13. junija 1912, št. 555 o itaiijantkeui državljanstvu, ki je tii raztegnjen na nove pokrajine s kr. odlokom od 7. juii ja 192o, št. 1245) je podaljšan za eno leto pa stopu priču.oče^a odloka v veljavo. Podaljšanje roka vclia za inozemske državljane, bivajoče na tem o^cnuju, ki imajo pravico izbirati med državijansi\ora Italije ali druge države v sn:islu st. 2. n i. čl. 3. omen,enega zakona cd 13. junija 1012. Podaljšanje ne velja za ene tujce, katerih držav-l.anstvo je določeno po vojaih pogoaboh. Odlok stopi takoj v veljavo.
—	htnančno ministrstvo je izdalo odlok o obrestih od predujmov na vojno odškoJn no. Čl. 1. pravi: Od predujmov, danih v smislu čl. 2 namestniškega odloka od z4. marca 191° št. 497. od zavodov, ki so bili v to pooblaščen?, na račun povrnitve vojne škode in glede katerih bo do 31. decembra 1924. izdan končno-veijaven ukrep za likvidacijo, preneha rok plačevanja obresti, predvidenih v čl. 7. omenjenega odloka, dne 1. januar^ 1925. Glede predujmov, ki 3i. decembra 1924. ne bedo še končno likvidirani, poteče rok plačevanja obresti z dnevom ukrepa o končni likvidaciji. Istočasno preneha glede dotičnih predujmov tudi rok plačevanja obresti v prid državni blagajni, o katerih je beseda v či. 6. odloka od 24. marca 1919, 51. 497.
—	Težkoče pri izplačevanju pokojnin. Pod minister za finanze Spezzotti je poslal pr< d
n k u tukajšnjega udružen'a državnih upok.: jencev pismo, v katerem odgovarja na prošnjo upokojencev, da bi se pokojnine izplače.aU-po poŠti. Podminister Spezzotti pravi, da je* f nančna uprava storila vse, kar jc bilo v njeni moči, da bi se pri tržaški kr. zakladnici naSe) dovolj obsežen prostor, tako da bi bi'.o i^pln-čevanie olajšano. Posredovalo se je nadalje pri Banco d'Italia, da bi dovolila izplačevanje s poštnimi nakaznican i za upoko ence. !■ r stanujejo v oddaljen.h okrajih kakor nj Kjadinu, Kolonji, v Rocolu, pri Sv. Andreju itd. Pro*n;i, da bi se pokojnine izplačevale tisti in. ki ne morejo sami priti ponje. na podlagi podpira overovl:enega po kr. pretori namesto na podlagi rednega pooblastila, se ni moglo ugoditi, ker je v nasprotju z obstoječimi zekoni Opozarja pa se, da izplačujoči uradn k v smislu Čl. 422. pravilnika o splošnem računovodstvu sme sprejemali pobotnice upokojencev na posebnem listu, ako jih prinese znana oseba, ne da bi bilo potrebno, da se čaka druga listina.
—	Biv?i jetniški pazniki se opozarjajo, da se ima na podlagi sporočila pravosodnega ministrstva od 3. novembra 1924. št. 634°3 štiri-petinska nakazila na stare pokojnine smatrati za začasna, dokler se povoljno ne rešijo prošnje za niih končno izenačenje.
—	S Kontovela. V naiem uredništvu se je predstavilo odposlanstvo kontovelskih domačinov, ki nas je zaprosilo, da objavimo v imenu tamkajšnjih stariŠev sledečo izjavo.
Glasilo italijanske korcmrstične stran-ke •Delo« )e ob'avilo v svoji zadnji številki daljSi' dopis s Kontovela, v katerem razlagajo takozvani kontovelski komunistični va*č?>ni svoic nazore o veri. Da se izognemo nesporazumljc-nra. moramo že sedaj pribiti sledeče: A4co iščeS aa Kontovela komuaistične vaičane, (o rih pripoveduje ubogo «Delo» z namenom, da
bi sleparilo in navduševalo svoje nepoučene bralce), jih ne najdeš. Saj j« Kontovel daleč na okrog znan po svoji globoki narodni zavednosti. Pač pa boš naletel na trojico zapeljanih fantičev, ki radi brezposelnosti agitirajo med mlad.no za italijansko komunistično stranko, kajti starejši se ne pustijo farbati od komunističnih prerokov. Ta trojica zapeljan-cev se upa celo blatiti v «DeIu» domače duhovnike in sramotiti našo pošteno vas pred vso javnostjo.
S tafcim pisanjem in zavijanjem *Dela-», ki objavlja dopise neodgovornih oseb pod rubriko -glasovi z dežele* ter jih olišpa s podpisom « Komunistični vaščani», se ne bomo bavili, ker smatramo to pod svojo resnostjo in častjo. Iziavijamo le na tem mestu, da bomo še v večji meri kot do sedaj skrbeli, da se bo naša mladina vzgajala v narodnem in verskem duhu in z vso previdnostjo izogibala one kuge, ki jo zanaša v vas glasilo italijanske komunistične stranke. Imenovani trojici, ki jo je krstilo «De!o» s komunističnimi vaščani, svetujemo, da preneha z izzivanjem in blatenjem duhovnikov in celokupne vasi. V nasprotnem slučaju bi bili primorani, da se poslužimo napram zapeljanim elementom sredstev, ki nam jih narekujejo dolžnosti za svoje otroke odgovornih starišev.	Kontovelski sta riši.
—	Pozdrav iz TripolL Vidmar Franc pošilja iz Tripoli vsem Jelšancem, posebno članom Čitalnice v JelŠanah, dalje vsem znancem m prijateljem mnogo pozdravov.
iz uroda solit, društva .Edinost" v Trstu
1) F. K., Staroselo: Za Vas smo napraviti
potrebne korake; čakamo rešitev.
2} Jfos. Pečarič, Trst: Vašo vlogo je računski
dvor radi nekompetence povrnil ministrstvu notranjih zadev v rešitev.
3)	Antonija vd. Trst: Čaka se informacije in razne listine, ki jih bodo preskrbela lokalna
oblastva.
4)	Marija vd. Cvetnič, Trst: Isto kakor pod 3 pri Taučarjevi.
5} Andrej Mele, Trst: Isto kakor pod 3 pri
Taučarjevi.
6)	F. vd. D.t Podgrad: Isto kakor pod 3) pri
pri Taučarjevi.
7)	N Bubnič, Podgrad: Vam je priznana voj. pokojnina, ali zadeva se bo zavlekla, ker izplačilni uradi so preobloženi z delom.
8)	Frančiška vd. Blažič, Trst: Vam je priznana voj. pokojnina. Isto kakor pod 7) pri Bubnič u.
9)	Manja B., Milje: Vam je priznana pokojnina. Isto kakor pod 7) pri Bubniču.
10} Alb. Jerman, Trst: Po dostavitvi listin, ki jih je zakl. ministrstvo zahtevalo 13. t. m. bo prošnja rešena.	Tajništvo.
DRUGI GLAS" ENO-DRAMATIĆNI VEČER PRI SV. JAKOBU
Zadnji glasbeno^-dramatrčm večer, ki se je vršil v nedeljo 4. oklobra t. 1., je nudil onemu občinstvu, ki želi poleg svoje zabave koristiti tudi onim nedolžnim otrokom, ki so brez svoje krivde lačni in potrebni, toliko užitka, da je bila šentjakobska podružnica «Šol dru£tva» prisiljena nadaljevati s takšnimi večeri in naprositi primane moči za sodelovanje na drugem gla.sbeno-dramatičnem večeru, ki se bo vršil v nedeljo, dne 14. decembra t. 1. zo-pet v dvorani «Del. kems. društva*. Marsikateremu na koncertne dvorane navajenemu inteligentu seveda šentjakobska po cružnica «Šol. društva« ne more preskrbeti lepe, akustične in zračne dvorane, toda vzlic temu so se odzvali povabilu že dosedaj najboljše moči, kakor prof. Ivančič s svejimi učenci, BorLolottijeva, pevsko društvo« «Ilirija» pod vodstvom M. Pertola ter dramatični krožek •Čitalnice*' z gg. Terćić in Širok. Ves Čisti dobiček ie namenjen otročki šolski kuhinji, ki jo vzdržuje šentjakobska podružnica «Šol. društva«, vsled česar smo prepričani, da bedo društva in občinstvo upoštevali to drugo prireditev. _"
PFIFEDITEV MLADINE V PRID POĐR. •ŠOLSKEGA DRUŠTVA» PRI SV, JAKOBU.
V	nedeljo 23. t. m. priredi M. D. P. — Trst •Varietetni večer» v prid prepotrebni podružnici «Šolskega društva z>ri Sv. Jakobu.
Spored bo zanimiv, izbran z umetniškim okusom. Mirdi zbor S. I. K. fSv. M. Magd.) bo ta večer v prvič nastopil pred širšo javnostjo. Zbrani mandoiinistični odsek bo proizvajal težke operne komade in bo istotako vprv č nastopil pred našo javnostjo. Dramatični odsek M D. P. — Trst bo podal Nanijevo dramo v enem dejanju: »Viharji duše». Za Trst nova, zelo efektna igra.
Dramatični odsek Magdalenskega Športno Izobraževalnega Krožka priredi enodejanko Čehovo: *Medved snutač», fina ruska komedija, ki je pred izbrano javnostjo že dosegla uspeh, ki ga zasluži.
V	splošnem torej spored, ki mora zadovoljiti vsakogar. Če pa pomis'imo, da gre čisti dobiček v korist plemenitim namenom, upamo in smo cclo trdno prepričani, da ga ni Tržačana, ki ne pride v nedeljo ob 20. v dvorano DKD pri Sv. Jakobu, da prinese svoj oboi našim malčkom na oltar.
Društvene vest3
REPRIZA «GOSPE BONIVARJEVE*.
V	nedeljo popoldne ob 3.30 uprizori Čitalnica pri Sv. Jakobu veselo komedijo, ki je ob primieri tako lepo uspela. V glavnih ulogah igrajo vsi nsboljši igralci iz prejšnjega tržaike-ga gledišča, g. Sila, ga Silova, g. Terčič in znani naš komik. Tudi vse ostale vloge so v dobrih rokah. Kdcr se hoče zopet enkrat do solz nasmejati, pride v nedefjo k Sv. Jakobu. Določena je tako zgodnja ura, da bo dana možnost, da se prireditve lahko udeležijo tudi okoličani in tisti; ki ne morejo hoditi k večernim predstavam. Otrokom vstop zabranjen.
—	Slov. ak. fer. dr. < Balkan*. Danes se bode vršil ob 20.30 redni sestanek. Poživljam tovariše, da v čim večjem števila posetijo sestanek, ki bo radi obširnega dnevnega reda zelo važen. Predavanje o radijotelegrafiji bo takisto zanimivo. Radi rešitve nekaterih važnejših vprašanj, pri katerih želi odbor slišati mnenje sestanka, ponovno pozivam člane, da se vsakdo odzove svoji dolžnosti. Vabljeni so tudi srednješolci! — Točno ob 19 cdoborova seja v običajni kavarni. — Predsednic.
—	Pevsko društvo «Zvon» na Opčinah naznanja, da se bo vršila dne 23. t. m. v Kete-jevi dvorani veselica v prid našemu društvu s sledečim dnevnim redom: «Ej tedaj»: mešan zbor, skl. dr. Benj. Ipavec. pomlad« «2ensk*» skh Foerster. «Zvonen:e» 2iva sKlra AL Sim. Gregorič. ^Oblaček, moški zbor skl. dr. Ipa-
vec. «LaMco nofr» mešan zbor. G. Ipavec. Burka v enem dejanjtr «Ce sta dva«. Veseloigra v enem dejanju »Ljubosumnost«. Med točkami svira domači orkester. Začetek točno ob 15.30 po prireditvi prosta zabava. Kdor želi smeha, naj nas pride v nedeljo obiskat v Kettejevo dvorano. K obilni udeležbi vabi Odbor.
—	Plesnu šola. Šentjakofaffca čitalnica je o-
tvorila plesno šolo pod vodstvo plesnega učitelja g. A. Pertota. Vaje se vršijo v dvorani D. K. D. Ca m po S. Giacomo 5 vsak četrtek od 8 do 10.30 zvečer in vsako nedeljo zjutraj od 10 do 1. ure.
—	Dramatični odsek M- D. P. — Trs*. Danes zvečer vaja za dramo « Viharji duše a. Istotako jutri zvečer. Nadalje poživljamo vse one člane odseka, ki so pri zadnjem zabavnem večeru sodelovali pri živi sliki, da pridejo jutri zvečer v prostore DKD. — Načelnik.
Javna knjižnica podružnice šentjakobske Čitalnice v Rocolu. Ugotoviti moramo razveseljivo dejstvo, da so naši zavedni Rocolčani razumeli važni in velikanski pomen novoustanovljene knjižnice, ki ima nalogo pospeševati prosveto po tem okraju. Zavedni Rocolčani so z vnemo in z veseljem posegli po samopomoči ter dokazali ostalim Slovencem, da nočejo na polju kulture in izobrazbe zaostajati za drugimi in ustanovili knjižnico, ki ima v zalogi že veliko število na^oIjSih knjig, po katerih sega že lepo število članov. A to število je še premajhno, skromno. Ker pa so minuli časi, ko smo se Slovenci zadovoljevali z malim in se ponašali s pretirano skromnostjo, vsled katere smo tudi mnogo trpeli, je potrebno, da se vsi Rocolčani in bližnji okoličani stari kot mladi včlanijo v knjižnico ter s tem direktno pripomorejo knjižnici k nabavi večjih množin knjig, da se polagoma doseže ona stopnja, ki jo zahtevajo moderna in dobro urejevana knjižnica. Ta jim bo v ponos, čast in zadoščenje in to ob zavesti, da so sami in z lastnimi sredstvi največ pripomogli do razvitja in napredka lastne kulturne uslanove.
Vsled tega ponovno pozivan** vse znanja željne — in tudi omahljivce, da se otresejo vseh premislekov ter se včlanijo v sedaj že redno poslujočo javno knjižnico, katera jim nudi mnogo gradiva v zabavo ;n izobrazbo.
Kni^nica posluje redno vsako nedeljo od 10. do 12. ure v prostorih gospodarskega društva v Rocolu.
Rocolčani! Segajte po dobrem in poučnem čtlvu! — Odbor «ŠL Čitalnice*.
SPORT
— Revanšna nogometna tekma med športnim društvom «Jadran» iz Herpelj-Kozine in med športnim klubom «Vaal« iz Barkovelj se bo vršila v nedeljo 23. t. m. ob 2.30 pop. na' športnem igrišču S. K. «Val» na Trsteniku nad Barkovljami
LEPA NEDELJSKA ZMAGA ADRLJE NAD HUDE — 9:2.
V	nedeljo je v prijateljskem mačti družina hazene «Adria» odnesla z igrišča lepo zrnato nad drugorodno družino •Iliri e« z Reke. Kronični opazovalec razvoja tehnike naše hazenaške družine je zamogel v nedeljo opaziti neoporečno nje popolnitev, zamoglo se je pa tudi opaziti nekaj, kar je pri drugih družinah redko — popolno harmonijo1 in jekleno zaupanje cele družine v lastnega centra - kapitanko, ki je, tako noseč na sebi efektne faze igre, te faze tudi v neprenosljivi formi izrabila. Marsikdo bi morda na prvi pogled imenoval tako igro« individualno, kar ni nikakor pravilno, kajti to je hotela cela družina in položila eventualni pozitivni uspeh tekme v roke kapitanki, ki je z igro, prepredeno s fine sami, izredno močnim strelom na vrata, krasnimi fintami, nesebičnim podajanjem pred vratmi in bliskovito naglico zadostila v polni meri svoji nalogi in jo tupatam skoror prekosila.
Navzlic zmagi 9:2 naj pa čitatelj, ki m videl tekme, ne podcenjuje družine «Iride». Ona je vreden tekmec raznim hazenaškim družinam in tudi vreden tekmec «Adriji». Tehnika igre te družine ne zaostaja mnogo za tehniko «Adrije». Posebn-o dolge pasaže med centrom, levim in desnim krilom je treba omeniti, ki «so neštetokrat ogrozile vrata •Adrije® — a v vrata streljajoče igralke so našle tam vedno vratarka «Adrije», ki je, kakor se čita večkrat v športnih listih, »sedemkrat obrnila ključ v njih*. Ako hočemo icfneniti posamezne igralke, ki so se v igri izkazale, bi to bila vratarka in mada branitelpca •Inde«, ki je neštetokrat ubranila mogočne napade «Adrije». Še to lahkot zabeležimo v čast družini «Iride», da je igrala brez, sicer dovoljenih, toda za lepoto igre škodljivih brutalnosti. Ni šlo brez padania, tupatam tudi kaznivega napadanja, a splošen vtis je bil najboljši.
Kronika igre: Že v tretji minuti igre prisili «Iride» «Adrijo» v korner, ki ga pa ne izrabi; takoj za tem je korner ca strani «Iride». V peti minuti igre notira center «Iride» z mogočnim izpadom visok goal proti «Adriji». Mogočna želja za izravnanje je izpolnjena družini «Adrije» od centra, ki pol minute za tem izsili prvi goal proti «Iride». Igra se potem razpreda v sredini igrišča do dvanajste minute, ko zopet mogočen izpad • A/ ije« preseneti branite-ijico in vratarko «Iride» -s krasnim golom, streljanim zopet od centra. Napad «Iride» se poostri, visoke pasaže ne puste • Adri-do žoge. V petnajsti minuti vendar pride desno krilo «Adrije» v nje pfesest in jo hitro poda centru, ki bliskovito rdirja oreti vratom »Iridea, obide braniteljico in prebije vrata. Goal! Družina «Iride» napne svoje moči in pritisne «Adrijo» v hrambo. Sledi en korner, dve minuti za tem (20.] goal proti •Adriji». Iz sredine igrišča gre ozpet igra pred vrata «Adrije», zopet korner. «Adrifa» lepo brani, vratarka ubrani v petindvajseti minuti s krasnim bliskovitim prijemom gotov goal. 2o-rfa gre proti «Iride», ki se reši v korner. Polčas!
V	dragem polčasu je napad «Adrtje» bolj kompakten in notira že v tretji minuti goal proti «Iride», streljan zopet od centra. V četrti minuti nopeL Peti goal! •Iride» preide v brambo, vendar dela mo^ gočne izpade — vratarka «Adrije» reši poakijo pred lastnimi vrati z lepim, a nevarnim izpadom. Sledi par kornerjev na
obeh straneh. Dva kornerja zaporedoma proti «Iride», drugi prinese «Adxiji» šesti goala. «Adrija» razvije krasno tehniko v napadih, center «Adrije» išče slabe strani vrat arke in strelja neprenehoma v vrata. Tu smo opazili, da so nebroj golov ubranili kcrfi vrat, («Piccolo» bi dejal: I palli p rov v i denzi ali?) V dvaindvajseti minuti ne more vratarka «Iride» ubraniti sedmega gola. Osmi mu sledi v triindvajseti minuti. Igra postaja ostra, «Adrija» pritiska vedno bolj in «Irkle» brani častno. Zaman. Še en goad prebije v devetindvajseti minuti vrata «Iride». Žvižg sodnika. Konec f
Razmerje kotov 7 :9 v prid «Adriji».
Sodnik g. Gombač. Razburjen, nekoliko neodločen. Zopet prenežen in čudno pri* jstranski (morda iz obzira do gostov). Pred-časno žvižganje, ki moti igro. Razume dobro pravila igre, a je neodik»£en v slučajih, ko pravila niso merodajna. Vsako mogočnejše blokiranje igralke smatra kot prestopek, kar ni prav. Tri sekunde f
Publika res športna. Proti koncu živahno vzklikanje «Adriji», a tudi «suppor-ters» Iride se javljajo. Vse prijateljsko, športno.
Tekma je pustila najlepše vtise in nas športnike resnično zadovoljila. — S. R.
VPRAŠANJE SODNIKOV.
Nedavno temu se je oglasil v «Edmosti» športnik, ki je posebno stavil v ospredje vprašanje sodnikov pri nogometu in ha-. zeni ter priporočal «Športnemu Udruženju*, da reši to pereče vprašanje čim prej. Povod mu je dala neka hazenaška tekma, katere potek je bil opisan v «Edi-, nosti» s pripombo, da je bil sodnik pristranski. Že takrat sem se strinjal s «sport-nikom», a danes hočem podkrepiti njegov nasvet z novim dokazom.
Bil sem namreč v nedeljo v Herpeljah priča nogometne tekme med «Jadranom» in «VaIom». Res, da «se ni mogla razviti prava tekma, kakor je poročevalec na kratko cmenil v Edinosti« od srede. Vendar je bilo pri vseh šikanah burje oči vidno, da ni bil sodnik na mestu. Nočem staviti dotičmka pred športno poroto, ker je izhajalo njegovo postopanje mogoče iz neizkušenosti, pribiti pa hočem sledeče:
Izid tekme, ki je končala 2:1 v prid «VaIu», bi bil lahko drugačen. V prvem polčasu se je namreč zategnila igra za tri minute, kar je bilo «Jadranu« v prid, ker je igral z burjo, v drugem polčasu pa, ko je igral «Val» z burjo, se je prekinila igra skoraj četrt ure prej. «VaIaši» bi morali streljati tri enajstmetrovke. Gol, ki ga je zabil «Val» v dragem polčasu iz kornerja, je bil napravljen po vseh pravilih nogometa, a ga sodnik m hotel priznati. Ponavljam, da je izhajalo tako sodnikovo postopanje mogoče iz neizkušenosti, a bi znalo imeti v drugih slučajih težke posledice za prijateljsko, razmerje med tekmu-jočema četama. Dobil sem sicer vtis, da so sprejeli «Valaši» te krivice popolnoma apatično, ko pa bi tekmovalo namesto disciplinirane čete *Va!a» moštvo kakega drugega društva, bi si razlagalo sodnikovo postopanje povsem drugače. Na športnem prostoru nastane tedaj prerekanje med nogometaši. Bolj razgreti se navadno zaganjajo v sodnika, ki je primoran take razgrajače izključiti. Pri takih prili-
kah se deli navadno tudi občinstvo v dva tabora.
V interesu sporta je tedaj, da »Športno Udruženje* takoj reši to vprašanje. Le izkušen in odločen stodnik lahko drži igro na oni stopnji, ki daje toliko enemu kolikor drugemu tekmecu zavest, da se mu ne godi krivica. Tudi nima poražena četa nobenega izgovora in gleda svojega zmagovalca le kot učitelja, od katerega se je nekaj naučila. 2elimo, da bi vsaka tekimy-valna čela ohranila do nasprotnice ono prijateljstvo, ki ju je vezalo pred tekmo. Le tako se^ bo razvil nogometni sport v oni smeri, ki so si jo začrtala vsa naša športna društva. — Nogometaš.
POKVARJENE testenine, za krmo «e prodajo
v trgovini jestvin, via Udine 19.	1492
Iz triaškega živlienja
—	Nesreča na parniku. Na angleškem pa miku «Lady Katkleen», zasidranem pri Škedenj-skih plavžih, se je včeraj opoldne ponesrečil 18-letni mornar Aleksander Austron, doma iz Middieborougha. Pri delu je prišel z levo roko pod žico parnega vretena, ki služi za razkladanje in naklac lanje tovorov. Mladenič je zadobil hude poškodbe; zlomilo mu je nartne kosti in tri orste. Z avtomobilom rešilne postaje je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek.
—	Velik požar v prosti Inki. Sinoči okoli 23. ure je izbruhnil v prosti luki V. E. Hi. velik požar; iz neznanih vzrokov je pričelo goreti v skladišču premoga na pomolu št. 0. Čuvaji bližnjih skladišč so obvestili telefonično poveljstvo mestnih gasilcev, ki je odposlalo na lice mesta oddelek gasilcev. Ogenj se je zelo naglo razširil. Zavzel je že tako velik obseg, da prvotno odposlano moštvo ni bilo kos težkemu delu. Radi iega sta bila poslana na pomoč še dva druga oddelka s parnimi brizgainicami. V pozni uri so bili gasilci še pri delu.
(Dalje na IV. strani)
GLASOVIR JE v vsakem stanju popravlia,
uglašuje, kupuje in ceni. Pečar, Trst, Via Molino a vapore 3/II.	1
KRONE, goldLnarj«! xlato, sre-bro, briljante, platin in zobovje kupuje in plačuje po najvišjih cenah znana zlatarna Triputti, Via Vincenzo Bellini št. 13.	142S
L. PETRIČ, mehanik Trnovo IL Bistrica priporoča cen j. odjemalcem svojo trgovino dvo-koles in šivalnih strojev. Sprejema vsa, v to svrho spadajoča dela. V zalogi ima vedno vse nadomestne dele.	1474
K srebrni poroki
Ane in Karla Sancin (Cin)
čestitajo sestra in nečaki.
Skedenj, 20. novembra 1924.
700
Mali oglasi
IŠČEM služkinjo, ki govori italijansko, pridno, pošteno, veščo vseh hišnih del. Rojan — Mol ni 682, Bolle.	1493
SLUŽKINJA za trgovino na Krasu in za hišna dela, samska ali vdova brez otrok, od 40 do 60 let stara, se išče. Prednost imajo one z dežele. Naslov pri upravništvu.	1488
KAM GREŠ? K Maksu Guliču, ki ie odprl gostilno «Bar Bayadera», Corso Garibaldi št. 32. Prodaja istrski refošk in belo * malvazijo® po L 2.80 liter, marsalo in vermouth po L 5.60, tropinovec po L 14.—. Kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili, vedno pripravljenimi. Kava expres in vsakovrstni likerji. Specialitete gnjati pečene v testu, po L liO porcija. Odprto do 1 ure popolnoči. Svoji k svojim.	1451
KANARČKI «Harz» dobri pevci, (pojejo tudi ponoči), se prodajo po nizki ceni. Via Gat-teri št. 23/111	147f
PIANINO, zadnja spopohaitev, prekrižane strune, mehanizem Renner Stiidtgart, se proda. Via Solitario št. 25/111.	1487
PO NAJVIŠJIH cenah kupujem: rabljene stroje, staro železo, kovine, cunje, rabljene sode. Znideršič, Via S. Giustina Št. 8. Trst
1454
HIŠNA, dobra kuharica, dobi takoj mesto v vili, (družina obstoječa iz treh oseb). Plača dobra. Via Commerciale 353. Predstaviti se je s knjižico.	1489
AVTO, 4 tonski, znamka Laurin-Klement v brezhibnem stanju, se poda po nizki ceni, radi odpotovanja. Franc Dekleva, Vipava.
1491
DELAVCI za grobo in fino izdelovanje bičev-nikov (obl arji in strugarji) se sprejmejo.
so na razpolago. Plača po dogovoru..... O-g-
rin Peric, Lavrica pri Ljubljani S. H. S.
1490
IVALAi
3 ABIC A avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	1459
ilfiiii^iiUii^filffililfft^i
S Zlato, srebro, krone« 1 ^ platin, zobovje 12 S
lp	kupuje
1 Zlatarna ALBERT POUHf
<9 Trst, Via Na sini 4« J % &
Posojilnica na Slupa pri Ufpaul
reg is trovana zadruga z neomejeno zavezo
vabi svoje zadružnike na
redni občni zbor
ki se bo vršil
dne 29. novembra 1924 ob 14. url pop. v posojllničnl pisarni v Vipavi.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelništva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za leJ" 1923.
3.	Čitanje revizijskega poročila.
4.	Sprememba pravil.
5.	Volitev članov nadzorništva in načelr ništva.
6.	Slučajnosti.
V Vipavi, dne 17. novembra 1924.
NAČELN1ŠTVO.
NB. Ako bi ob določeni ur« Me bilo zbrn o rlo-tDO Število članov, se ho vr-41 ob^ni zbor en« uro pozne,e na istem inestu in z istim dit< vttin redom in bo sklepal brezpo^ojuo.	o9i
Če* je moglo kaj ublažiti našo neizmerno bo) ob priliki izgube našega nepozabnega
Ivana Kačiča
so bili izredni dokazi SGČutja, ki so nam došli od blizu in daleč od njegovih kolegov, prijateljev in znancev.
Vsem, ki so nem stali cb strani tekem njegove bolezni, vstm onim, ki so nas tolažili, vstm darovalcem cvetja in spremljevalcem na njegovi zadnji poti, dolgujemo najglobokejšo zahvalo.
Dolžne se Čutimo postbno se zahvaliti dr. Bačarju, ki je stal pokojniku ob strani do zadnjega zdihljaja, dr. Osvaldu in dr. Pavia, ki so, vsi trije, skušali blćžiti njegove bolečine, čast g. Doktuiiču, ki je pokojnika previdel s tolažili sv. vere in ga sprt mil do groba. — Vstm, vstm tisočera hvala 1
GORICA, 18. novembra 1924.
Marica vd. Kačič roj* Benedek
v imenu otrok in sorodnikov.
69*
rfe'-^v. V S* P"** r.
-V:
PODLISTEK
CoiliM:
BREZ IJVlE/fA
(172)
Peti prizor Boliol-Cottage, Dumiries.
Prvo poglavje. 3. novembra, okoli enajste ure v zajtrkoval-nici v Baliol-Cottage. Miza se je nahajala v neprijetnem prehodnem stanju, zakaj bila je pogrnjena za dve <osei>i. Ena je že odšla, za drugo je bilo vse nedotaknjeno. Pogled na jajčje lupine, napol objedeno ribje okostje, krušne mrvice na krožniku in dniSče v skodeli mora pregnati še tako dober tek. C« je bil predhodnik pri mizi tudi lastni otrok ali lastna žena, tedaj se bo prihodnji jedec gotovo čutil užaljenega pri pogledu na ostanke zajtrka.
Nekaj takšnega je občutil Noel Vanstone, ko je nekaj po enaisti siopiDt osamljeni mizi v zaj trkovalnici v Baliol-Cottage. Nevoljno je gledal na miso in pozvonil,
•Pospravite.« je rekel dekletu. «Ali je va5a gospodinja pro£?»
«Da, gospod, odšla je že pred eno uroF» •Pošljite Lojso gori!«
Stopil je k oknu. Trenotno razburjenje se je poleglo, ostal pa je Že izraz nevolje. Od svoje poroke sem je shujšal, lica so m upadla, njegova taala postava je bila upognjena naprej. barva je izginila, ostala je samo bolna bledoba. Tanke vlaknaste brke niso bile več
skrbno navzgor zavihane, ampak so mu visele črez zlovoljno zaokrožene ustne. Deset ali dvanajst tednov njegovega zakona so izdali za deset ali dvanajst let. Mehanično je trgal liste iz erike na oknu in brez misli mrmral skozi zobe neko pesem. Solnce je sijalo tako močno* kakor da je za dva meseca nazaj v letu, toda če bi se prijazna pokrajina zavila v meglo in dež, bi se mu zdela ravno tako lepa, kakor zdaj.
•Pripravite čaj,» je rekel, ko je Lojza vstopila. ^Popolnoma sem zapuščen, nihče se zame ne briga.®
Skromna Lojza je molče izvršila svojo nalogo.
«Ali vam je gospodinja kaj naročila zame, ko je odšla?»
«Nič posebnega, gospod. Rekla je samo, da bi zakasnila, če bi odlašala z zajtrkom.«
•Drugega nič?«
«In da se vrne bržkone koncem tedna.«
•Ali je b.la dobre volje?®
•Ne, gospod. Gospa se mi je zdela slabe volje. Kaj naj še napravim?«
•Ne vem. Počakajte nekaj trenutkov.*
Neveselo se je spravil nad zajtrk. Lojza je čakala pri durih.
•Zdi se mi, da vaša gospodinja ni bila že dolgo časa dobre volje,« je začel nepotrpežljiv.
•Gospa ni bila posebno vesela.»
•Kaj mislite s tem reči, ne posebno vesela? Kaj izbegavate? Alt ae pomenim jaz nič v hiši? AC ne smem jaz ničesar zvedeti? Vaša gospod nja je odpotovala po svojih opravkih, me pusti samega kot otroka, in jaz ae smem po niei niti vprašati In jaz naj pustim, da mi
služabništvo kaj prikriva? Tejža nt.* bol *>Ne posebno veselal® Kaj ste holeii s tem reči?»
• Hotela sem samo reči, da ni bila gospa dobre volje.*
«Cemu niste tega **ovedali7 Ali vam je rekla, da potuje v London?®
«Da, gospod.«
•Kaj ste si vi pri tem mislili7 Ali se vam ni čudno zdelo, da je Šla brez mene?*
»Nisem se predrzn la misliti kaj takega — Ali morem še s čim postreči, gospod?»
Kakšno jutro imamo? Ali je toplo? Aii sije solnce v vrtu?»
Da, gospoda
•Dajte mi površnik. Pojdem malo ven. Ali je sluga okrtačil mojo suknjo? A'i ste to sami videli? Pokažite krajce — če je kakšen madež na njih, mu glavo odrobim! — Pomagajte mi obleči U
Pomagala mu je v njegovo veliko suknjo, ki jo je podedoval še po očetu, in mu podala klobuk, ki je bil prevelik za njegovo glavo. Njegova oseba se je pogreznila vanje in bil je videti zelo pritlikavski in slaboten, ko ie počasi stopal slcozi vrt. Po nekolikih obhodih je obstal in zrl v reko.
Njegovemu vzdihljaju je tik njega odgovoril glas z izrazom nežnega sočutja: «Pri meni »te bili srečnejši, gospod.«
Zavreščal je, se vzklonil in zagledal pred seboj gospo Lecouat.
Ali je bil njen duh, ali pa v resnici ona? Njeni lasje so bili beli, oči so bile velike in bleščeče, postala je stara in preperela. Obleka ji je ohlapno visela ob suhem telesu, nič drugega ni ostalo od njene jesenske lepote razen mirne odločnosti in priliznjenega glasu.
»
—Samomor mladega visokoaolca. Predvčerajšnji ip popoldne je neka mlekarica naSJa med Barkovl,ami in Miramarom kraj ceste truplo mladeniča, ki je bil ranjen na desnem sencu. Ženska je obvestila o zadevi orožnike v Mira-ma.ru, ki so se takoj podali na lice mesia. Sodeč po legi trupia in okolščini, da je ležal poleg neznanca revolver, so orožniki prišli do sklepa, da gre za samomor. Pri mladeniču so našli nekatere osebne listine in dijaško izkaznico, na podlagi katere se je dognalo, da je samomorilec 19-letni dijak L letnika na tukajšnji kr. univerzi za gospodarske in trgovinske vede Revoltella, Albert Peteln, doma iz Zadra. Kakor ;e bilo razvidno iz pisma, ki so ga tudi našli pri njem, si je mladenič vzel živ-lienje radi nesrečne ljubezni.
Sodna komisija, ki se je včeraj popoldne podala na l.ce mesta, je dala truplo prepeljati v mrtvašnico mestne bolnišnice.
—	Pszite na otroke! Žrtev svoje otročje razposajenosti je bila včeraj popoldne 4-letna Elvira Simcich, staujoča na Greti zgornji št. 531. V hipu, ko n ena mati ni pazila nanjo, se je hotela skobacati na ognjišče; pri tem pa je prevrnila lonec vrele vode, k: jo je oparila po desnem stegnu in levi roki. Mala poredni-ca sc bo morala zdraviti kakih 10 dni v mestni >oln::-n ci, kamor jo je mati prenesla.
—	Vrv za sušenje perila mu je rešila življenje. Srečnemu aakliučju se nima zahvaliti 39-letni zidar Andrej Stare iz Kcntovelja, da je danes še živ in zdrav. Včeraj zjutraj je hotel mož popraviti streho pri svoji hiši na Konto-velju. V to svrho je v naglici postavil neke vrste o*rcd:e, ki pa je bilo očividno prešibko, ka:ti nenadoma se e zrušilo. Pri padcu z višine kakih 6 metrov bi se b i Stare gotovo resno poškodoval, mogoče tudi ubil, da ni priletel na vrvi, napete na dvorišču za sušenje perila Vrvi so tako ublažile s:!o padca, da je ostal Stare skoro nepoškodovan; le na desni strani prs se je nezn?tno pobil. V spremstvu domaČih se ie mož podal v mestno bolnišnico, kjer ga je zdravnik, ugotovivši, da so poškodbe v par dneh ozdravlj ve, pomiril ter ga poslal domov.
—	Tatovi v	Predureteklo n°č so neznani zlikovci obiskali ČostPno Andreja Danas, katera se nahaja v ulici F. VenezLan; pr'š'i so v gostilno skozi vrata stranišča, ki so :ih vlomili. Nepovabl:eni gostje so si postrećJ' z jed;o m pijačo, pobrali iz predala nekaj drobiža in dve usniMi torHci. En^a izmed niih je očividno zeblo, '^a^ti p^ed odhodom je oblekel krčmarievo zimsko suknjo, vredno 500 lir.. — Dapas je prijavi' tatvino na polici,-skem komi-sar'jatu v ulici Sanita.
— Sežana. Na zadnji trg v Sežano je bilo prignan h 1943 glav živine. Goveje živ ne glav 309, cena po 500 L stot. Konj 312 glav, censf po 1500-4500 glava. Telet 72 glav, cena po 8-9 kiJrgr. Prašičev 1150 glav, cena 60-100 lir, prašič v starosti 5-7 tednov. Kupčija ie bila živahna. Tudi z raanjfakturnim blagom ie bila kupčija prav dobra. Prihodnji semenj (trg) se bo vršil dne 22. novembra t. 1.
V«sti iz Istre
—	Ilirska Bistrica — Proslava kraljevega ■ rojstnega dneva- Da proslavi ta dan, je tuk. posadka priredila plesni venček, na katerega so bile povabl'ene šievi'ne bistriške družine. Ker je bilo v Bistrici razmerje med domaftm prebivalstvom i posadko vedno korektno, deloma celo prisrčno, bi bila ta prireditev u-speJa kakor vsaka druga v splošno zadovolj-nost, da se niso med tem odigrali znanj dogodki dne 5. oktobra. Tako pa je spravilo prijazno vabilo posadke Bistričane v nemalo zadrego. Posadka kot taka ni bila udeležena pri oktobrskih dogodkih m tudi je vsakemu prav, da se tak dan proslavi na dostojen način. Na drugi strani pa je vsakdo čutil, d§L ;e prejšnje debro in čisto razmerje skaljeno. Bi-stričani so se sicer odzvali prijaznemu vabilu dobro razločujočih med posadko in posameznikom vendar pa je bil potek skrbno in ukusno pripravljene prireditve bolj hladen. Kritike so zelo mnogcli^ne, toda ne spadajo v kro-r:ko Na: bo ta prireditev dokaz resnične mi-ro ubnosti prebivalstva Bistrice, ob enem pa poziv na one, ki imajo to v svoji moči, da ukrcneio potrebno, da sc prejšnji dobri odno-ša:i obnovijo Potreba je za to na obeh straneh. kar se nas 1?*e, lahko zagotovimo, da je iu. nn?' strani tudi dobra volja.
—	prireditev. SHšimo, da se bistriška in t:'di ♦m^v'Va čitalnca pridno gibl:e. Naznanjen je Martinov večer, a slediti imata dva Mi-!'lav*eva večera. Ljudstvo z zanimanjem ori-čakire te prireditve, ki se bodo gotovo dobro cbn -sle. :n ki bodo. upamo, društvom v spodbudo, da nam kmalu nudijo kako stvar z izbranim programom.
Vesti s Soriškega
Iz Ajdovščine, {Burja in drugo). Večkrat slišimo o enem ali drugem kraju praviti, da ima burja tam svoje gnezdo. Kot eno takih gnezd je znan ravno naš trg. Radi tega si lahko vsak misli, kako je ta tetka razsajala cel pretekli teden in deloma še, ko se sliši, da še celo drugod preobrača s^oje kozolce. Saj smo sicer mi stari znanci in celo prijatelji ž njo, tako da si je večkrat celo želimo, da nas reši onega groznega blata, ki se pretaka ob deževju po naš.h cestah kakor lava ali pa vsaj koruzov močnik. Ob takih prilikah gorje namreč onim, ki morajo peš po cesti istočasno s številnimi lahkimi in težkimi avtomobili, ki prevažajo les in razne verižnike. Kdor ni prav urnih krač, da zgine v kako vežo ali ' gaso», se mi* Lahko pripeti, da ga metre visoko po zidovih in I ud-jh br.zgajoča brozga kar na mestu zalije, da bi biio treba pol i rja, da ga zopet izkoplje in očisti. Radi tega bi mi povprašali razne gospode pol-rje in inženirje, kdaj mislijo prrktićno uporabiti one ogromne kupe gramoza na LavriČevem trgu in drugod, ki je baje namenjen za popravo ceste. Korajža, korajžaf «— Ni torej čudno, da smo si mi ob takih ilatnih razmerah zopet zaželeli naše burje, na nam liitro in brezplačno namesto polirjev posuši ceste. In burja zna to izborno, zato nas jc tudi uslišala. Toda, ne kliči vraga! Take si ie mi nismo želeli, kajti razen omenjenega dobrega dela usmiljenja je začela naenkrat podirati dimnike, razbivati okna, metati strešno opeko na cesto, ruvati drevesa, podirati betonske zidove itd. Posebno veliko ikode in opravila je povzročila lastnikom žag in lesnim trgovcem, kateri imajo vsled še vedno vladajočega pomanjkanja železniških vagonov nakupičenega polno lesa. Kakor rečeno, smo mi vajeni burje, toda taka kot sedaj je pa res nekaj izrednega, in si enake ne želimo več. In ob takih prilikah kot sedaj se aam* nehote vsiIi:o grenke misli in bojazen, ki zzove v marsikateri družini in družbi vzklike: đe daj Bog, da bi izbruhnil kje ogenj! In upravičena je taka bojazen, kajti že iz žalostnih
sk oženj preteklik let v
nas preskrbljeno za obrambo proti požara. Imamo sicer vodovod s požarnimi hidranti, toda že en tak žalosten slučaj nas je poučil, kako hitro gre tako reševalno delo od rok, namreč tako, da bi prej pogorel cel trg, kakor bi spravili gašenje z vodovodom v tir. Znano nam je tudi, da si je občina nabavila pred meseci požarno brizgalno. Ne vemo, kje se nahaja spravljena, toda zopet nas muči bojazen, da ni morda kje zakopana v prahu in pajče-vini ki da so njene cevi varno gnezdišče za miši. Ce bi bilo temu tako, kar si mi ne želimo, potem bi bilo res graje vredno, kajti znalo bi se pripetiti, da bi se v slučaju neza-željene nesreče ponovil žalostno-komični prizor slavnega «ata 2užamaža», da bi gašenje onemogočilo gnezdo miši v ceveh. Naj se ne smatra te naše besede morda kot zabavljanje, ampak raje kot opomin, kaj se more lahko pripetiti vsled malomarnosti vseh občanov. Ni tu poklican morda le kak posameznik, ampak vsL Vsled tega vprašamo, ali bi ne bilo ia mestu, da bi bila nova brizgalna spravljena kje na kakem priročnem mestu in da bi bila večkrat pregledana in preskušana od za to določenih oseb? Ali bi ne bilo na mestu, da bi se zbrala vsaj mala skupina ročnih in krepkih mož in mladenlčev, ki bi se vežbali vsaj za silo v ravnanju z brizgalno in hidranti?! To bi bil naš nasvet, da ne bode v slučaju nc-sieče (kar s cer ne daj Bog), kakor o priliki zadnjega požara pred par leti zopet onega ogabnega zabavljanja in groženj črez župana, ki se je sicer mimogrede rečeno, še edini kaj pobrigal. In da ne bo zopet, kakor takrat, nasvetov polne koše, seveda le tako dolgo, dokler so še tleli tramovi gorečega hleva, a brez dejanske pomoči! Torej, poklicani na noge sebi in svojemu bližnjemu v korist in pomoči
TRST — REKA
(Zgodovinski razvoj).
Leta 1717. je tedanji avstrijski cesar Karel VI. prokiamiral Trst in Reko za svobodne luke. Trst ,e ftel tedaj 6000 duš, Reka 4000. O kaki trgovini skoro ni bilo mogoče govoriti. Glavni vzrok proklamacije prošlih luk je bil namen osamosvojitve monarhije izpod vpliva Benetk, ki so tedaj kraljevale na Jadranskem morju in imele monopol za trgovino z zaledjem. Ustvarila pa se je s tem podlaga za razvoj trgovine v obeh mestih. Tedaj še ni obstajalo nikako nasprotje med interesi obeh mest. Karel VI. je resno nadaljeval z delom. Dai je grediii mnogo cest, ki so zvezale ob« mesti z zaledjem, ustanovil v Trstu in na Reki trgovsko sodišče, skrbel za trgovsko mornarico, za zvezo z jutrovimi deželami itd.
Ustanovila se je nadalje čistilnica sladkorja na Reki in v Trstu.
Naslednica Karla VI., Marija Terezija, ^ je spremenila razmerje med Trstom in Reko. L videla ie, da zamore voditi resen boj proti Benetkam le z ustvaritvijo enakovrednega pristanišča. Hotela pa je nadalje preprečiti, da bi zadobili Madžari prevelik vpliv na Reko in s tem na zunanjo trgovino monarhije. Prvi korak proti Reki je bila ustavitev dela v Či-siiln ci sladkorja na Reki. Važnost tega koraka ;e bila za tedanje razmere ogromna. Zabeležiti je treba, da je navedena čistilnica izplačevala 90% letno dividendo. S tem se je pričelo tekmovanje med Trstom in Reko, ki se jc vedno bolj stopnjevalo sporedno z razvojem obeli mest.
Marija Terezija je ves Čas nadaljevala s podpiranjem Trsta na škodo Reke. Reka je tedaj skoro popolnoma izumrla; nasprotno se je Trst zelo razvil m prevzel vse zaledie Reke. To stanie ie trajalo do leta 1776-, ko jc bila Reka podeljena Madjarski.
Ogrska je dobila prosto pot na obal Jadranskega morja in s tem možnost razvoja svoje izvozne trgovine. Izkoristila je ta položaj v vsej možnosti Ves promet z zemeljskimi produkti je zapustil Trst in se obmil na Reko. Ko je Ogrska začela resno misliti na razvoj lastne trgovske mornarice, je pri»Ui okopaera Napoleona in ustanovitev Ilirije, Vsled od-trgan'a Primorja od zaledja, je začela trgovina v obeh mestih propadati. Nastopilo je mrtvilo, J
,	-	■ 1	_____1. tli. __ mr»(nvn!
tedaj ukinila prato Mko v Hamburga. Prosta Mul je bila odvzeta istočasno tndi Reki.
Ta korak je md precejšen vpliv na na-daljni razvoj trgovine. Potrebna je bila precejšnja doba, predao so se mesta prilagodila novemn stanju.
Reka, ki se je pečala samo s eksportiranjem pridelkov bogate Ogrske, je začela misliti tudi na uvoz. Začela je z uvažanjem dalmatinskih vin. Avstrija je nato takoj reagirala ter napravila razliko na železničnih tarifah, ki je znašala 20 goldinarjev na vagon v škodo Reke.
Nadalje je zelo znižala v Trstu davek na industrijske tovarne ter tako omogočila ustanovitev čistilnice za olje, čistilnice za riž. Ta podjetja so imela tudi razne olajšave pri Avstrijskem Lloydu, to je znižane pomorske pristojbine. Da spravi pod Trst tudi Dalmacijo, je Lloyd postavil stalno zvezo z vsemi važnejšimi dalmatinskimi pristanišči- Dunaj je dal graditi železniško zvezo med Splitom in zaledjem do Bosanskega Broda in Doberlina. S tem je bila odvzeta Reki Dalmacija in Bosna.
Ogrska medtem ni počivala. Leta 1871. je popravila in vzpostavila promet v luki Baroš, napravila skladišča na Delti ter zvezala vse potom železnice z glavnim reškim pristaniščem. Ta boj se je nadaljeval vse do svetovne vojne.
Čim bolj je širil Trst svoj vpliv, toliko bolj vztrajno je bilo delovanje Ogrske, ki si je finančno zelo opomogla, zlasti vsled pomoči, ki jo je sprejemala iz Anglije. Hud boj se je vnel zlasti pri vprašanju izseljenikov. Ogrska je zgradila na Reki hišo, ki je sprejela lahko nad 2000 oseb, angleška Cunard Line oa je vzdrževala redno zvezo med Reko in Ncw-Yorkom. Trst je ta'koj reagiral. Llo.vd je nakupil nekaj novih modernih prekooceanskih parnikov ter prevzel Reki večino izseljencev. Leta 1908. se je izselilo preko Reke 22.9S3 preko Trsta 26.333 oseb.
Po vejni smo videli enako konkurenco med Trstom in Benetkami, tu pa v škodo Trsta.
Reka se ni mogla razviti kljub vsem ogromnim podporam prejetim od "tJtidimpešte. Vzrok temu pa leži največ v neprekosljivi organizaciji tržaških pomorskih zvez z vsem: svetovnimi mesti. Paroplovna družba -Adna» na Reki se je nahajala stalno v krizi. Ni mogla vzdržati konkurence tržaSklh drtrab in bi da-no propadla, če ne bi dobivala milijonskih vladnih podpor.
Reka. je ostala vedno te izvozna hilca za ogrske pridelke, višie se ni mogla povzpeti. Trst pa je v kratkem predvojnem času postal svetovno pristanišče z vsemi modernimi napravami. Vodil je konkurenčni boj s Hamburgom: Benetke niso prihajale več resno v pošte?, kakor tudi ne Reka. Ta razvoj pa je pretrgala svetovna vojna, ki je spremenila živ-ljerskc pogoje v^era pristaniškim mestom na Jadranskem morju. O tem več v prihodnjem članku.	^Nar. Gospodar*
>»WU11W J* V, V/USUUU «1	->l
inž. Golobič 2, K. Baša 2, Sturm 3, C. Baša 1, Rud. Sosič 2, V. D ob rila 2. — Ker se niso mogli udeležiti prireditve: Peretin Fr. 5, Ra-
Sotec 5, Pečar 7, A. Resinovič 1, Dobrila 3; Z. . dodal 3; skupno L 82. Denar hrani blagaj-ničar. Odbor izreka tem potom vsem cenjenim darovalcem' naji^crenejšo zahvalo.
f 9
ŠIRITE EDINOST*'
Steklene šipe
vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. — Piazza Oberdan 3 (Hotel Europa) telefon *4-23. n
STENSKE KOLEDARJE
Z NAPISOM TVRDKE
IZDELUJE TISKARNA EDINOST V TRSTU VIA S. FRANCESCO D'ASSISI 20
Predno kaj nakupite, obiščite
Veliko skladišč pohištva
AL
tvrdko
Vsa RattoH §t. 1 — Ma!c*nten št 7-13
Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva
v veliki izberi.
CHAR - TRST
Via S. Caterina 7, vousl Via Mazzini
naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel

kot smo ga videli* v prvih letih po svetovni
vojni.	t
Otfrska je v tej dobi skoro pozabila na Reko ter začela tem bolj skrbeti za regulaci o lastnih rek, posebno pa za ureditev plovbe na Docavi. Večina izvoza iz Banata je šla po Donavi proti Črnemu morju. V tej dobi je zadobilo trgovski pomen mesto Galaz.
Po vrnitvi Primorja Avstriji se je vrnilo novo življenje zlasti v Trst. Ustanovile so se tedaj razne zavarovalne družbe, ki so vodile natančne statistike in preskrbovale trgovske kroge z vsemi potrebnimi informacijami. Za^ varovalnice so ustanovile kasneje s podporo dunajske vlade Avstrijski Lloyd, potom katerega so se vzpostavile zveze s svetovnimi tržišči. Avstri:ska vlada, ki je v tej dobi posedovala tudi Reko, je gledala samo za trgovski razvoj Trsta in delala trgovini na Re*i vse mogoče zapreke.
Vsled tega dejstva so podjetni Kečam začeli ustanavljati razna industri »ka podjetja. Med drugimi je bil tedaj ustanovljen največji mlin v monarhiji, ki je izvažal ž to iz Banata v južno Ameriko. Poizkus z industrijo pa. nj uspel. Reki je Dunaj zapisal smrt. Trst je dobil železniško zvezo z Dunajem, Prajrsko, Budimpešto, Zidanmost, Zagreb, Sisek in s tem vpliv na celo zaledie Reke. Moral pa je iskati zaledja na Ogrskem, ker ga je moral že tedaj voditi ostri konkurenčni boj s Hamburgom, ki se je začel ravno tedaj zelo razvijati. Prevzel je tudi trgovino z lesom, ki je bila do tedaj na Reki. Število prebivalstva na Reki se je v tej dobi zelo skrčilo, trgovina izumrla. Reka je bila skoro na istem stališču kot je danes.
To stanje je prenehalo šele leta 1867„ ko jc bila Reka priključena zopet Ogrski in je v celi Ogrski odmeval klic «Madjari na morje 1«.... Vse najboljše gospodarske moči ie Budimpešta poslala na Reko. Potrosila je milijone za ustanovitev pomorskih zvez itd. Kako je Avstrija skušala omejiti to delo, nam daje dokaz sledeče: Železniška proga med Trstom in Budimpešto je dolga 619 km, prevoz 1 q blaga je stal 138 krajcarjev. Proga Reka—Budimpešta dolga 583 km, prevoz je stal 202 krajcarja. Skoro isto razmerje je bilo na vseh ostalih progah. Kljub vsem tem in drugim zaprekam se je Reka lepo razvijala, vedno pa na škodo Trstu. Ogrska je dajala milijonske podpore raznim paroplovnim družbam zlasti «Adriji», zgradila na Reki javna skladišča, podpirala izvažanje moke in pazila zlasti na zopetno vzpo-stavo lesne trgovine. Reka ie začela na vseh poliih konkurenčni boj s Trstom.
To stanje je trajalo do leta 1891., ko je Avstrija začela s temeljito spremembo določb za pomorski promet ter odvzela Trstu svobodno luko, oz. jo omejila samo na nekaj skladišč (sedanja prosta loka). Avstrija je napravila te korake pod pritiskom Nemčija, ki )e
za moška in ž^aska obl^® po kcakurcnca.h cenah.
Specialiteta : ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO.
POHIŠTMO mo££to
po znižanih cenah.
glejta al velika sklctfSSI«
ALOJZIJ PO V H
urar in zfaisr
PIbzzb GcribeJdi 2, \. n. TeL 3-29
Lastna tovarna in Ueiavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, na se prepriča o cenah.
(Napove-daje se huda zmt»)
Znani francoski zvezdasiovec C. Flam" marion razpravlja v francoskem listu «LTIhistratron* o čudnih vremenskih razmerah, ki so letos vladade v raznih deiih sveta. Ugolavlja, da ie letos padlo v nekaterih krajih nenavadno mnogo dežja, posebno v Franciji in v vsej severni Evropi, v Indiji, na Kitajskem ter v Kanadi; v drugih krajih, kakor na pr. v Združenih državah na Atlantskem oceanu itd, so pa divjali strašni viharji, ki so povzročili po-nekod ogromno materijalno škodo ter zahtevali: veliko število človeških žrtev; saaio pri strašnem ciklonu v Oh m v Združenih državah, ki je močno poškodoval mesto St. Louis je izgubilo .rtv^enjo na stotine IjutE. Poletje je bižo letos v večjem delu Evrope razmeroma zelo hladno m bogato na ostrih vremenskih izpremembah, med tem ko je bilo v severni Afriki nenavadno vroče in stiho; v Alžirju je toplomer zaznamoval v mesecu julifu do 65° vročice na soihicu. Flanimarion pripisuje te nenavadne poja ve sedanjemu slanh',srJn^a. ki je vplivalo neugodtno tudi na ilruge planete. Na podlagi opazovanj je dognal, da je juina polobla na Marsu letos nenavadno Sirotko j pokrita z ledom in saegc-m, iz česar je mo- j go5e sklepati, da so bili Martovci — čc sploh obstojajo — kakor ubogi zemljani, j letos nezadovoljni z ^-remenom.
Posebno pozornost pa je Flainmarlon | posvetil letošnjemu prezgodnjemu jiirazu v Evropi. Vzroke tega pso^ava pripisuje predvsem raznkn vetrovom. Takozvani ruski anticiklon je leto« nenavadno krepak; pojjavil se je že sredi preteklega oktobra in od tedaj prevladuje o/račje na evropski celini. Njega središče je bilo navadno nad Poljsko, toda pogostoirca se je premaknilo proti središču Evrope, včasih skoro do Anglije. Ogromne množine zraku, ki so se ohladile na širnih in mrzlih ruskih planjavah, pritiskajo ia se gnetejo proti Alpam, preko katerih se val rja po Apeninskem polotoku; * druge strani pa- pritiskajo preko Krasa proti Jadranskemu mor'ju. Manjši pritisk nad Tirenskim in Jonskim morjem seveda olajšuje ta hladni zračni tok. Ruski anticiklon je v splošnem stanoviten. ker mu je velika ohladitev pokrajine, nad katero vztraja, ugodna; radi ^njegovega navala proti sredini Evrope, ^ato je zelo verjetno, da bama imeli ostro zimo m, ob gotovih atmosferićnih okolšćinah, bržkone tudi mnogo snega.
Umljivo je, da so stična vremenska prerokovanja zelo negotova, ker je kljub najnatančnejšim opazovanjem m sklepanjem vreanenoslovcev nemogoče z gotovostjo napovedati, kakšno vreme bomo imeli čez teden ali celo mesec dni. Vendar pa sedanji vremenski pojavi v gotovi meri podpiralo navedene domneve. _
v Trstu
rfffrtseravmn*	a neomejenim j^^rom
Via Pler Islsl da Psl^sKaa k priS!3s
katerega bi se morali pos»aževati vsi trgo ci in obrtniki kakor tudi kmetovalci Obrestuje hranilne vloge po
1 Z C. Z.
TrST, Sin Gtm 17 - vid Pfidieaa 1
(Piazza Stazione)
Embalaža in pošiljatve izven Trsta. Zaloge v prosti luki franco brez caiine.
nmst a ■ a&Mf&sa a a mmssmmammBCd ■ ■ ............... it
: r'plKia vara iiliiili te v!
1UUBU3NSKI :::! POSOJILNICI!
e s • o • •
r. z. z o. z.
5
C
9 =
DAROVI
Med prosto zabavo v hotelu «lsonw>» so darovali za S. K. Jadran - Herpeije-Kozma:
Bonna porotna«
ogrske krona...........
avstrijske kron«.........
češkoslovaške kron«.......©J —
dinarji . ........ t •••
Jejt . . ............l2AO
marke »Tj __ dolarji..............
franruak! franki	.IM.45
&vi trski franki...... • • • .44«.—
aaglefkl t—M »fh—M . . . . . • MIT.— bcacčijska (mJiniftiinlMfcrt
0*0315 OOKK
69 30 38.60
12.90
191.7» 447.— 1117 M 81.»
Večje vioge, vezane na odpoved po
dogovoru. Sprejema ludi vloge na tekoči račun
£Sr V DIH&SSJiH
ter jih obrestuje pod najboljšimi rogoji. Trgovcem in obrtnikom otvaria tekoče
čekovne račune Daie posojila na menično poroštvo, zasiavo vrednostnih papirjev ali drago'. enosti.
Dratrt m 8-1 z], ed V?V/ S m.
^	iLmmi V im8** '
Najvišje cea« plačujem za
v
ki poslnje v novo preurejenih prostorih
Kstai trg S v LlulH IMti tro 6
in tekoči
HG /l
&
kun, zlatic, lisic,
dihurjev, vietor, |azl>ecevymač!t veveric, krtov« divjih fin domačih zajcev.
D. WINDSPACH
Trst, Via Cesar* Baltiški št. 10 16. itadstr.* vrata 18 ut>
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
PODPLATI
PALMA
82
»f
h pristnega kaučuka.
PUHA" Trst, Vli Coroneo 9.
Vloge na hranilne knjižice račun obrestuje najugodneje ter jih isplačuja takoj brez odpovedi. — Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. „
■ lEMHM ■ ■ MHMKMMI ■ ■ nHlI »^»CT
Proda se v Slovo. !3I
vsled odpotovalija iz Jugoslavije dobro vpeljana
modna trgovina
v centru mesta v lepem modernem lokalu z vso zalogo In trgovsko opremo. Vzklicna cena Din. 200.000-—. Ponudbe {,od „MODNA TROOV NA" na Aloma Company, Ljubljana.
mmmmmmmmmmm
Mrtii iifflsB jBri ant
Tržaška pojojllnltn in hranilnica
registrovaaa udruzi i omejenim po:o^voai
uraduja v tvoji lastni bi§t ulica Torrcbianca štev. 19, t. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoS račun in vlog« za čekovni promet, ter jih obrezuje
MTpo4%~VK
večje tat stalne vloge po dogovora
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastava Ia osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Bralne m n stranki od § to 13
Ob nedeljah In praznikih je urad zaprt St telet 25-87.	8