DUHOVNI PASTIR. Izhaja vsak mesec. — Velja 4 gld. na leto. Letnik VI. V Ljubljani, maja 1889. 5. zvezek. Druga nedelja po Veliki noči. I. Jezus — dobri pastir. Jaz sem dobri pastir. Jan. 10, 11. do dobri V kateri podobi bi bil mogel naš Zveličar svojo skrb in ljubezen nas lepše pokazati, kakor v podobi dobrega pastirja? Kaj stori pastir za svoje ovce? Ljubi jih prisrčno; na najboljšo pašo ,1U v°di vsak dan; ako se hoče katera zgubiti, jo kliče nazaj, za •1° hiti, da bi jo zopet nazaj pripeljal k čedi. In kadar se mu era od ovac zgubi, in je v nevarnosti, da bi jo divje zveri ne ^trgale, ali da bi v pustotah poginila, v kakšno žalost je vtopljeno rega pastirja skrbno srce! Nimam ga, pravi, počitka in pokoja, jo moram, ubogo ovčico, katero sem zgubil, in za katero sem »ajti 0r°k. In zdaj zapusti svojo čedo, vse obhodi in obleti, gore in doline, ne gozde in gosto grmovje, nobena reč ga ne udrži, povsod išče ^ Kliče, da se okoli in okoli razlega njegov glas in mu vroči pot s a ua tla kaplja. In kadar jo od daleč ugleda, o kako veselo mu Je srce, kako hiti za njo in jo prijazno kliče! Ne tepe je in ne ^erja, temveč na svoje rame jo zadene in jo nese k čedi nazaj. a.) skliče skupaj svoje prijatelje in sosede in vsi se morajo veseliti^ aJ ovčico, katero sem zgubil, pravi, sem našel. (Luk. 15, 6.) Pa | • ^ezen dobrega pastirja se še dalje razteza. Ako krviželjni volk med 0 plane, tedaj dobri pastir svojo palico vzdigne, mu gre srčno I Proti, se z njim bojuje, ne zmeni se za rane in tudi svoje živ-ftn)o dii, da bi le svoje ljubljene ovčice rešil. Glejte, ljubi moji, prijazno podobo, katero nam Jezus kaže o dobrem pastirju. Če tedaj v današnjem sv. evangeliju pravi: Jal sem dobri pastir, o kako tolažbe polno je to za nas! Ako je Jezus naš dobri pastir, ima enako skrb in ljubezen do nas, kakor dobri pastir do svojih ovčic, in mi se smemo nanj zanesti, kakor ovce na svojega dobrega pastirja. Jezus — dobri pastir naj bo tedaj predmet našega današnjega premišljevanja. Prevdariti hočemo velike dobrote, katere nam je skazal, da ga bomo iz vsega svojega srca ljubili in njegov pastirski glas vselej poslušali. O Jezus, najboljši pastir, blagoslovi naše premišljevanje! In ti, mati najboljšega pastirja, sveta Marija, sprosi nam milost od njega! Kako se zadrži dobri pastir do svojih ovčic? Kaj za nje stori? Dobri pastir ljubi svoje ovce, jih na najboljšo pašo vodi, jih i$e; kadar se zgube, in jih privede k čredi nazaj in da v sili za nje tudi svoje življenje. Te so lastnosti dobrega pastirja in vse vidimo pri Je' zusu — med vsemi pastirji najboljšem. I. On nas prisrčno ljubi, veliko bolj, kakor je kdaj kak past>r ljubil svoje ovce. Ali zakaj je zapustil svoje nebeško veličastvo in je prišel na ta revni svet? Zakaj je toliko let prebival v podobi hlap88 v tej pusti, žalostni dolini solz? Zakaj je na zadnje v neznanih bo* lečinah svoje življenje dal na zaničevanem križu? O, le iz ljubezni do nas, da bi mi vekomaj živeli. Kristus ms je ljubil, piše sv. apB' stelj Pavel (Ef. 5, 2) in se za nas v dar dal. Iz ljubezni do nas je ležal v mrzlem hlevu in revnih jaslicah; iz ljubezni do nas je bežal v Egipt in tam nekaj časa živel; iz ljubezni do nas je delal v N8' zaretu; iz ljubezni do nas prehodi vse kraje judovske dežele, ozna' nuje povsod nebeške resnice, prečuje cele noči v molitvi, dela breZ' številne čudeže, in se podvrže vsem težavam tega življenja; iz l)u' bežni do nas je med dvema razbojnikoma zasramovan in zasmehov811 na križu umrl. Zares, Jezus je neizrečena ljubezen. Pa zakaj, ljubi moji, nas je Jezus tolikanj ljubil? Ali im8*11® mar kaj nad sabo, kar saj nekoliko zasluži tako prečudno ljubezen ■ O, čisto nič! Mi smo revne, nehvaležne, grešne stvari, ki zaslužim0 le kazen, ne pa ljubezni svojega Boga. Poglej, o človek, revnega ^rva v prahu. Ali bi ne bilo neumno, ko bi ti tega črva iz vsega svojeg8 srca ljubil; ko bi iz ljubezni do njega vse svoje premoženje, čas >B veselje in celo svoje življenje dal? Res, praviš, ko bi kaj taceg8 storil, bi me po pravici vsi ljudje za neumnega imeli. Veliko n*8’^ vreden, kakor črv s tabo primerjan, si ti v primeri z Jezusom A ? Us°m, Sinom božjim! črv, dasiravno malovreden, je vendar le stvar z božjih rok, kakor ti; iz prsti narejen, kakor ti. Vsegamogočni ga Je k življenju obudil, kakor tebe. Če si tudi zavoljo svoje neumrjoče in zavoljo svojega cilja in konca od njega veliko imenitniši, Vendar le razloček med teboj in njim ni neskončen. Da, v enem oziru je črv boljši od tebe, ker on Boga, svojega Stvarnika ni raz-. k on hodi po potih, katera so mu od Stvarnika odkazana, ti pa s’ Se, da sam ne veš kolikokrat, zoper voljo svojega nebeškega Očeta vzdignil in ga z najgršimi pregrehami razžalil. Pomisli še, da Bog ,e tv°j stvarnik, ti pa njegova stvar, delo njegovih rok; kar si in ar imaš, si in imaš le od Boga; on te celo ne potrebuje, ti nje-^0Ve radosti pomanjšati in tudi povečati ne moreš; ko bi noben 0Vek na svetu ne živel, ko bi tudi sveta ne bilo, je on vendar le neskončno srečen, kakor je bil od vekomaj. Celo nič je tedaj človek j Pr*meri z Bogom. Toraj zavpije psalmist poln začudenja: O Gospod, je človek, da se spomniš nanj, ali sin človekov, da ga obiščeš! ^ s- 143, 3.) — In pri vsem tem, dasiravno smo mi tako slabe, ne- hvalež ne stvari, nas vendar Jezus ljubi in d& za nas, kar najboljšega i. a’ samega sebe. Sodite sami, dragi moji poslušalci, ali je katera ez0n, ki bi se z ljubeznijo Jezusovo primerjati dala? Ali ne mo- raruo spoznati in s hvaležnim srcem reči: Da, o premili Jezus! ti 8' dobri pastir, ki ljudi, svoje ovce, čez vse ljubiš! H- Dobri pastir skrbi za svoje ovce in jim poišče najboljšo Ja^° De S^°r' *'e^a tudi Jezus’ najboljši pastir? Saj sam pravi: ^ sem kruh življenja, kdor k meni pride, ne bo nič več lačen, in Ha T V mcnc vcru)ei tc9a ne bo nikdar več žcjalo. (Jan. 5, 35.) On ^ , v obilnosti daje vse milosti in pripomočke, ki so nam k zveli-Plu potrebni. Svojim aposteljnom in njih naslednikom je zapovedal, ^ Harodom sveta oznanovati vero in zveličanske resnice, jim lomiti veČnega življenja. In če tudi božja beseda v naših zelo zelo ^ emh časih mnogokrat nobenega sadu ne prinaša, vendar le božjo iti *•V 8e^' 'ma’ 'n more ljudi očistiti, požlahniti in posvetiti. Tisoče tisoče klo -rvc nevernikov in grešnikov je k poboljšanju in k pokori na-1<‘Zi 4 v ve^no zveličanje pripeljala božja beseda, katero nam jjjj najboljši pastir, po svojih namestnikih oznanuje. Dasiravno pa Ve*‘ko, ki jih ne veseli poslušati besede božje, ki imajo ušesa, i-n,ne si*Sijo, imajo oči, pa ne vidijo, svojo srce zapirajo, da bi ne “brneli - ............. ....................... - •• • a °Polni se ne spreobrnili in tako zveličani b li — in se nad njimi dvoril • strašna beseda Kristusova, ki jo je trdovratnim grešnikom Kdor je iz Boga, posluša besedo božjo; zato je vi ne po- 17* slušate, ker niste is Boga. Vi pa, preljubi v Gospodu, bodite skrbni poslušalci besede božje, dobro jo v svojem srcu ohranite, večkrat premišljujte in po njej svoje življenje ravnajte; ona je močna hrana za vašo neumrjočo dušo. Pa še veliko boljšo hrano nam je usmiljeni Jezus pripravil. 0° je svete zakramente postavil, iz katerih nam nebeški darovi božje pomoči tečejo za nevarno pot časnega življenja, kateri vsem dušni® potrebam zadostijo, ter čistijo, krepčajo in posvečujejo ljudi vsak® starosti, vsakega stanu in spola. Komaj se dete na svet porodi, je precej v zakramentu sv. krsta madeža izvirnega greha očiščeno, oblečeno v belo oblačilo nedolžnosti in sprejeto med število božjih otrok. Kadar otrok odraste, vidi, kaj pregrešni svet dela, sliši, kaJ pravi, v njegovem srcu vstaja huda želja po pregrešnem veselji sveta, ter ne ve, ali bi se podal na pravo ali levo, — na ozko ste*0 čednosti, ali na široko cesto pregrehe. In zdaj se mu odpre drU£' studenec božje pomoči, zakrament sv. birme, da bi vero ohranil 1° nedolžno živel med zapeljivim svetom. In ako je pozneje tako n®' srečen, da se od goljufnega sveta da premotiti, da Boga in njeg°ve zapovedi pozabi in krstno nedolžnost zapravi, mu dobri pastir JezuS odpre studenec sv. pokore, v kateri, ako po razsvetljenji sv. svoje zmote in hudobije spozna, jih v svojem srcu živo objokuje’ sklene svoje življenje poboljšati in se jih obtoži spovedniku, nameS niku Božjemu, spet usmiljenje najde in se z razžaljenim Očetom "e beškim zopet spravi. In kadar potrka smrt na njegova vrata i° se mu je v večnost odpraviti, kadar ga svet zapušča in mu več ne m°re pomagati, takrat mu še slednjič pride Jezus v pomoč z zakrament011' sv. poslednjega olja, da bi srečno svoj tek dokončal in Pr*0 na ljubi Očetov dom. Zares neprecenljive dobrote, ljubi moji, katere nam Jezus, ^ boljši pastir, k našemu zveličanju deli! In kaj hočem reči o n»J. svetejšem zakramentu, v katerem je svoje meso in svoj0 našim dušam v hrano pripravil? Kdo se ne čudi, ako premi! skrivnost božje ljubezni? O Jezus, vse si nam revnim stvarem kar je tvoja vsegamogočnost in ljubezen le dati mogla: dal si samega sebe! Kruh, si rekel, ki vam ga bom dal, je moje telo življenje sveta. (Jan. 6, 52.) O čudež dobrote božje! Daje nam najsvetejše telo in svojo rešnjo kri zavživati, da bi bil on z nam1 1 mi z njim popolnoma sklenjeni. O Jezus! na svoja grešna k°el pred te padem in te molim; človeški jezik ne more prevelike d°m iišij«ie d»l, A P°pisati, katero nam tvoja ljubezen deli! Ti si resnično dobri pastir, k^ri na najboljšo pašo vodi svoje ovčice! III. In kako usmiljeni pastir je Jezus, kako skrbno išče Robljene ovčice, da bi jih pogubljenja rešil! Ošabni pismouki in farizeji ga dostikrat nevoščljivo gledajo in ga grajajo, da z grešniki fako prijazno ravna. Zakaj, vprašajo njegove učence, je vaš učenik s Cestninarji in grešniki? (Mat. 9, 11.) Toda za njihovo očitanje se Jezus ne zmeni, reče jim: Zdravi ne potrebujejo sdravnika, temuč °tni. Pojdite pa, in učite se, kaj je to: Jaz hočem usmiljenje in n': darov, zakaj nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike. (Mat. 9, 13.) Prav prijazen je toraj z grešniki, jih povsod išče, 2 njimi in se vsake priložnosti posluži, da bi jih podučil in na P°t zveličanja pripeljal. Kako prizanesljivo ravna s prešestnico, se Za njo potegne in Judom reče: Kdor izmed vas je brez greha, naj Vr&e prvi kamen na njo. (Jan. 8, 7.) Potem se obrne k ženi in jo vPraša, če je ni nobeden obsodil. In ko mu odgovori, da nobeden, •)®j Uidi on reče tolažbe polne besede: Tudi jaz te ne bom obsodil. ,°Wi in nikar več ne greši. (Jan. 8, 11.) Kako željno je pri Ja-°Povem vodnjaku pričakoval grešno ženo iz Siharja, da bi njej in %nitn sorojakom dal živo vodo vere in pokore, čistosti in svetosti. kako prijazno je pogledal Petra, da bi ga s svojim milim pogledom . 8P°znanju pregrehe in k pokori nagnil! 0 nobenem grešniku, kateri J 8 skesanim in potrtim srcem k Jezusu prišel, ne beremo, da bi 2 njim trdo ravnal ali ga od sebe pahnil. Magdaleni, ki je bila Zav°ljo svojega razuzdanega življenja povsod razglašena, je pustil, da ^ j« noge mazilila in ji je odpustil vse grehe. Mrtvoudnemu, ki 8a k njemu prinesli, je rekel: Zaupaj, moj sin, tvoji grehi so ti 0 Puščeni. (Mat. 9, 2.) Še desnemu razbojniku na križu je milost Zab rekoč: Resnično ti povem, še danes boš z menoj v raji. lUk- 23, 43.) I'i govorite sami, vi spokorniki, ali ni bil Jezus poln potrpežlji-8tl in ljubezni do vas? Dolgo, dolgo ste hodili po prepovedanih 'fa ste trdovratno zametavali vse milosti božje in zaslužili ste za-j 10 svojih grehov že zdavno pogubljeni biti. Ko bi bili najkrotkej-Moveka le desetino tolikokrat žalili, kakor ste Jezusa, svojega ^°spoda in Zveličarja razžalili, kdaj že bi se bila njegova potrpežlji-z Vami utrudila! Ali Jezus vam jo prizanesel, povsod in zmiraj a vami šel in si vse prizadejal, vas večne nesreče obvarovati. aJ In k vam govoril po vesti, zdaj vas je opominjal po pridigarjih, Pe‘jal vas je k skrbnemu spovedniku, kateri vam je pred oči postavil velikost vaše pregrehe in vašo nevarnost; kmalo vas je strašil z boleznijo, z naglo smrtjo kacega prijatelja; ob kratkem: vse, kar koli je mogla njegova ljubezen znajti, vse je poskusil, da bi rešil vašo dušo. In kadar ste se k njemu nazaj vrnili, o kako dobrotljivo, kako prijazno vas je sprejel! O Gospod, ste rekli, ko ste svoje pre' grehe spoznali, o Gospod, bodi milostljiv meni ubogemu grešniku! Nisem več vreden se tvojega otroka imenovati, stori me, kakor enega svojih najemnikov. (Luk. 15, 19.) Ti si moj otrok, je Jezus vam od' govoril, moj najljubši otrok si, tolažba mojega srca, bolj sem te vesel, kakor 99 pravičnih, ki pokore ne potrebujejo. (Luk. 15, 7.) Pozab' ljena je vsa krivica, ki si mi jo storil; z menoj si spet spravljeni ostani mi zvest in bodi stanoviten, in užival boš vekomaj veselje 'w voljenih. Kristijani! pomislite sami, če ni zares nebeška tolažba va' šega srca napolnila, ko ste z resnično pokoro nazaj prišli k Jezusu, svojemu dobremu pastirju. O, kako mi je zdaj dobro, ste takrat rekli, kako sem zdaj srečen! Veselja, katero imam zdaj v svojem srcu, °e dam za vsa veselja in bogastva sveta. O, kako neumen sem bil, ^ sem se tako dolgo po blatu pregreh valjal. Pridite, ste rekli svoji® prijateljem, pridite in poglejte, kako sladak je Gospod tem, ki njega ljubijo! Ta tolažba, to veselje, ki ste ga po svojem spreobrnenju občutili, je bila milost dobrega pastirja Jezusa, kateri je poln usmiljenja d® grešnikov, ki pokoro delajo. Pa nisem vam še popolnem popisal Jezusa, dobrega pastirja, še manjka nekaj, kar nam njegovo ljubezen še le prav pokaže. Do pastir, pravi Jezus sam v današnjem evangeliju, da svoje življenj6 za svoje ovce. Povzdignite kviško svoje oči in poglejte, kdo j® čegar podobo vidite tam na križu viseti? Ali ni Jezus, vaš najbolj®’ pastir? Da, on je! Pa zakaj je moral na zaničljivem križu umretl Ali je bil morda hudodelnik, da je po postavah smrt zaslužil? kaj še! Bil je sama nedolžnost in svetost, bil je, kakor piše apos^l (Heb. 7, 26), veliki duhoven, svet, nedolžen, neomadeževan, odločb od grešnikov in višji, ko so nebesa, t. j. čistejši in popolniši, kid® so vsi nebeški duhovi. On je mogel pred svojo najhujše sovražni^ stopiti in jih vprašati: Kdo izmed vas me more greha prepriča*' (Jan. 8, 46.) Grešniki smo bili, časno in večno smrt smo zaslusd ’ ker smo Boga zapustili. Da je pa Jezus naš dolg zbrisal in nas ve nega pogubljenja rešil, se je dal radovoljno na križ pribiti, na terem je umrl v neizrečenem trpljenji. Zavoljo naših grehov, P,a. Izaija (53, 5) je bil ranjen in strt zavoljo naših hudobij; eat'° . našega miru je trpi jen je na njem, in po njegovih ranah smo ozdravljctl%' je dal svoje življenje za svoje ovce, je za nje na križu umrl in spolnil delo našega odrešenja. O kristijani! ali moremo križanega Jezusa pogledati, da bi se iz hvaležnosti in ljubezni ne zjokali in s sv- Magdaleno Paciško ne klicali: „0 ljubezen, o ljubezen, kdo bi te ne ljubil?11 Pa ne mislimo, da je njegova ljubezen z nJegovo smrtjo ugasnila. On je šel k svojemu nebeškemu Očetu, da nam, kakor je sam rekel, prostor pripravil, da bi tudi mi tam kili, kjer je on. Na desnici svojega Očeta sedi zdaj naš dobri pastir, naš veliki mašnik, naš srednik. Vedno kaže Očetu rane, ki jih je Zav°ljo nas prejel, in te ga tolažijo in nam milost sprosijo. Moji kočiči, piše sv. Janez, to vam pišem, da bi ne grešili. Aho je pa , 0 grešil, imamo besednika pri Očetu, Jezusa Kristusa, pravičnega, iH je sprava za naše grehe. (I. Jan. 2, 1—2.) Ne smemo ob-uPati, če smo tudi svoja pota z marsikaterimi pregrehami omadeže-vali. Prinesimo le zdaj vredni sad pokore, hodimo kakor zveste ovce Za svojim nebeškim pastirjem in prejeli bomo enkrat nezvenljivi Venee v nebesih. In zdaj, dragi moji poslušalci, mi povejte, ali ni Jezus najboljši Pastir? o da, zakaj bolj nas ljubi, kakor more kateri pastir svoje °Vce ljubiti. Neštevilne milosti in pripomočke nam daje, da bi po Poti pravičnega življenja hodili in svoj večni namen srečno dosegli. ao smo se zgubili od njegove čede, in smo se dali satanu in svetu ZaPoljati, nas išče in nam svojo pomoč ponuja, ker je neskončno asniiljen, jg hoče, da bi vsi k spoznanju prišli in zveličani bili. Svojo rago kri, katero je za nas na križu prelil, svojemu Očetu v odločanje na&b grehov daruje in si vedno prizadeva, da bi bili med dobrj jene prišteti. Da, o premili Jezus, spoznati moramo, da si ti pastir. Ali smo pa tudi mi tvoje dobre ovce? Ali te ljubimo? Ali j damo tebi svoje srce? V svoji veliki čedi šteješ sicer nekatere ste ovčice, katere pogosto na te mislijo, te v najsvetejšem zakra-etu rade obiskujejo in za naj večjo srečo imajo, kadar se s teboj l^1 8V- obhajilu morejo skleniti. Vse, kar je nasvetu, za blato imajo, P° tebi, o Jezus hrepene, kajti ljubijo te iz vsega svojega srca. I^.,1 kaj hočem reči? Veliko, brez števila veliko jih je, ki te ne lju-. °’ "jih srce je tako mrzlo do tebe, kakor da bi jim ne bil še ko "obene dobrote skazal. Njih sreč je na posvetno navezano, in ‘olik ki mogli zmiraj na svetu ostati, bi se za tebe ne zmenili. Ti si a"j dobrotljiv, prizanesljiv in usmiljen, si nam spet dal doživeti e‘* velikonočni čas, in nam zapovedal v dobri spovedi svojo dušo očistiti in jo z nebeškimi milostmi obogatiti. In oh, toliko se jih je spovedalo in sv. obhajilo sprejelo, poboljšali pa se niso celo nič. Vse tvoje milosti, o Jezus, zaničujejo; tvojo drago kri z nogami teptajo, brezvestno tvoje zapovedi prelamljajo, brez strahu v grehu žive in se zmiraj globokeje v blato pregrehe pogrezujejo. Toda gorje in gorje takim kristijanom! Jezus jih ne bo hotel enkrat za svoje ovce spoznati, na strašni sodnji dan bodo na levo stran postavljeni >D zaslišali bodo iz ust sodnikovih: Poberite se od mene, vi prekleti! v večni ogenj, kateri je hudiču in njegovim angeljem pripravljen! (Mat. 25, 41.) O preljubi poslušalci, storimo danes trdni sklep, da hočemo od zdaj za naprej dobre ovce najboljšega pastirja Jezusa Kristusa biti, njegov glas vselej poslušati in za njim hoditi, da bomo sodnji dan med izvoljene prišteti in z njim vzeti v večno srečna ne-beška prebivališča! Amen. f Ant. Potočnik, (1853)- 2. Krščanska miroljubnost. Jaz sem dobri pastir-Jan. 10, 11. Zveličar naš primerja v prilikah samega sebe posebno rad dobremu pastirju, nas pa njegovim ovčicam. To primero čuli ste tudi danes v sv. evangeliju. Dober pastir je miroljuben človek, mirno pftSe svojo čredo, nikomur ne stori nič žalega. In kako krotka, pohlevni je ovca, nikogar ne napade, ne draži; to je prava podoba krotkosti, miroljubnosti. Iz tega že razvidite, zakaj da primerja Gospod se^e krotkemu pastirju, in nas miroljubnim ovčicam. Pokazati nam h°^e s tem, kako ljuba mu je čednost miroljubnosti; učiti nas hoče, d» on, knez miru, on, ki je kot oporoko zapustil učencem mir, vele^ jim: Mir vam zapustim, mir vam dam, da on tudi od nas želi, n‘d bi bili krotki, miroljubni. Zato je svojim učencem tako pogostoma priporočal mir: Učite sc od mene, ki sem krotakin iz srca ponižaj zato jih je tako ljubeznjivo ogovarjal s prijaznim pozdravom: ^*r vam bodi; zato je blagroval na gori krotke in mirne: Blagor mimlt,i' otroci božji bodo imenovani! In kako orožje je podal apostolom, r:lZ poslavši jih med svet. kakor jagnjeta med volkove? Resnica in m*10 ljubnost — bilo je njih edino orožje, s katerim so si pridobili srca človeška in preobrazili obličje zemlje. In kaj druzega je storile, da So bili prvi kristijani ene duše in enega srca, kakor ljubeznjiva čed-Dost krščanske miroljubnosti? Zares, nebeška čednost miroljubnosti in krotkosti, kako blagovno upliva na naše srce, srečo utrjuje v državah in družinah, rože Dam stelje na življenja trnjevo pot. Ni-li vredna, da jo kraljico vseh ^ednosti pozdravimo v svojem srcu? Toda žalibog, da jo pričenjamo Uavadno še le tedaj prav ceniti, ko nam je že zginila, ko se jamejo Prikazovati njena nasprotja: jeza, prepir, sovraštvo in boj. Ne mislim govoriti o miroljubnosti med narodi, državami; naloga vladarjev sveta Je> ohraniti nam ta splošni, toli potrebni mir. Naša naloga pa je, Presaditi ta splošni mir v naša srca in v srca naših sobratov, naša naloga je, v miroljubnosti iskati merila vsemu našemu ravnanju. To ®ednost miroljubnosti imejmo pred očmi in premislimo: njeno lepoto in 2. njeno korist. I. Krščanska miroljubnost je čednost. Ne mislite tedaj, da je miroljubnost ona prisiljena prijaznost, ki le tako dolgo trpi, dokler se nadeja dobička; ali ona zunanja pohlevnost, ki izvira iz samopridnih nagibov, na pr. če podložni svojemu predstojniku le zaradi tega jezo Prikriva, ker se boji, da bi ga potem še huje ne mučil, kaznoval. Mnogi menijo, da so miroljubni, pa razodevajo le svojo slabost. Oblast imajo v svojih rokah, pa je ne rabijo, če treba bližnjemu 'arovati pravico; vidijo pohujšljivo življenje svojih otrok, svojih podlih, pa ne store ničesar proti temu; krepko bi se imeli upreti raz-Vadam, ki so se jim ugnezdile v hiši, pa drže križem roke: vse zaradi »ljubega miru“. Večkrat bila bi strogost edino sredstvo, da se pre-Preči zlo, pa ne £utjj0 v sebi moči za strogo postopanje. In če po-^usijo vpeljati zopet red, delajo tako, da konečno ne dosežejo nič. °lčijo, kadar bi imeli svariti; rahlo opominjajo, kadar bi imeli žu-j^i; ostanejo pri žuganji, kadar bi imeli kaznovati, in če kaznujejo, Snujejo tako, da se jim smejejo. To ni čednost miroljubnosti, to Je bojazljivost, slabost, brezznačajnost. — Miroljubnosti tudi ne smemo Zanaenjavati z neko topostjo duha, ki dela človeka neobčutljivega za Vse- Očitajte mu še tako ojstro njegove napake, poslušal vas bo tako malomarno, kakor da bi niti ne govorili njemu; žugajte mu z za-, Uzen° kaznijo, nobenega vtisa ne napravi to nanj; kaznujte ga, adnokrvno bo pretrpel kazen! Govorite, kakor hočete, storite, kar . t®, nič ga ne spravi iz hladnokrvnosti! Predragi! to ni krščanska r°ljubnost, to je topost duha, pomanjkanje čuta in srca. Miroljubnost sicer noče, da bi celo pri neopravičenem očitanji v jezi vskipeli, ona pa tudi noče, da bi zasluženi ukor brezčutno poslušali ; noče, da bi se togotili, če tudi po nedolžnem trpimo, pa tudi noče, da bi malomarno, hladnokrvno prenašali zasluženo kazen. Miroljubnost hoče, da nismo trdi, osorni; pa zopet noče, da bi bili premehki. Srednja pot, zlata pot, — velja tudi tu. Ni treba, da bi molčali, če nas po krivem dolžijo, toda odgovarjajmo zmerno, previdno, s premišljenimi besedami, ki pomirijo razburjeno kri, ali j° vsaj pomiriti zamorejo. Ne, da bi v prvi jezi kaznovali, toda kazni ne predolgo odkladati. Če kaznujete, kaznujte z ljubeznijo, toda kaznujte brezobzirno, če je potreba. Iz tega ste razvideli, kaj da miroljubnost ni. Kaj je tedaj krščanska miroljubnost? O, kako lepa čednost! Kar ima ponižnost prikup-ljivega, dobrotljivost milosrčnega, ljubezen nežnega, pravičnost čislanega na sebi, to vse najdete združeno v miroljubnosti: prijaznost, postrežljivost, potrpežljivost, zmernost, gorečnost itd. Zato pa tudi vsem tako zelo dopada. Miroljubnost čuva nad našimi strastmi, kroti jezo, brzda opravičeno nevoljo, pomirja razburjene duhove, varuje nas prenagljenih dejanj, pretrdega očitanja, ustavlja nam žaljive besede, če tudi smo jih imeli že na jeziku. Zaradi tega si pridobi v kratkem srca in zaupanje vseh. Miroljubnost nam podeli ono lju' beznjivost, s katero se vsakemu takoj prikupimo, prežene vso boječ-nost in napetost, v družbi miroljubnih ljudi tako lahko dihamo, čutimo se tako domače. Miroljubnost nas obvaruje onega napuha in ošabnosti, ki male smeši in velike ponižuje; ona dovoljuje pokazati, kdo je gospod, vendar zabraujuje z drugimi kot s sužnji ravnati. Miroljubnost, — pravi sv. Ciprijan — brzda jezik, vodi panM' čuva mir, zatira napuli bogatašev, varuje ponižnost siromakov, ohranja edinost zakonskih ter nas tolaži v trpljenji. In v knji£* Sirahovi beremo: Stori vse, kar storiš, iz miroljubnosti in čislali tc bodo vsi. Kako lepa je čednost miroljubnosti! Poglejte onega javneg'8 uradnika! Vsem je enako pravičen, ne da se podkupiti, previden je in moder v svojem poslovanji. To mu utrdi spoštovanje in čast, toda s čim si pridobi srca? Če je miroljuben, blagega srca, če j6 Ijubeznjiv do podložnih, če vsacega prijazno sprejme, nevednega i-8^ poduči, če svoje oblasti ne rabi v to, da ljudem nagaja, temveč ustreže. Brez strahu se mu bližajo potem, in vsa usta so polna hvale njegove. Kako lopa je čednost miroljubnosti! Poglejte onega gospodarja, ki ga kinča čednost miroljubnosti! Kadar ukazuje, ukazuje tako, da ga z veseljem ubogajo; dobro vedoč, da ni nič popolnega Pod solncem, tudi od svojih služabnikov ne terja stroge popolnosti; oe mora grajati, ne rabi zbadljivih, žaljivih besedi, zato mu nihče ne zameri; prepire v svoji hiši poravna z modrostjo in miroljubnostjo; fad zatisne oči, opazivši kako malo napako, ki jo pa njegovi sami Popraviti skušajo. Gospodar, ki ne reži v enomer nad svojimi ljudmi, rad odpušča, rad prizanaša — pridobi si kmalu ljubezen in zaupanje vseh. Kako lepa je čednost miroljubnosti! Poglejte ono miroljubno Z(Jno! Hudega moža ima, vse ga razkači, vse ga ujezi. Toda ona se zua premagovati; ne išče ž njim prepira, ne draži ga, ne očita tol po nepotrebnem njegovih slabosti. Ce ga vidi togotnega, molči, ali ga pa skuša umiriti s pa“metno besedo, ne brusi takoj jezika nad njitn, potrpi, počaka, da se poleže vihar, potem mu dokaže mirno sv°jo nekrivdo in — mož bo zarudel, sramoval se bo samega sebe. ® tako prizanesljivostjo pridobi ga zase in zopet povrne se v hišo mir iu sreča zakonska. Kako lepo je videti miroljubnega, krotkega otroka! kljubuje svojim starišem, ne žali bratcev in sestric, rad uboga učenike, če ga karajo zaradi storjenih pogreškov, prosi odpuščanja *u solze v očeh pričajo, da se kesa in poboljšati hoče; radi mu odpuste in še rajše ga imajo potem. Otroška ljubeznjivost njegova, kolibi ne prepodi temnih oblakov skrbi, ki se zbirajo na čelu nesreč-nega očeta, trpeče matere? Da, na vsakem stanu, na vsakem posameznem človeku občudujemo lepoto krščanske miroljubnosti, kakor svetlobo leskečih se Zyezd na temnem obnebji. Da jo bomo pa še bolj čislali, premislimo ^e’ koliko nam koristi krščanska miroljubnost! II. „Je že lepo, krotak, miroljuben biti, — utegne kdo reči, — l°da ta čednost je le za one, ki so ustvarjeni, da se klanjajo in ubogajo; kaj imenitnega storiti, kaj velicega doseči se s to čednostjo ,le da!“ Ne tako, dragi moji! Miroljubnost še požlahnjuje dela člo-®čka, nas unema za plemenita dejanja ter obvaruje človeštvo vseh silovitosti, katere prouzročuje nebrzdana strast jeze in sovraštva. Miro-Jubnost ne nasprotuje srčnosti, ki vodi do zmage, pač pa varuje ^agalca napuha; miroljubnost ne nasprotuje strogosti, kadar je po-rebna, pač pa skrbi, da se ne prevrže v neusmiljenost; miroljubnost ne nasprotuje neustrašenosti, temveč le pazi, da ne zaide v preveliko predrznost. Miroljubnost ne terja, da smo bojazljivi, temveč nas le zadržuje, da ne postanemo presilni, bojaželjni; ona nas ne dela boječe, temveč previdne; nam ne slabi veljave, temveč jo še utrjuje, ker jo dela priljubljeno. „S krotkim, miroljubnim vedenjem ne moremo pokazati potrebnega strahu," — menijo zopet drugi. Pa kako se motijo! Se li ne doseže z lepo navadno več, kakor pa z grdo? Koliko jih je že pridobilo pohlevno miroljubno ravnanje, ki bi se nikdar ne bili upognili sili! Sv. Vincencij Pavlanski je dejal enkrat: „Sedaj sem 84 let star, ves čas svojega življenja sem le trikrat strogo postopal in ravno takrat nisem ničesar opravil, med tem, ko sem z miroljubnostjo vselej dosegel svoj cilj." In vi, očetje in matere, učeniki in vzgojevalci, niste 1> tega na svojih otrocih in podložnih že sami skusili? ... Od tod one lepe besede učenega cerkvenega učenika: Jaz sem mnogo krivovercev prepričal, sv. Frančišek Šaleški pa jih je spreobrnil. Zakaj? S svojo miroljubnostjo in krotkostjo pridobil je njih srca za se in za večne resnice. „Z miroljubnostjo se ne d& pokazati pravi strah!" Ni li miroljubnost večkrat ostro orožje, s katerim zamorete koga huje kaznovati, kakor z vsakim drugim? Eden vaših služabnikov na pr. se ujezi' vam začne nasprotovati — in tacih britkih trenotkov, kdo jih nima’ — vam reče v svojej razjarjenosti največe žaljivosti. Vi pa molčite ali kaj krotkega odgovorite, ničesa mu ne očitate, tudi potem ne, ko se mu je že ohladila jeza. In kaj sledi po navadi temu? Tolika miroljubnost bo vzbudila kesanje v duši tacega človeka, sam si bo očital svojo prenagljenost, jo obžaloval, zarudel bo, primerjaje svoje izzivanje z vašo molčečnostjo, svojo razburjenost z vašo mirnostjo) svojo naglico z vašo potrpežljivostjo, prihitel bo k vam, prosil odpuščanja in v drugo vas gotovo ne bo več žalil tako. Miroljuben človek dobro preudari svoje besede, da ne užali bližnjega, da niti povoda ne dš, kakemu prepiru, ne išče zdražbe> ne hrepeni po maščevanji, raje sam škodo trpi, kakor da bi živ#J s kom v sovraštvu. Tako koristi drugim, koristi pa največ tudi samemu sebi. O, kako zelo pospešuje miroljubnost zadovoljno življenje! D8je nam ono veselost in zadovoljnost srca, brez katerih je nemogoč prava sreča. To so uvideli že poganje; zato so se celo oni vadil* v krotkosti in miroljubnosti, da bi si ne grenili že itak grenkega ž[v' ljenja. O ajdovskem modrijanu Sokratu se pripoveduje, da svoji Je' žični ženi, ki ga je nekdaj silno zmerjala, in mu vrh tega še pos"d° nesnažne vode na glavo vlila, ni druzega odgovoril, kakor: „Saj sem v'edel, da po takem gromenji mora priti ploha.“ — Kaj lep vzgled krščanske miroljubnosti nam daje v sv. pismu očak Abraham. Ta )e bil v sorodu z Lotom; oba sta bila bogata in složno sta živela. Njuni pastirji pa so se pričeli pričkati zaradi boljših pašnikov. Miroljubnega Abrahama je to zelo bolelo. Toraj reče Lotu: „Ljubi moj, ue bodi prepira med menoj in teboj, med mojimi in tvojimi pastirji, kajti brata sva! Glej, na ponudbo ti je vsa dežela; prosim te, loči s8 od mene! Ako pojdeš ti na levo, ostanem jaz na desni; ako si Pa ti desno izvoliš, pojdem jaz na levo.u Abraham bil je močnejši In starejši, kakor Lot, vendar se je umaknil močnejši slabejšemu, Prepustil mu je najlepši del dežele, da je ohranil mir. Kako dobro in prijetno je, če bratje v miru skupaj prebivajo! — Prebiraj, predragi ! zgodbe svetnikov in ne bodeš našel svetnika brez te čednosti. Sv. Frančišek Sal. celo pravi, da le krotkost in miroljubnost storila &a je popolnega. Zato jo je tako toplo priporočal svojim učencem: Miroljubnost je redka čednost, pa prekosi vse druge; ona skončuje in spopolnuje ljubezen, ki je le tedaj popolna, če je miroljubna, pohlevna. Imejte jo toraj v čislih in storite vse, da jo pridobite! Da je miroljubnost vsakemu koristna, skusili ste gotovo že sami na sebi. Kako dobro se vam zdi včasih, da ste se pri tej ali onej Priložnosti premagali, molčali, če pomislite, kako slabe nasledke bi nagnilo imeti vaše prenagljeno govorjenje! Marsikaka grenka beseda, k> ste jo imeli že pripravljeno za bližnjega, bi tega globoko zbodla 'n kdo ve, kaj bi vam storil v svoji jezi? Kako pametno — pravite potem — kako modro sem ravnal! Z eno besedo: raztrgal bi vezi, ki so mi tako drage; bil bi ob zaslužek, ki mi je tako potreben; zgubil bi prijatelja, ki mi je že tako dolgo odkritosrčno udan! . . . Koliko solzii, koliko britkega kesanja ni že zakrivila ena sama v jezi Ogovorjena beseda, eno samo prenagljeno dejanje? Res, srečni ste, če ste miroljubni! Če zapovedujete, z veseljem v*s poslušajo, ubogajo; vaše služabnike zavidajo zaradi miroljubnosti Vaše. Če vam pa nalaga pokorščino vaš stan, če služite drugim, o kako veseli vas bodo povsod, trgali se bodo za vas, storili bodo vse, vas obdrže pri sebi! Nobenih sovražnikov ne bodete imeli, ali vam pa vsaj dolgo ne bodo sovražni. Miroljubnost sladila vam bo Oljenje; srečni bodete, kolikor sploh človek na svetu srečen biti Zamore. Ljubeznjiva prijaznost, ki vam sije raz obraz, preselila se bo ^ globočino vaše duše, od ondot bo vodila vse mišljenje, govorjenje *n delovanje vaše. Pred nekaj leti je razsajala v Parizu huda kolera. Tedaj je napadel nek brezveren delavec na ulici usmiljeno sestro ter jo psoval 1 najgršimi priimki. Dobra sestra je pretrpela vse to molčč. Drugi dan so prinesli v bolnišnico, kjer je ravno ta usmiljena Samaritanka bolnikom stregla, na koleri obolelega moža, ki ga je ona takoj spoznala. Bil je to delavec, ki jo je prejšnji dan tako zelo razžalil. Bolnika niso hoteli sprejeti, ker je bila bolnišnica že prenapolnjena, toda usmiljenka prosila je tako dolgo, da so ga vendar le sprejeli-Sama mu je pripravila posteljo, z naj večjo požrtvovalnostjo mu je stregla noč in dan, tako, da je bolnik ozdravel. Sestra pa je postala žrtev svojega poklica in umrla. Od tistega dne, pripovedujejo, hodi ta delavec vsak dan na grob blage sestre jokat in molit za blagor njene duše. Glejte, kaj vse stori krščanska krotkost, miroljubnost! Najtrdo-vratnejša srca omeči, poblaži, pridobi za nebesa; sama pa si plete nevenljiv venec v kraljestvu nebeškem. Predragi v Kristusu! Vam je li treba po vsem tem še priporočati to lepo in koristno čednost? . . . Nam Slovencem se v obče ne more odrekati miroljubnost, podedovali smo jo po svojih pradedih-Veliko krivic so pretrpeli, stiskani od vseh strani, toda ni je bilo grenke besede iz njih ust, niso mahnili z roko, da bi s silo odvrnili silo; vzdignili so se le, da so branili proti krvoločnemu Turčinu „krst častni in svobodo zlato “. Ce je bilo one tužne čase to mogoče, zakaj bi dandanes ne, ko dihamo prosteje, ko uživamo blagi zunanji mir? Zatoraj, bratje in sestre v Gospodu! skrbite za dragoceni notranji mir svojega srca, branite ga, čuvajte ga skrbno ! Ta mir kraljuj po naših mestih in vaseh, selih in trgih; miroljubnost vladaj po hišah in družinah! Bodimo miroljubne ovce dobrega našega pastirja, ne pozabimo opomina apostolovega: Z bratovsko ljubeznijo se ljubite, bodite ene misli med seboj, živite z vsakim, kolikor mogoče v in ir11 ■ in tudi vam bodo veljale besede Gospodove: Blagor mirnim, otroci božji bodo imenovani! Amen. Fr. Šušteršič- Tretja nedelja po Veliki noči. I. Komu se žalost spremeni v veselje, in komu veselje v žalost? Vi bodete žalovali, ali vaša žalost se bo v veselje spreobrnila. Jan. 16, 20. Besede današnjega evangelija je Jezus veliki četrtek pri poslednji večerji govoril. Previdel je žalost, katero bodo njegovi učenci iuiuhi ^er jim je dejal: Še malo in me ne bodete videli, in da bi jih potolažil, pristavi: In spet malo in me bodete videli. Kmalu, kmalu me bodo ujeli in jutršnji dan na križu umorili; kmalu, čez tri dni, b°m spet od smrti vstal. Pove jim še, kakšen sad bo njegova smrt °brodila, rekoč: Jokali bodete in žalovali, svet pa se bo veselil. Učenci So bili res ob Jezusovi smrti neizrečeno pobiti in žalostni, ker so z njim izgubili vse, očeta, prijatelja in učenika. Svet pa, trdovratni Judje, so se ob Jezusovi smrti neizrečeno veselili. Ker je njih nevero 'n pregreho svaril, so ga strupeno sovražili; in ker so menili, da so 8e ga z umorom za vselej znebili, so bili sila veseli. Pa naenkrat se vse preobrne: žalost učencev se v veselje, pre-zgodnje veselje judov pa v žalost spremeni. Jezus vstane od 8 m r t i! Zdaj so učencem solze v očeh otrte, njih upanje se oživi in °ni kakor z novega spet začnejo živeti. Judje pa so osramoteni ter Jasno prepričani, da so nedolžnega, da so božjega Sina križali; njih kratko veselje se je spremenilo v sramoto in žalost. Tako se sploh na svetu godi, da po žalosti sledi veselje, po veselji pa pride žalost. Toraj rečem danes: Po žalosti bogaboječega kristijana pride vselej veselje, in po neči-l"eriiem in kratkem veselji grešnika vselej žalost, 8ko ne v časnosti, — gotovo v večnosti. Poslušajte vsi razenje teh dveh resnic zvesto, — pravični v svojo tolažbo, grešniki v 8voje spreobrnenje. Po mrzli zimi pride prijazna spomlad; po hudem vremenu zopet P°J oblakov gorko solnce prisije; po črni noči se zopet svetla zarija Pokaže, in po trpljenji bogaboječega kristijana pride veselje, dostikrat e na tem svetu. j v Koliko hudega je moral prebiti nedolžni mladenič, egiptovski 0 ž ef! Od svojih lastnih bratov je bil iz nevoščljivosti na ptuje pro-y *n ondi po nesramni Putifarki, ker se je njeni grdi želji ustavil, temno ječo vržen, v kateri je moral dolgo časa zdihovati. Pa iz ljP*Jenja mu je prisijalo veselje. Kralj ga pokliče iz ječe, čisla ga in Žar *n zraven sebe na kraljevi sedež posadi. Ljudstvo ga ima v hi kakor svojega naj večjega dobrotnika in odrešenika. Kako hudo udarjen je bil pobožni Job? Ob vse svoje blago, svoje čede in otroke je prišel; on sam sedi poln gnjilih ran na pr.°J' in s črepino si črve iz njih trebi; njegova žena pa in njegovi J stelji, ne da bi ga milovali, še zasmehujejo ga in mu očitajo, da i7°.ra skrit grešnik biti, sicer bi ga Bog tako močno ne tepel. Toda val ga bo vedno in vekomaj. Kakor bolniku, kadar mu zdravnik z°b izdere, kateri mu pokoja ni dal, na enkrat odleže, tako se bo tudi vbogemu zemljanu na enkrat žalost v veselje spremenila, v tem trenutji, ko se mu bo duša od telesa ločila, ter pred božji prestol otopila, in njegovega veselja potlej ne bo konca ne kraja. bi se toraj trpljenja branili, ki nam ga dobrotljivi Bog iz pošilja, da bi nas po tem kraljevem potu v večno veselje Pripeljal? Saj včmo, da Bog nikomur več ne naloži, kakor toliko, kar Ponesti more, in smo prepričani, da trpečega človeka, ako je lepo 'dan v njegovo sveto voljo, tudi v sredi trpljenja ne zapusti, temuč 1,111 « svojo pomočjo na strani stoji, ga tolaži in podpira, da srca ne zKubi iu ce]0 v najbridkejšem trpljenji s sv. Bernardom spozna in govori: Naš jezik je ne dopove, Tud’ črka ne, sladkosti tč; Le kdor si skusi, vč in zna, Kaj je ljubiti Jezusa! Zapomnite si prelepe besede sv. Avguština: Večni mir bi se 0r,xl kupiti z večnim delom. Toda kolika je usmiljenost božja! Bog *** Vravi: milijon ali tisoč let morate delati, še 50 let nam ne od- Kaj 'jubezni loči, ampak pravi: Delajte, trpite kratki čas svojega življenja, in t° vam bo pridobilo neskončno slavo! Voljno tedaj trpimo in potrpežljivo svoj križ nosimo, saj trpljenje tega sveta, kakor smo se danes prepričali, je le majhno in kratko, če ga primerimo prihodnjemu obilnemu veselju, ki nas čaka gori v nebesih kot plačilo naše potrpežljivosti in udanosti v sv. voljo božjo. Kadar so v starodavnih časih malikovalski Kimljani očitne igre imeli? pri katerih so igralci v stavo tekali in letali, so jih gledalci s tem k hitrosti spodbadali, da so na darila, na zvišanem kraju razobe-šena in zmagovalcem namenjena kazaje prigovarjali: „Navzgor p°' glejte!" (sursum occulos) kaj namreč ga čaka, kateri bo zmogel. Tudi mi tekamo v stavo iz časnega življenja proti večnemu, in ako se na poti ne ustavimo in do konca stanovitni ostanemo, nam bo nebeško veselje v darilo in obilno plačilo. Kadar koli nam toraj vsled silnega trpljenja srce upada, obrnimo kviško svoj pogled in zmislimo se na obilno plačilo, ki nas čaka onkraj groba po kratkem trpljenju na tem svetu. Ako si malo cenjeo tu na zemlji, ljubi kristijan! in se nobeden za te ne zmeni, nobeden na te ne ozre, ali te morda hudobni ljudje še celo zasmehujejo in &8' ničujejo, nič ne maraj. Poslušaj, kako lepo te sv. Pavel tolaži, ker pravi: Svest sem si, da trpljenje sedanjega časa se ne da primež* s prihodnjo častjo, ki bo nad nami razodeta. Blagor ti, ako voljo0 trpiš, kuje se ti svetla krona, plete veličasten venec, katerega ti bo Bog sam na glavo posadil po kratkem trpljenji in te prelepo počasti vpričo angeljev in vseh svetnikov. Si z Jezusom zaničevan in z8' sramovan na tem svetu, boš ž njim vred na onem kraljeval v n0' beški slavi. — Če te bolezen na posteljo položi in te silno trpiu0j’ razen tega pa še tudi nikogar nimaš, da bi te preložil, ti prestlj81, ti zdravila prinesel, ti pripravne hrane oskrbel in te tolažil; nič ne maraj: glej, par mesecev še in vse bo pri kraju: jenjala bo vsak8 težava in nehala vsa bolečina, kadar stopiš v presrečno deželo, kjer ni ne žalosti, ne trpljenja in nobene bolečine. Lepo se v sveto bož) voljo izroči, in s sv. Avguštinom reci: Gospod! tukaj žgi, tukaj da mi v večnosti prizaneseš. — Si vbožen in reven, imaš pribodk8_ malo, stroškov pa veliko, posestvo majhno in družino obilno, i'1 pomanjkanje pri durih in oknih v hišo pogleduje, iz vsakega k° pa skrbi v tebe režč, in te na vsakem vogalu stiska nesreča: simč0D si, ako vse to brez godrnjanja prebiješ in svojega zaupanja do Bož>® ne zgubiš. Glej, vso te nadloge, in naj si bodo še tako velike? senca niso proti neizmernemu bogastvu, ki te čaka v presrečnem 4er ni ne gladu, ne žeje, ne revščine, ne pomanjkanja in nobene skrbi. O kako se ti bo pač takrat srce oveselilo, kadar te bo Gospod ftebes in zemlje gori k sebi poklical in ti poreče vesele besede: Blagor ti, zvesti, dobri hlapec; ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko postavil, pojdi v veselje svojega Gospoda. Amen. f Jan. Škofič. Četrta nedelja po Velikinoči. I. Grešnikova pot. Nobeden izmed vas me ne vpraša: Kam greš? Jan. 16, 5—6. Aposteljni so bili večkrat s svojimi vprašanji Kristusu nadležni, tako da jih je svaril zavoljo njihove radovednosti (Jan. 21, 22); danes Pa’ ko jim je svojo ločitev od njih naznanil, so bili od silne žalosti tako zmešani, da ga nihče ne vpraša, kam gre; zato jim pa Jezus 8e katerih se očitno imenovati bojite; vam se zdi prijetno igrati, plesati, pijančevati, nedelje in praznike oskrunjevati in pregrešuo-posvetn® burke uganjati; pa nič nečete vedeti, da ste v strašni zmoti, da sam* sebe goljufate, in da sami sebi nesrečno, grozno jamo kopij6*'6' Vprašam vas, ali je to res kaka prijetnost, kaka sreča ali veselje ** človeka, kar ga spravlja ob mir vesti, kar mu jemlje nedolžnost, mil°s|' božjo, pravico do svetih nebes? Je-li mar to dobro za vas, če v Bogu hrbet obračate, v službo hudobnega duha stopate, in svoje dnše pogubljate? Pa kaj, ker vi na to nič ne mislite, še več, vaša zfflo*8 je tolika, da imate vi še celo druge, kateri ne živijo tako, kot v)’ ter ne delajo tako, kot vi, in ne mislijo tako, kot vi, za neum110; nespametne, nesrečne! — Povejte mi, kaj bi vi rekli ljudem, ka*l> bi bili šepasti, sloki, pa bi se drugim, kateri imajo zdrave, ravn6> lepo izraščene ude, posmehovali zato, ker tudi drugi niso grb»s ’ krivi in šepasti? Vi bi gotovo rekli: Ti so pravi bedaki, ker za*11 čujejo in zasmehujejo druge, kateri niso tako pohabljeni kot sani j ker imajo to, kar je grdega, pohabljenega, za lepo in dobro! ^ glejte, tako slepi in zmešani so grešniki, da jim njihovo nerodno ostudno življenje dopada, med tem, ko se jim življenje bogaboječ in pobožnih ljudi zdi smešno in nesrečno! Grešniki! spoznajte vendftr J enkrat svojo zmoto, spoznajte, kako sami sebe goljufate! Glejte, vi Uničujete one, kateri se vaši razuzdanosti ne vdajo, vi imate za nesrečne one, kateri samoto ljubijo in na tihoma za se in Boga žive, Vam se zde neumni tisti, ki se posvetni preširnosti in nečimernosti Spovedujejo; vi pikate one, kateri ne marajo za posvetne marnje, Nesramne pogovore ter rajše spodbudne bukve prebirajo, premišljujejo, Sžjo besedo pridno poslušajo in se grešnih priložnost ogibajo ter le Za Boga in večnost živijo. Je-li kaka večja zmota in goljufija samega sebe, mimo te, da imate vi hudo za dobro, neumno za pametno, Vaše življenje za srečno, druzih pa za dolgočasno in neumno? Vam 8,3 pač prilegajo besede, katere je sv. Janez zaklical nekemu takemu Zaslepljencu, rekoč: Praviš: Bogat setu in obilno premožen, in ničesar ne potrebujem; in ne veš, da si reven in usmiljenja vreden, vbog in slep in nag. (Raz. 3, 17.) Vedi ti, zapeljani in ogoljufani lešnik, kateri sedaj svoje zmote spoznati nečeš, da jo boš kmalo v 8v°jo največjo nesrečo spoznati moral! — Ti sedaj ne maraš za nobeno svaritev, za noben nauk, ne poslušaš glasu svoje vesti, zapeljuješ nedolžnost, zapravljaš dragi čas, divjaš zoper svoje zdravje in dušo, 8e morda še celo norčuješ iz svetih in zveličalnih resnic in pomočkov srečne smrti, — pa vedi, da boš ti vendar le kmalu hote ali nehote 8Poznati moral, da je bila pot, po kateri si hodil in morda še hodiš, Za te grozno slepilna in goljufna! — Grešnica, ti živiš v prepovedanih Zvezah, pa kmalu boš spoznati morala, da si bila ti tista nesrečna 8^Vari katera je število hudobnih na svetu in zavrženih v peklu jfluožila! Ti se sedaj smejaš in veseliš v svojem grehu, pa kmalu 0 žalost napolnila tvoje srce in ti boš osramotena spoznati morala, nisi bila na pravem, ampak na goljufivem potu! O vi, nesrečni stariši, kateri ne skrbite za lepo krščansko izrejo 8v°jih otrok, ter rajše živino lepo redite, kakor pa da bi ali sami J az'H, ali pa vsaj likati in podučevati pustili neumrjoče duše svojih otrok! o »lepi stariši, kateri svojim otrokom vse dovolite in vso ve- Jatj pustite, ter ne kaznujete njihovih nerodnosti, ampak le zago- Varjate; jih plesa, prevzetnosti in nečimurnosti, iger in sto drugih j^grešnih reči priučite, ali jim vsaj po svoji dolžnosti in moči ne anito; jih ne pošiljate v cerkev k molitvi, ne v šolo k naukom, r J>h nobenega koristnega dela ne privadite: vam se bodo tudi ^*rat oči odprle in spoznati bodete morali neizmerno gorje, katero ^ v* zakrivili; žalostni, toda prepozno že, bodete spoznati morali, »iste hodili po pravi poti, ker ste sebe in svoje tako nesrečne »torih! O vi, nesrečni gospodarji! kateri zavoljo časnega dobička pustite, da se greh pod vašo streho godi, — vi boste vendar le enkrat spoznati morali, da ste bili pravi satanovi hlapci, kateri ste mu pomagali njegovo kraljestvo razširjevati, božje pa zatirati! O vi, nesrečni grešniki vsi, bodite si že kakoršnikoli, naj se vam le mrzi nad pridigami, svetim branjem, molitvijo, svetimi za' kramenti, kolikor drago; naj vam je vse dobro trn v peti, nič ne pomaga, spoznati bodete morali, da je res, kar ste velikokrat slišali: da nečistniki, pijanci, tatje, preklinjevalci, prevzetneži in togotneži nimajo nobenega deleža v nebeškem kraljestvu! Toda gorje vam, ®e bodete vi svojo zmoto in goljufno pot še le takrat spoznali, kadar n® bo več časa se poboljšati, več moč, se na pravo pot obrniti! — Spo-znajte svojo zmoto rajše sedaj precej, podajte se z grešne goljufne poti na pravo pot čednosti, kajti vaša grešna pot ni le samo p0*' zmote in goljufije, — ampak ta pot je za vas tudi silno huda in težavna! 2. Zastonj se bahajo grešniki, da imajo veselo in prijetno življenje, saj ga nimajo. David pravi, da je grenkost, bolečina in težav® na njihovih potih. (Ps. 7, 10.) In prerok Izaija (57, 20. 21) pravi-Hudobni so kakor šumeče morje, ki ne morejo pokojni biti, — otlt nimajo miru. Pot grešnikova je že na tem svetu silno huda in trnjeva! trpinči jih namreč: a) njihova vest, b) svet, c) trpinčijo jih grenki njih spomini! a) Trpinči jih najpoprej njihova vest. Sv. Brnard primerj® vest hudobnega človeka peklenski ječi. Kakor pogubljeni v peki" trpijo brez tolažbe, brez konca in kraja, tako tudi na tem svetu hud# vest človeka peče, ter mu daje okušati že sedaj nekoliko trpljenja vrženih v peklu. O nesrečni grešniki! Delajte, kar hočete, tekajte kratkočasi, kamor hočete, iščite samoto ali tovaršije, vest bo šla vedn° z vami ter vas bo bodla in grizla, dokler se z grehom ne poslovit0-Pa porečete, saj vidimo tudi grešne ljudi vesele in zadovoljne, smejajo in burkajo, plešejo in vriskajo. Res je, da vi vse to na »J1*1 vidite, toda vedite, kaj pravi sv. Ambrož: Vi vidite le suna»joSl grešnikov, ne pa njihove vesti. — Oni vpijejo, kolnejo in se nor^ jejo, da bi glas svoje vesti prevpili, oni se na videz delajo in kažej0 zadovoljne, ker znotraj nobenega miru nimajo. b) Koliko trpljenja pa grešnikom napravlja — svet! Kolik0 morajo grešniki, kateri hočejo z grehi svetu dopasti in služiti, 1 . voljo sveta in od sveta prestati! Sedaj se morajo volji tega, se(^! onega človeka vdati, da bi svoje pregrešne namene izpolnili; sC<^ Morajo dolga in težavna pota zavoljo greha delati, veliko drazega časa in denarjev zapraviti, sedaj zopet zdravje poškodovati, si sladak Počitek in pokoj odreči: zares, če vse prav premislimo, moramo športi in reči, da pot, katera pelje v pekel, je veliko težavniša in °strejša, kakor pot, katera pelje v nebesa! O grešniki, vi se veliko boU trudite za pekel, kakor pa bi se vam bilo treba truditi za ne-besa; več morate vi prestati, prenesti, darovati za pekel, kakor pa dobri storijo, trpijo, darujejo za nebesa! c) Slednjič pa grešniku življenje grenijo bridki spomini. Naj Premišljuje svoje pretečeno, sedanje ali prihodnje življenje, nikjer in °d nikoder ne dobi tolažbe. Ce išče tolažbe v svoji pobožnosti, je ne rrajde, ker ni nikoli imel nobene prave pobožnosti, če išče tolažbe v molitvi, je ne najde, ker so bile njegove molitve le gnjusoba pred ^ogom. Če je išče v svojih dobrih delih, je ne najde, ker se jih ni oič nabral; ali v svojem trpljenji, tudi ne, ker si je sam z grehi trpljenje napravljal in množil. Morebiti ga tolažijo otroci? Kako, ker So le žive priče njegove malopridnosti! — V preteklosti ne najde nad nikomur svoje tolažbe, pa tudi v sedanjosti ne, ker on le predobro čuti roko božjo, katera se nad njim vihti; ravno tako malo J^ore potolažen biti, če zre v prihodnjost, kajti druzega ga ne čaka, akor Bog, njegov pravični sodnik, kateri ga bo po svoji ojstrosti in Pavici sodil in kaznoval po zasluženji. Vidite toraj in spoznajte, da 8rešnikova pot je res trnjeva pot, in vi bi hoteli biti tako kratko-'•dni, da bi še dalje na grešnem potu ostajali, ali po njem naprej drli? o vrnite se, dragi v Gospodu, vrnite se, pot grešnikova pelje 8ednjič v pekel! 3. Recimo, da bi vse to, kar sem vam dosedaj povedal, ne bilo aa°) da bi namreč grešnikova pot ne bila res goljufna, ne trnjeva, aniveč srečna in prijetna, kakor jo tudi satan res slehernemu gre-'ku pred očmi slika, bi vam vendar nikakor ne svetoval, po njej i ‘ti, in sicer zato ne, — in najbolj zato ne, ker ta pot pelje ednjič v propad, v pogubljenje, v pekel! Nikar ne poza-,^e> kar govori pobožni Job (21, 12—13.) o grešnikih: Hudobni ma)o boben in citre in sc vesele ob (/lasu piščal, — t. j. se raz-.6seljujejo z godbo in plesom, — pa v hipu gredo v grob! — Tak a vreden konec grešnikove poti, — večno pogubljenje! — $o ti, ki tako nesrečno končajo? Ti so prevzetneži, kateri 1^1 Uad druge povzdigujejo; ti so lakomniki, kateri imajo denar in ago za svojega boga; ti so nesramneži, kateri svojim grdim željam e*ejo; ti so nevoščljivci, kateri drugim, posebno pa svojim razžalilcem mnovanj a kateri i Ž68 vse hudo žele iu privoščijo; ti so pijanci, zapravljivci, igralci, kateri sebe in svoje v revščino potiskajo; ti so togotneži, kateri svojini nasprotnikom iz srca odpustiti nečejo; ti so nemarneži in lenuhi, ka-teri molitev, službo božjo, pobožnosti, dobra dela in vse lepe prilik® dušnih milosti v nemar puščajo, ter nič na poboljšanje, na zveličanje — na večnost ne mislijo; ti so krivičniki, kateri svoje roke po tujem blagu in denarju stegujejo ter se naposled hitro v pekel pogreznejo- — Premislite in dobro prevdarite tedaj vi, mladi ljudje, mladeniči m dekleta, očetje in matere, gospodarji in drugi, kam greste, na kateri poti stel? Sv. Jeronim nam popisuje čudno šego, kako so judje poteUh ko jim je bilo jeruzalemsko mesto razdejano in ko so bili v rimljan* sko sužnost pahneni, obletnico te svoje nesreče obhajali. Pravi namreč da je bilo judom še ob njegovem času prepovedano v Jeruzalem hoditi, razen jedenkrat v letu, in sicer ravno tisti dan, ob katerem so bili Rimljani mesto premagali in razsuli; pa tudi ta dan se ji® ni dovolilo po mestu jokati, ako niso poprej Rimljanom za to kaj plačali; zatoraj so vsako leto veliko denarja skupaj zložili, ter si kupili tako dovoljenje, da so smeli v mestu jokati. Ko je napočil ona®; njeni dan, so se judje od vseh krajev shajali; možje in žene, stari in mladi, vdove in device so se v žalostni obleki, z razvezanimi lasi® z bledimi obrazi in pobitim srcem polagoma jeruzalemskemu mestu približevali, ko so pa do mestnih vrat prišli, so jeli milo zdihovali na prsi se tolči in solziti, potem so šli uajpoprej na goro Morij® kjer so vedeli, da je nekedaj tempelj stal, in ko so mimo zapuščen® hiš šli, v katerih so njihovi davni predniki stanovali, so tak jok *a' gnali, da se je daleč razlegal; ko so pa prišli do tempeljevih raz' valin, so se vsi na obraze vrgli in tako milo jokali, da bi se kamenju smilili. Potem so šli v procesiji po celem mestu, od kraja do kraj® po mestnih ulicah, ter gredoč povsod milo jokali. Toda kmalu ji® je potekel čas, katerega so si bili odkupili, da so smeli jokati P8 Rimljani so jim prepovedali, ter jim rekli, ako hočejo še jokati, ®?' rajo še denarjev plačati! In glejte, kdo bi si mislil?! Judje so sv# mošnje odvezovali in lakomne vojščake podkupili, da so jim podal)' šali čas jokanja, zato ker so Jeruzalem zgubili, ker jim je bil ternPeV razdejan, in ker so bili iz domovine pregnani in v sužnost tiran1-Tako popisuje sv. Jeronim to čudno šego judov, in popisovaje t0 žalostno obletnico, sam solze toči! Predragi kristijani! Te dogodbe vam nisem zastonj povedal, ® dogodba vam grešnikom velja! Judje so jokali zaradi zgube pos#1 nega Jeruzalema, da, še celo denarja so plačevali, da bi jokati s® # ti grešnik pa si s svojimi grehi zgubil nebeški Jeruzalem, Pa se vendar ne solziš. Judje so jokali, ker jim je bil tempelj razdeja® grešnik pa sam v sebi razdevaš tempelj sv. Duha, Bogu slovo daješ 'n v svojem srcu postavljaš tempelj grehu, satanu, — in vendar na sv°jo nesrečo ne misliš! Judje so jokali, ker so zgubili domovino, tebi, grešnik, pa je smrtni greh vsa tvoja dobra dela ukradel in z njimi pravico do svetih nebes, do tvoje prave domovine, in ti ne J°kaš nad toliko izgubo! Judje so jokali, ker so bili v sužnost pre-gnani, ti grešnik si se pa z grehom prodal v sužnost hudiču, kateri ** večno trpljenje pripravlja, in ti se ne treseš, ne trepetaš! O ne-®reČa, kdo jo zamore prav popisati?! Samo vidva, grešnik in grešnica, Je ne spoznata, je ne objokujeta! O spoznajta vsaj danes, da vidva nista na pravem potu; da grešna pot je za vaju goljufna, trnjeva, Deskončno nesrečna pot, katera pelje naravnost v pekel! Poglejta in °Zr>ta se na Jezusa. On je prišel in naše slabosti na se vzel. On je Pr&el iskat, kar je bilo zgubljenega, zdravit, kar je bilo bolnega, nam zopet dat, kar je božjega; približajta se toraj zaupljivo in ske-Sat)0 k njegovemu presvetemu srcu, v njegovi krvi se svojih grehov 0|nita, čisto se spovejta in poboljšajta, ter zapustita pot, katero vama Sahin in greh kažeta, katera pelje v pogubo, ter hodita zanaprej po P°tii, katero vama kaže Kristus, nebeški vojvoda, katera vaji popelje v večno življenje, ker le on je prava pot, resnica in življenje. (Jan- 14, 6.) Amen. Andr. Šimenec. 2. Štiri vrste izveličanih. Jan. 16, 5. Vvod. Cerkveno leto nas vedno spominja zveze z Jezusom, da akor je on bil živeč na svetu, tako tudi mi postati skušamo. To Pečajo nam tudi evangeliji po Velikinoči. Bolj ko se bližamo pra-Zl)iku vnebohoda, bolj nas sv. cerkev opominja onih besed, s katerimi ^ je IzveliČar poslavljal od svojih apostolov. Vže zadnjič ste slišali: e Klalo in me ne bodete videli .... danes: Grem le njemu, kateri ^ je poslal . . . prihodnjič: Zapustim svet in grem k Očetu. Toda sam, on hoče, da apostoli za njim pridejo: Spet vas bom , • • ■ Za apostoli tudi nas vernike kliče: Sin človekov namreč je r*** iskat in izveličat, kar je bilo zgubljenega. Tudi nam veljajo j.^Sede današnjega evangelija: Grem k njemu.. . (Jan. 16, 5.) Se ^ Pa tudi spominjamo, jih premišljujemo? Kdo? . . . Človek, kristijan! °g te je Zato vstvaril, Odrešenik odrešil, sv. Duh te posvečuje, da dosežeš poslednji svoj namen. Kam? ... V srečni, najsrečnejši kraj, kjer se Bog svojim izvoljenim z obličja v obličje gledati in uživati daje. (Raz. 21, 4.) Zakaj? .. . Ker si zvesto spolnoval zapovedi božje. Kolika sreča! . . . Oe tudi neskončnega veselja razumeti ne moremo (I. Kor. 2, 9), nam vendar cerkveni učeniki navajajo več vrst izveličanih, ki so po raznih potih dospeli do nebeške glorije. Sveti Brnard našteva štiri vrste izveličanih nam v posnemo, da n°* bene ne zgrešimo. Te s pomočjo božjo danes premislimo. Izpeljava. I. Prvi se v nebesa tiho splazijo: to so p°' nižni, priprosti, pobožni. Svet se za nje ne meni, jih drugače ne pozna, nego takrat, ko jih zaničuje. Ti posebno posnemajo Ma' rij o . . . Od sveta pozabljena devica je bila . . . Glej, dekla sem Gospodova ... V tolažbo nam vsem izrečem, da jih je tudi še daneS mnogo v tej vrsti: menihi in nune po samostanih, pa tudi pobožne device med svetom. Od sveta pozabljeni so vendar v nebesih zapisan’ ’ Blagor vbogim v duhu ... V kmetskem ali sploh nizkem stanu živeči, ki pri trdem delu svojega Boga ne pozabijo. O teh porečejo enkrat pogubljeni: Nos habuimus eos aliguando in derisum . . . (Modr. 5, id’) — Ali se smeš tudi ti v to vrsto prištevati? II. Nebesa si kupijo: dobrotljivi, usmiljeni. Zveličar sam uči: Delajte si prijatelje s krivičnim mamonom .... Bogat'11 svetopisemski bi si lahko kupil Abrahamovo naročje .... MilošGn(l očisti grehov. (Avguštin.) Ali skrajnosti se je treba varovati. B0*3’0 delo bo Bogu prijetno: 1. V stanu posvečujoče milosti božje. Na) boljša jed nam nc diši iz umazane posode, največje dobro delo gre šnika ne dopade Gospodu (Jan. 15, 5). 2. Radovoljno — ne z ^ lostjo ali po sili; veselega darovalca ljubi Bog. (2. Kor. 9, 7.) ljubezni do Boga, ne pa zavoljo ljudi v shodnicah in na križeIT1 potih . . . Kar desnica da, naj levica nc ve. V vseh časih krščanst"9 najdemo vzgledov: Vincencij Pavlanski, sv. Elizabeta, — križana «sl" ljenost. — Si li tudi ti prizadevaš nebesa kupiti? Kakšno veljavo in"1' tvoja dobra dela pred Bogom? III. Tretji si nebesa priborč. Nebeško kraljestvo silo trpi ^ le silni si jc pridobe. (Mat. 11, 12.) Vojščak se marsikateri Pr'Je. nosti odreče, trpi, da zmore nasprotnika. Tako tudi mučeniki: 1° , so se od svojega doma, starišev, premoženja . . . najdražje: življeW. so dali, da so Kristusa poveličanega priborili. Nas razmere sedanj0®^ ne silijo tako daleč. Ali pa smo tudi mi brez boja? Vojskovat' nam je zoper meso in kri, zoper hudobnega duha. Koliko teža' n&pade, kako težaven je boj zoper ukoreninjene strasti! . . . Koliko huda ti da molitev, koliko boja zoper raztresenost! . . . Kako težavna ■je dobra izreja otrok . . . Kako težka je dostikrat sprava s sovražnikom . . . Koliko premagovanja, da odpustiš razžalnikom . . . Kako Se ti bojuješ zoper vse te sovražnike svojega izveličanja? IV. V četrto vrsto pa spadajo oni, katere tako rekoč Bog pribora. Nekatere namreč Bog obiskuje z dobrotami, da bi jih za-se Pridobil, (o teh sedaj ne govorim), druge z raznimi nadlogami. Zakaj? bi jih bolj sebi pridružil. Le premisli: bolezen tvoja, tvojih do-^nčih, smrt, slaba letina, nesreča . . . pomanjkanje, revščina. Kavno revščina je čestokrat ljudem v spotiko. Koliko si kdo želi bogastva! ^akaj ga nemaš? Ker te Bog v revščini hoče izveličati. Bogati le Prerad pozabi svojih verskih dolžnosti, zaide na opolzla pota pregrehe in strasti, in pade . . . Zveličar sam je revščino posvetil s svojim življenjem in besedo: Ptice imajo svoja gnjezda .... (Mat. 8, 20.) Loije pojde kamela skozi igelno ušesce . . . (Mark. 10, 25.) Revnim Se evangelij oznanuje . . . Blagor tebi, ako v nizkem svojem stanu ne Pozabiš Boga svojega. Konec. Napačno bi bilo misliti, da ravno v teh vrst eno spa-ah moraš. Danes zadene te prilika pristopiti onim, ki so v tej, jutri ki so v kaki drugi vrsti posebno odlikovali se za nebesa. 8ak kristijan slediti mora sedaj tej, sedaj oni vrsti izvoljencev božjih. n da se to zgodi, predstavi si pogosto misel: Grem k onemu, ka-r* me je poslal. Od vsake hiše — pravi pregovor — pelje pot do lrtla- A tudi vsak človek more dospeti do nebes. Ne bom toraj 'jprašal, kateri vrsti služabnikov božjih se ti prištevaš, le to želim, bi bili slednjič vsi prišteti med one, ki gledajo nebeškega Očeta 1 °bličja v obličje . . . Andr. Karlin. Peta nedelja po Veliki noči. I. Greh vniči moč molitve. Prosite in boste prejeli. Jan. 16, 24. Prosite, govori naš Gospod Jezus, in boste prejeli. V teh be-j a" najdemo mi kristijani hladilo v vseh težavah, tolažbo v vsaki °s*i- Saj nas skušnja tiči in dobro včmo, da si sami dostikrat nič ne moremo pomagati; drugi pa nam dostikrat nečejo ali tudi ne morejo pomagati. Toraj se je treba z otročjim zaupanjem k našemu Očetu v nebesih obrniti, kateri vse premore, kar hoče, in vse hoče, kar v naše zveličanje tekne, ako ga resnično prosimo. Porok te resnice nam je Jezusova beseda: Prosite in boste prejeli. To nam bodi zadosti. Bog ni kakor človek, kateri svojo besedo sneda; kateri veliko obeta, pa malo ali nič ne dovrši. Bog je večna resnica in zvestoba, kar reče je res in kar obljubi, gotovo izpolni. Ako ne izpolni, ni on tega kriv, temuč mi sami. V kateri reči smo sami tega krivi? Kateri je poglaviten vzrok, da naša molitev dostikrat ni uslišana? Naravnost ga morem povedati: Naši grehi. O, ko bi ne bilo grehov, bi nikdai zastonj ne molili, — s svojo lastno molitvijo in s priprošnjo druzm bi sprosili vse od Boga, kar nam je v zveličanje res koristno, >n Jezusova obljuba: Prosite in boste prejeli, bi nikoli nad nami ne-izpolnena ne ostala. Greh pa odvzame: 1. moč molitvi grešnika, in 2. m»^ priprošnji pravičnih, ali z drugimi besedami: Greh stol' da grešnik zastonj moli; in greh stori, da je tudi p'-prošnja, ki jo pravični zanj store, zavržena. — Pr«m slimo te dve resnici iz tega namena, da nehamo zoper Boga se pre greševati, če želimo od Boga uslišani biti, ali da nehamo zoper Bog9 se pritoževati, kadar nas ne usliši. Ta premislek je tem hasnej ker je prihodnji teden še posebej molitvi posvečen. Začnem ted9) v zaupanji na božjo pomoč in na vašo zvesto pazljivost, v najs'e tejšem imenu Jezusovem! bili tisti čas okolo Jezusa zbru'1'1 bili i« flJ’ žnik'- če hočemo deležni biti njegove tolažljive obljube; Prejeli boste. so bili Jezusovi učenci? Ljudje so bili, kakor mi, bili so z nan°j*°. terimi pregreški in slabostmi obdani; toda pri vseh njih pregre> in slabostih je bilo pošteno in odkrito njih sreč, njih življenje brez graje. Sami sebe, svet in greh so zatajevali, niso bili le P08^ šalci, ampak oznanovalci božje besede; niso bili le na videz in po kristijani, ampak po duhu in resnici I. Povejte mi, kakšni ljudje so ko jim je rekel: Prosite in boste prejeli. Njegovi učenci so njegovi prijatelji, ne pa njegovi sovražniki. Tedaj moramo tudi z njegovimi učenci in prijatelji vleči, ne pa z njegovimi sovra: biti njegove tolažljive obljub enci? Ljudje so bili, kakor toda pri vseh njih pregreš V vsem tem jim moramo imen« tud' mi enaki biti, če hočemo biti tudi mi uslišani, kakor oni. Clovešk* slabosti in naši vsakdanji neradovoljni pregreški nas no pripravii0 J Noč molitve, pripravi nas pa ob njo radovoljno in spoznano obti-čanje tudi le v enem samem smrtnem grehu. Vzrok tega je lahko umeti. Uslišana molitev je milost, milost Pa Bog navadno le tistim d4, kateri se je z zvestim spolnovanjem nJegovih zapoved vredne store, — tedaj le pravičnim. Neuslišana Molitev pa je dostikrat kazen, s kaznijo pa le tiste obišče, ki jo z Žrehi zaslužijo, tedaj grešnike. Gospodove oči, pravi sv. pismo, čujejo nad pravičnimi in njegova ušesa so njih molitvi odprta. Njegov dbraz pa je od tistih obrnen, kateri hudo delajo. Bomo li še vprašali, zakaj tolikokrat nismo uslišani? — Čeravno svoje roke proti meni stegujete, je govoril Bog Izraelcem, bom vendar svoje oči od vas °brnil, in če tudi še več molite, vas ne bom uslišal, ker so vaše roke Mne krvi, — polna krivice in hudobije vaša srca. Je li sedanje 'jadstvo za las bolje, kakor je bilo nekdaj izraelsko? Ali ni splošna ^žba: Svet je čedalje hudobnejši, pregreha narašča, kakor divja po-v°denj. Nobena pridiga, nobena prošnja, nobeno svarjenje, nobeno °Pominjevanje nič ne izdd. Mladi ljudje se ne dajo več krotiti, in stari so v grehih otrpneli. Tako se godi po mestih, tako po deželi, 8Waj ne bo nikjer razločka. David je gotovo tudi naše čase pred očmi imel, ko je pisal: Gospod se je iz nebes ozrl na človeške otroke, ^a t>i videl, ali je kdo še umen in Boga išče. Pa vsi so zašli, vsi skup Se popačili, ni ga, da bi prav storil, ni ne enega. Je li čudo, da Bog ne stori, kar grešniki želijo? Saj vemo. da Bog grešnikov usliši. Ne grešnikom, temuč pravičnim je Jezus dejal: Prosite in ioste prejeli. Nihče naj ne misli, da je obljuba Jezusova: Prosite in boste Vrejcli, vsem brez razločka dana. Kajti pri drugi priložnosti je za-d'*, da ta obljuba le tistemu velja, kateri z zaupanjem prosi. More tisti z zaupanjem prositi, kateri je v grehu zakopan? Sv. Janez . v>: nam naše srce nič ne očita, imamo zaupanje k Bogu, karkoli prosimo, bomo od njega prejeli, ker njegove zapovedi spol-jy?e»»o, in delamo to, kar njemu dopadc. Ako nam toraj vest očita: °vek, ker si grešnik, nisi več božji otrok, in Bog ne more tvoj oče aj.1; °n ni več tvoj prijatelj, ker si ti njegov sovražnik. Povejte mi, j. ^ore kdo pri takem očitanji vesti pravo zaupanje imeti? Se bo Predrznil stopiti pred tolikokrat in tako hudo razžaljenega Boga in česa prositi, kar je le tistim obljubil, kateri njegove zapovedi spolno in delajo, kar njemu dopadc? Pristavi pa ta sveti apostol tudi za grešnika tolažilne besede, ®: Ako nam kaj očita naše srce, je Bog večji kakor naše srce 19 in vse ve, — ve naše potrebe in naše slabosti. Katerim grešnikom pa veljajo te besede? Le poboljšanim ali poboljšanja res željnim grešnikom. Pa kako redki so poboljšani ali poboljšanja res željni grešniki! Pregovor sicer pravi in skušnja potrjuje, da sila moliti uči-Če nesreča pride ali se napoveduje, če, postavim, suša ali povodenj nastopi, če slana posmodi, toča pobije, kuga ljudi in živino pobira, ogenj požiga, sovražnik ropa, z eno besedo: če nam Bog pokaže, kaj zamore, kadar hoče in kako malo mi moremo, ako on neče, — krat ljudje molijo, takrat tudi grešnik pogleduje k srditemu maščevalcu greha, povzdiguje proti nebesom svoje roke, s katerimi je p°' prej po blatu greha brodil in ril; takrat so cerkve in procesije obiskovane in vsi svetniki na pomoč sklicani. Včasi najdejo pomoči, včasi je ne najdejo, kdo more zvedeti visoke sklepe večnega Boga’ Vselej ima Bog svoje modre namene, kadar usliši ali ne usliši naše molitve. Kadar je ne usliši, so večjidel naši očitni ali skrivni greb* tega krivi. Dokler se mi grehu ne odpovemo, nam tudi Bog svoje dobrote odpove. Hudobni kralj Antijob je molil, prosil Boga pomoč*, pa ni usmiljenja našel, ker ni molil zavoljo kesanja svojih grehom ampak zavoljo telesnih bolečin. Skesani grešnik se podvrže voljne božji kazni, dasiravno za odnehanje ali polajšanje kazni prosi, k8' žnjiv spokornik pa kesanje in pokoro hinavščuje, da bi se kaznujoč* roki odtegnil in vsa njegova molitev je le grešna želja, še dalje greš**0 veselje brez kazni uživati. Kako bi mogel Bog uslišati tako moliti’ ki iz grehu udanega srca izvira? Ne more je uslišati, sicer bi neb® neskončno sveti, pravični in usmiljeni Bog biti. Neskončno sveti Bog sovraži greh in zavoljo greha mora *n° litev grešnikovo zavreči. Neskončno pravični Bog kaznuje vse l***d0’ kako bi plačeval tistega, ki greh dela? Neskončno usmiljeni Bog želi zveličanja grešnika, — boli njegovo spreobrnenje opoviral? čre šnik mora grenki sad greha okusiti, da ne bo več po njem hrope**0 ’ mora občutiti kazni greha, da ga zapusti. Če mu ni všeč božje penje, naj se s pokoro božje ljubezni vrednega stori. Saj Bog i**1118 veselja nad našimi nadlogami, in raje naše prošnje usliši, kakor *a vrže, nas raje z milostmi obsipa, kakor pa z grenkim kozarcem sV°J jeze napaja. Mi pa mu njegovo dobrotljivo roko vežemo in zadri*1* jemo. S čim? Z grehom. Dajmo tedaj slovo grehu, ker greh Pr pravi grešnikovo molitev in molitev pravičnih ob vso moč. TT. Sv. pismo in skušnja nam spričuje, da priprošnja svetni in pravičnih veliko volja pri Bogu. Sv. Jakop pravi: V.diko pr61,1 A stanovitna molitev pravičnega. V izgled nam postavi Elija preroka. Elija je bil človek, trpljenju podvržen, kakor mi, in je iz srca molil, da bi ne bilo dežja na zemljo, in ni bilo dežja tri leta in šest mesecev. In je spet molil, in nebo je dalo dež in zemlja je rodila svoj sad. — Bog hoče svoje prijatelje častiti in pokazati, koliko ceno ima P°božnost v njegovih očeh, in zavoljo tega pobožnim nič ne odreče, Č®sar ga tudi za druge prosijo, če se le oni njih priprošnje z grehi Devredne ne store. Sv. Duh pravi: Gospod bo uslišal molitev pravičnih, — oddaljen pa je od hudobnih. Dasiravno bi se hudobni Priprošnji pravičnih v nebesih in na zemlji priporočevali, bi bilo Vendar to priporočevanje zastonj, ker njih grehi njih lastno molitev, kakor molitev druzih, priprošnjo pravičnih ob vso moč pripravijo, ker pravični za trdovratne grešnike ne prosijo, — ali pa nič ne izprosijo. a) Pravični sicer po Jezusovem izgledu za vse ljudi prosijo, pa °d te priprošnje so tisti odločeni, kateri se z grehi od dobrih kristi-lan°v ločijo. Tudi Jezus za take ni molil. Dejal je: Za svet ne pro-s*wb temuč za nje, katere si mi Ti dal, ker so Tvoji. Tako delajo tudi svetniki v nebesih in pravični na zemlji. Prosijo, kakor Jezus, *®di za grešnike, toda pred vsem drugim za njih spreobrnenje. Ako ne spreobrnejo in to ostanejo, kar so, — sovražniki in preganjalci ristusovi, — se štejejo k tistemu hudobnemu svetu, za katerega Jezus molil in tudi učenci njegovi, pravični, moliti ne smejo, če tudi bi prosili, bi nič ne sprosili. t>) Nikar ne moli za to trdovratno ljudstvo, je dejal Bog pro-r°ku Jeremiji, in ne bodi njih srednik, zakaj jaz te ne bom uslišal. "" Božja pravičnost božjemu usmiljenju nič ne odneha in kar nje-^°Va modrost sklene, njegova dobrota nič ne izpremeni. Izgled tega !!am je prigodba v Abrahamovem življenji. Abraham je bil ljub-nec in prijatelj božji. Kako hočem Abrahamu prikriti, je rekel it)°8Pod, kar me je misel storiti? Potlej mu oznani, da bo Sodomo komoro zavoljo silnih grehov pokončal, Abraham se k Gospodu ^ rne in ga začne goreče prositi, da naj bi prizanesel in reče: Boš Pokončal pravičnega s krivičnimi vred? Med toliko grešniki je 1 veliko pravičnih, in zavoljo pravičnih prizanesi grešnikom. In ^e, njegova priprošnja nekaj velja: Bog mu obljubi, obsojenim estom prizanesti, ako je le deset pravičnih v njih. Ker jih tudi 8et ni našel, je bila prošnja pobožnega očaka zavržena. Bog je e,,nike pokončal, dasiravno je Abraham toliko za nje prosil. 19* To strašno prigodbo nase obrnimo. Res je tolažna misel, da jih je še tu in tam nekoliko, ki maliku sedanjega časa niso svojih kolen uklonili, in še niso utonili v razuzdani plohi, katera se čedalje bolj razširja. Še so, hvala Bogu, nekatere dobre in pobožne duše, ki v nedolžnosti in priprosti pred Bogom hodijo, čiste roke in srca k Bogu povzdigujejo, in dasiravno ne tega sveta, vendar za svet pr°' sijo. Njih prošnja še božjo roko pridržuje, da nas, kakor mesti Sodomo in Gomoro, ne pokonča. Kako pa, ako se število teh prosilce^ število pravičnih še bolj zmanjša, česa se nam je potlej bati? Ako teža grehov težo pravičnih priprošenj premaga, se bo tudi nad nam' spolnilo, kar je Bog že davno zažugal slehernemu ljudstvu, ki mero grehov do vrha napolni. Ako se dežela zoper mene pregreši, govori Bog po Ecehijelu, in hudobno dela, bom svojo roko zoper njo stegni ji potrebni živež odvzel, lakoto va-njo poslal, in v nji ljudi z živi110 vred pomoril, potlej je nobena priprošnja ne more oteti. Ako bi biki tudi pravični Noe, Danijel in Job v nji, bi ne mogli ne sinov & hčera rešiti, oni sami bi bili rešeni, — po njih pa nihče. Zastonj se tedaj zanašamo na priprošnjo svetnikov v nebesih in pravičnih na zemlji, dokler grešniki ostanemo. Zakaj oni ne pr°' sijo za trdovratne grešnike in ko bi tudi prosili, bi uslišani ne bm-Ne njih, ne naša molitev ne more prenarediti večne postave bo/je pravičnosti, katera terja, da mora grešnik kaznovan, in zdaj še k»' znovan biti iz milosti, da grešnik biti neha. Bog noče smrti grešnikm ampak da se spokori in živi. Tepe ga tukaj, da bi mu tamkaj Prl zanesel, — mu odvzame časne dobrote, da bi se večnih vdeležil Ostra je res ta šiba, in Bog nam ne zameri, ako z združenj glasom k njemu vpijemo: Oče, daj nam danes naš vsakdanji km in ako svojo prošnjo podpreti tudi svetnike na pomoč kličemo. ne naša molitev in ne priprošnja svetnikov nam ne bo zadobila, k»r želimo, — če tega, kar uslišanje pri Bogu zavira, s poti ne spr9 vimo — namreč greha. Vprašaj tedaj vsak sam sebe odkritosrčno in pred Bogom' A 1 vidi Bog napačnega nad menoj? V čem sem se pregrešil? Kaj ram pri sebi in svojih domačih odpraviti ali popraviti? Katero n® vado, katero priložnost zapustiti, katero prijaznost razdreti, ka razžaljenje odpustiti, katero krivico poravnati in katero škodo P° praviti ? Ako vse to uravnamo, se mirno božji očetovski voditvi Pr pustimo. Morebiti je mera grehov že polna, tudi že prep(|h"’ dasiravno se mi poboljšamo; zakaj nas je le malo, svet ]e prostoren grehov je veliko na svetu. Pravični žive v sredi med njimi in so njih nadlog in stisk deležni. Pa pravičnim te stiske niso kazni, temuč Pripomočki k lepim čednostim in večnemu zasluženju; tistim, hi Boga ljubijo, vse h dobremu služi. Ljubimo tedaj Boga in sovražimo greh, *n potlej naša molitev ne bo nikoli brez sadu; naj je že uslišana ali ne uslišana, nam bo vendar vselej k dobremu teknila, tukaj v čas-n°sti in tam v večnosti. Amen. f Jos. Rozman, dekan (1861). 2. „0če naš“ in poglavitni grehi. Vvod. Nastopni teden se imenuje prošnji teden. Po vesoljnem sv«tu se bodo pobožni kristijani zbirali k skupnim molitvam. Ozna-n°valeem besede božje se za denašnjo nedeljo posebno primerno zdi, Poslušalce podučiti, v kakšnem duhu naj se k molitvam zbirajo, da njih prošnje ne bodo zastonj. Tudi jaz vas moram o tem podučiti. ®Ploh rečem: kolikor bolj nedolžno ali spokorno bo vaše srce, toliko ^datniše bodo vaše molitve, ker to že zdrava pamet pove, da sovra-r-nika je teško prositi in večjidel brez vspeha. Kako bomo Boga pro-s'l*> Če nismo spravljeni z njim? Natančneje vam bom to razkazal danes, primerjajo sedmere prošnje v „Očenašu“ s pogla-v'tnim i grehi. ima Izpeljava. „Oče naš“ je molitev vseh molitev, ne le zato, ker vse v sebi, za kar nam je moliti, marveč tudi zato, ker nam ^aje tako lepe nauke, kateri zlasti grešniku vest izprašujejo, ga h ef*anju in poboljšanju močno nagibljejo. Kako more reči: Oče! °kler se grehu ne odpovč in noče njegov otrok biti? Najprej naj ZapU8ti greh in kliče: Oče, grešil sem . . . Posebej pa: 1. Prevzeti) ež naj pomisli, da ne njemu, marveč Bogu gre Vsa Čast in slava. Ce je kdo premožen, v imenitni službi, iz slavne r°dovine, obdarovan z dušnimi in telesnimi prednostmi, o naj se po-^llj®; če hoče, da bo njegova molitev kaj vredna, — naj kliče: Peščeno bodi tvoje ime! Ne meni, ampak tebi. . . Kako napuh skazi Vs° molitev, nam je Jezus sam pokazal v priliki o prevzetnem lari-eJu *u skesanem cestninarju. Molitev ponižnega človeka oblake pre-cre- (Sir. 35, 21.) . 2. Lakomnika naj predrami druga prošnja: Pridi k nam V°ie kraljestvo! da ne bo navezoval svojega srca na minljivo 278 bogastvo; zastonj prosi nebes, dokler ne odtrga srca od zemlja Dvema gospodoma ne more nihče služiti . . . Prilika o bogatem možu. (Luk. 16—21.) 3. Nečistnika naj pretrese tretja prošnja: Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji! Oj, kaka zatožba! V nebesih so čisti angelji, svetniki nedolžni ali vsaj spokorni. Kateri so čistega srca, bodo Boga gledali. Nič nečistega ne pojde v nebeško kraljestvo■ — Nečistnik, nečistnica! ali veš, kaj prosiš, kadar izrečeš to prošnjo? Kaj ne, ti hočeš reči: Oh, Oče nebeški, daj, da bom jaz tako čist, kakor angelji in svetniki v nebesih . . . Postavi se pa v mislih poleg sv. Alojzija, vstopi se poleg sv. Neže, oj, kolik razloček! Ali se upaš še v nečistosti ostati, ob vsem tem pa še moliti: Kakor v nebesih, tako na zemlji! 4. Nevoščljivcu posebno četrta prošnja podaja krepkih na* ukov. Kako more oni, kateri svojemu bratu kruha ne privošči, moliti-Daj nam danes naš vsakdanji kruh? Dokler se ne poboljša, se la ze> ker tako le usta molijo, v srcu pa se glasi: Daj meni danes. • • Tudi besedici danes in današnji ga opomnite, naj bo z mali® zadovoljen in prežene nevoščljivost.. . 5. Požrešnik in jezljivec si lahko prošnji zamenjata-Jezljivi in sovražni človek naj si posebno k srcu vzame Pet0 prošnjo: Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušča®0 svojim dolžnikom, t. j. razžalnikom. Ako ne kroti svoje j^6’ ako ne opusti grdega preklinjevanja (med dolžnike sme šteti tudi n e* žive stvari, ki ga v jezo in kletev pripravljajo) in ne odpusti svojem11 sovražniku, — vselej, kolikorkrat „Očenaš“ moli, prav za prav jez° božjo nad se kliče, njegova molitev je bogokletna . . . 6. Požrešnik pa naj posebno premisli šesto prošnjo: Nas1*6 vpelji v skušnjavo, kajti največ skušnjav človeku napravlja nenasit ljivo hlepenje po prepovedanem veselju in grešnem uživanju. Spl0*1 pa se skušnjavam najslabše ustavlja, kdor predobro jč in preobiD'0 pije. Kje je kakšen greh, da bi ga strasten žganjar ne storil . • • 7. Zoper lenobo je pa posebno obrnena poslednja prošnja; Reši nas hudega. Ta prošnja je nekako splošnega pomena, kakor n hoteli reči: Ti, o Bog, bolj veš, kaj nam je škodljivo za dušo ® telo, za čas in večnost, — ljubi Oče, vsega, kar se moro i®0 novati hudo, nas milostno reši! Enako je tudi lenoba splošno#4 pomena in je med naglavnimi grehi najhujša korenina, koren®* vsega hudega, pa tudi ob enem zadržek vsega dobrega . . • Moli®' ®0ra biti resnična; če hočemo uslišani biti, moramo sami toliko sto-riti, kolikor moremo . . . Konec. Zdaj vemo, katera je poglavitna zapreka, da nam naša ®olitev ne pomaga, da zlasti „Oče naš“ zastonj molimo, — pogla-vitni grehi, iz katerih vsi drugi izhajajo. Zato bo tudi beseda Amen le tedaj dobila pravi pomen, ako se skesamo in poboljšamo, — potem še le smemo zaupno reči: Zgodi se, kar prosimo . . . Križev teden. I. Otroška molitev, ali: Molimo kakor otroci. Resnično vam povem, ako se ne spreobrnete in niste kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Mat. 18, 3. Že večkrat sem vam rekel, da kristijan nikoli zastonj ali brez VsPeha in sadu ne moli, če le prav moli. Pa ravno tukaj včasih veliko J^njka. Kako vendar moramo moliti, da bo naša molitev prava, da 0ni° kaj dosegli? Preljubi, učimo se od tistih, ki skoraj vselej do-SeNo, kar prosijo! To so otroci! Da. ravno od otrok se lahko na-u^irno, kako je treba prositi in moliti, da bomo uslišani. Saj Jezus ®a,n to od nas terja, ko pravi, da naj se v molitvi Bogu približamo, aa°r otroci k očetu, rekoč: Oče naš! in ko nas na drugem kraju °P°minja, da bodimo, kakor otroci, če hočemo potrebnega, posebno Pa nebeško kraljestvo doseči! Enako nas tudi sv. Pavel opominja, da naj Bogu rečemo: Aba, ljubi oče! Poglejmo toraj, kako se dobri otroci obnašajo, kadar 0 _ starišev kaj prosijo ali doseči žele, da bomo tudi J*1' nebeškega Očeta tako prosili in da bomo tem go-tovejše uslišani. 1. Otroci se starišem bližajo z zaupanjem; njih prošnja je kupljiva; taka naj bo tudi naša. — Kadar otrok od starišev kaj P^febuje ali doseči želi, ne vpraša še le: če imate ali dasti hočete, j^pak kar naravnost pravi: „To-le mi dajte, za to in to prosim !“ &j,r°a je namreč dobrote starišev tako prepričan, da kar nič ne dvomi, 1 1)0 dobil ali ne. In res, tako zaupanje stariše tako gine, da če včasih prošene reči doma nimajo, jo drugod dobe, da otrokove želje spolnijo. Oh, kako to ginljivo otroško zaupanje osramotuje nas, ki imamo pri svojih molitvah včasih tako malo zaupanja. Ravno to je tudi vzrok, da potem ne prejmemo, ker nismo z zaupanjem prosili, kakor nam to lepo pojasnuje sv. apostelj Jakop, ki pravi: Kdor prosi, naj prosi z zaupanjem brez pomišljanja; zalcaj, Jcdor pomišlja, je podoben morskemu valu, katerega veter sem ter tja mečlje. Naj ne misli tak človek, da bo kaj od Gospoda prejel. (Jak. 1, 6—7.) Zate nas Kristus opominja k trdnemu zaupanju, rekoč: Kar koli v »®' litvi prosite, ako verujete, bodete prejeli. (Mat. 21, 22.) 2. Otroci prosijo nadležno; tako naj bo tudi naša ®°' litev stanovitna. — Le poglejte otroka, kako zna silno in nadležno prositi. Oče ali mati ga že v drugič ali tretjič odžene in od-podi, pa ti vendar še pride v četrtič in petič ali sploh tolikokrat, da nazadnje vendar dobi, kar želi. Ne dajmo se toraj tudi mi oplašiti) če precej ne dobimo, česar potrebujemo. Bodimo pametno nadležni, saj nas Jezus sam k temu priganja, ko nam pripoveduje priliko ° prijatelju, ki je po noči šel kruha prosit in je tako dolgo prosil in trkal, da je prejel. Bog sam od nas pričakuje nekako zaupljivo nad-ležnost in kar nam na prvo prošnjo noče dati, je sklenil na večkratno prošnjo nam dodeliti. 3. Otroci prosijo ponižno; taka naj bo tudi naša molite^ Otroci že iz skušnje vedo, da ne bodo nič opravili, če umazani ah predrzni s kako prošnjo stopijo pred očeta ali mater. Oče ali mati (če sta pametna) otroka zapodita, ako umazan pred nje pride; vselej mora slišati svarjenje: „Spravi se, si ves umazan; pojdi se poprel umit, in potem še le pridi in bodeš dobil!“ — Tako, preljubi, 80 tudi mi ne smemo upati z umazanim, pregrešnim, omadeževani® srcem k sedežu milosti božje približati se. Pojdimo, umijmo, očisti®0 se popred svojih grehov v zakramentu svete pokore in potem p1'^' lagajmo Bogu svoje prošnje. Saj je že vsak sam skusil, da mu takrat molitev ni šla iz srca, kadar je bil v smrtnem grehu; vemo pa tudi, da po dobro opravljenih sv. zakramentih najložje molimo. 4. Otroci prosijo skesano; taka naj bo tudi naša ®°( litev. Ako je otrok naredil kako nerodnost, škodo, kako večjo a'1 manjšo pregreho, in pride očeta ali mater prosit, kaj se zgodi’ Gotovo mu bodo stariši ta prestopek, to hudobijo očitali in tudi rekli. „Nič ne dobiš, ker si to in to storil!" — Ravno tako gotovo bo P8 tudi otrok za odpuščanje prosil in rekel: „Ljubi oče! odpustite ®’’ saj kaj takega ne bom več storil!" Kristijan, bodisi kdorkoli, taka je tudi s tabo. Ti prideš ob nedeljah in praznikih v cerkev, da Boga, svojega nebeškega Očeta, za Pomoč prosiš; ti si tudi k procesijam prišel, ker si želiš dobre letine: ah ti pa vest nič ne očita? ali se ti ne zdi, kakor da bi tudi tebi nebeški Oče govoril in grozil, rekoč: „Spravi se spred mene; kaj me hodiš skušat in zaničevat? Ali ne veš, kako grdo si me razžalil, koliko smrtnih grehov si od zadnje spovedi storil in zdaj hočeš, da |*aj te uslišim, da naj ti zato še dobrote delim, da me bodeš lože žalil!« Kristijan! če ti vest kaj tacega očita, kaj boš storil? — Kar stori skesan otrok. Za odpuščanje bodeš prosil in trdno bodeš ob-Uubil, da tega ljubega Očeta s tem in tem smrtnim grehom ne boš Več žalil, da se boš pa tudi pred ko pred z razsrdenim nebeškim Očetom v dobri spovedi spravil! Tedaj če že s čistim srcem ne moremo blizo, pristopimo vsaj 8 skesanim srcem in potem nas bo naš milostljivi nebeški Oče gotovo Uslišal! 5. Otroci si prizadevajo starišem se prikupiti, da so ložje 'u gotovejše uslišani. Posnemajmo jih v tem tudi mi! Otroci prav ^°bro in kmalu iznajdejo, s čim se starišem najbolj prikupijo. e so med sabo mirni in prijazni; če so dobrotljivi in usmiljeni; P°tem jim tudi stariši ne bodo kmalu kake prošnje odrekli. — Naceti pa pametni stariši ne bodo prošnje uslišali, če se otroci med 8°hoj kregajo, prepirajo, sovražijo, ali če so drug drugemu ne-v°ččljivi. Postavim, oče ureže otroku kos kruha, kar pride revež v hišo. evež se otroku smili in otrok gre in mu'svoj kruh odstopi. Ali bo ?>ar °če zavoljo tega nad otrokom hud? Kaj še! Še pohvalil ga bo U večji kos kruha mu bo odrezal. Tako bo Bog tudi nam obilniši 08 kruha podelil, če smo do revežev usmiljeni. S tem se mu še le Skupimo. S kakoršno mero bomo merili, s tako se nam bo od-^alo. (Luk. 6, 38.) Nasproti pa je nevoščljiv otrok starišem zopern in se jim za- Postavim: Oče kruh reže in enemu otroku manjši kosec odreže. , 0 se otrok kremži in pritožuje, ali kosec še celo tam pusti ali na a zaluči, kaj bo oče storil? Vzel mu bo še ta kosec. — Oh, kri-1Jat>i! Bog je naš dobri oče. On nam vsem kruh reže. Pri tem pa k nekateri večji, nekateri pa manjši košček. Kateri ste manjše °8ce dobili, nikar ne godrnajte; ampak hvaležni bodite za nje. Re-6 sami pri sebi: „Saj še tega nisem vreden; če bo Bog hotel, mi bo pa drugikrat večji košček urezal. Mojemu bližnjemu, mojemu bratu naj pa večji košček dobro tekne!“ Pametni stariši pa otrokom tudi takrat dobrot ne dele, kadar se ti med soboj sovražijo. „Spravite se popred, in potem pridite prosit!“ Tako tudi Bog z nami dela. Dokler si z bližnjim v sovraštvu, nikar ne misli, da bodeš od Boga kaj dosegel. Zastonj je tvoja molitev, zastonj tvoje procesije! O predragi, bodimo tudi v tem dobri® otrokom podobni, če se morebiti katerikrat tudi med sabo skavsajo, ali zlasajo, so si potem kmalu zopet dobri. Tako tudi mi razžaljenje eden drugemu odpustimo, in potem bo tudi Bog naše prošnje rad uslišal! 6. Slednjič pa se tudi ne smemo hudovati kakor hudobo' otroci, ako ne prejmemo, česar prosimo, ampak bodimo tudi zadovoljni in vdani, kakor dobri otroci. Stariši včasih otrokom ne dovolij0 vsega, ker previdijo, da bi bilo otrokom v škodo. Tako tudi mi Pre' pričani bodimo, da bi ne bilo k našemu zveličanju, če nam kake prošnje ne usliši. On ostane tudi takrat naš dobri Oče, kadar nam kakšno prošnjo odreče. On bolj vč, kaj je našim dušam v prid, kakor mi, ki si včasi le kaj napačnega in za svojo dušo nevarneg8 ali škodljivega želimo. Kadar toraj ne dobimo, vdajmo se v volj0 božjo in recimo z Jezusom: Ne moja, Oče, ampak tvoja volja i&J se zgodi! Tako smo tedaj danes slišali, ljubi moji, kako moramo pr°sl in moliti, da bomo gotovejše uslišani. Zgledujmo se nad otroci. Kak°r se otroci svojim starišem zaupljivo, nadležno, ponižno in skesano p1*' bližujejo, tako tudi mi storimo, ter se v molitvi k svojemu nebeške® Očetu zatecimo. Posnemajmo pa tudi otroke v tem, da bomo ®e seboj in do bližnjega usmiljeni, dobrotljivi in prijazni; kajti pote® bomo tudi ložje od Boga dosegli, česar želimo. Z eno besedo: Bodi®0 tudi pri molitvi kakor otroci in dosegli bomo ne samo časnih dobrot, ampak kar je še več, dosegli bomo enkrat tudi nebeško kraljestv°' Amen. Janez Ažman- 2. Beraška molitev, ali: Molimo kakor berači. Molitev ponižnega človeka oblake predere, in se ne utolaži, dokler se tje ne približa, in ne odstopi, dokler je Najvišji ne pogleda. Sir. 35, 21. Tudi molitve se je treba učiti. Najbolj pa še sila človeka moliti u^i' Naj le pride kakšna stiska in nadloga, kakšna velika nevarnost a'i nagla nesreča: takrat zna vsak moliti! Takrat vpije in tarna, roke sklepa in joka in toži in zdihuje; Boga, Marijo in vse svetnike na Pomoč kliče, da se je kar čuditi, kako mu besede hitro tečejo. Zato Pravi že star pregovor: „Kdor moliti prav ne zna, naj na morje Se poda!" Človek pa mora svojo stisko in potrebo tudi spoznati. Ce kdo namreč vsega dovolj ima, ali pa vsaj misli, da mu nič ne manjka, ak ne bo rad prosil in pred drugimi se poniževal. Prosi le tisti, ateri mora! — Kdor tedaj vsega dovolj ima, takemu tudi ni treba bi jaz mislil, takemu tudi ni treba Boga kaj prositi. Čemu ae vas je tedaj danes toliko zbralo k procesiji? Tisti, ki vsega dovolj ^ate, katerim nič ne manjka, lahko odstopite, vam ni treba moliti . Prositi! — Ali nobeden ne odstopi? Ce pa vsi tukaj ostanete, mi to znamenje, da vsakemu nekaj manjka, da bi vsak rad kaj dobil, °d Boga rad kaj sprosil. Pač res: vsak ima svoje potrebe, vsak ve, kje ga čevelj žuli. In ni ga med nami, da bi mogel reči: „Meni nič De manjka, jaz imam vsega dovolj." Ti imaš morebiti dovolj pre-‘fioženja, pa ti zdravja manjka; oni je sicer zdrav, pa nima ljubega l^lru pri hiši; ta ima zdravo živino, pa hudobne otroke; drugi zopet . a lepo posestvo, pa sovražnega soseda, ki mu življenje greni! Eni ^ aJ° časnega blaga na kupe, pa jim milosti božje manjka. Vsak, ar fias je tukaj, ima za kaj prositi. Ubožec, da bi se ložje preživil, jj eilložni, da bi mu Bog premoženje obvaroval; bolehni, da bi mu V°S dal zopet trdno zdravje; zdravi, da bi zdravja ne zgubil; pra-"h da bi v milosti božji ostal; grešnik, da bi se poboljšal. Otroci °rajo prositi za stariše, stariši za otroke ; posli za gospodarje, go-8v°. rji za posle; farmani za duhovnega pastirja, duhovni pastir za °J6 larmane itd. — Da kratko rečem: Vsak ima za kaj prositi in bl kdo rekel, da mu ničesar ne manjka, mu odgovorim, kar v'' a,1ez piše v skrivnem razodenji škofu v Laodiceji, rekoč: Ti go-•' Bogat sem in obilno premožen in ničesar ne potrebujem; in ne veš, da si reven in usmiljenja vreden in vbog in slep in nag' (Raz. 3, 17.) Resnica je tedaj to, da smo, kakor pravi sv. Avguštin, pred Bogom vsi berači, in da pred vratmi nebeškega kralja čakam0 in trkamo, da bi kaj prejeli! Če smo pa pred Bogom vsi berači, prosimo tudi kakor berači' Sem vam zadnjič pravil, kako se od otrok moliti učimo, vam hočem danes povedati, kako naj po izgledu beračev prosimo i0 molimo! Kako tedaj prosijo berači? 1. Ponižno. Le poglej ga berača, kako že plaho, boječe i'1 krotko k hiši pride. Če je moški, se že pred hišo odkrije in s klobukom pod pazduho rahlo v hišo stopi in milo dar božji prosi. Tako ponižno obnašanje že precej človeka gine in pridobi, da gotovo dš, če le ima in še več d&, kakor je navada. Nasproti pa ni nič b°lj zoprnega, kakor prevzeten berač, kakoršnih pa tudi dandanašnji n° manjka. To se ti prisuče v hišo, kakor kakšen prijatelj, veliko i'1 lažnjivo govori, sebe in tebe hvali, nazadnje pa kar narekuje, kolik0 se mu mora dati v denarjih ali v blagu, koliko jedi in pijače. P® te vrste berači so že od Jezusa samega zaznamovani v svetem evau-geliji pri sv. Lukežu v 18. poglavji od 9. do 14. vrste, in je ta® tudi povedano, da taki nič ne dobč; pač pa ponižen berač in Pr°' silec, kakoršen je bil cestninar, ki si ni upal oči k nebu povzdig111 temuč je na prsi trkal, rekoč: Bog bodi milostljiv meni grešniku-Da, da, če hočemo uslišani biti, bodimo ponižni, kajti le molitev P° nižnega oblake predere in ne odstopi poprej, dokler je Najvišji °e pogleda in ne usliši! Kako še prosijo berači? 2. Nadležno. Saj je beraška nadležnost že v pregovor pr>^®‘ Malo je takih beračev, da bi precej odšli, če jih hočeš v božje® imenu odpraviti, ampak večjidel so prav silni, nadležni, včasi °e , nesramni, Nič no pomaga, če praviš, da nimaš ali ne daš, ali dft že dovolj dal. Berač ti popisuje svojo revščino, ti skazuje svoje raI®’ ti pripoveduje vso zgodovino svoje nesreče in te tako dolgo nadleguj ’ in pritiska, da mu slednjič vendar daš, če že ne zavoljo njegove reV ščino, vsaj zavoljo njegove nadležnosti. In glejte, preljubi! to lastnost mora tudi naša molitev i® ! kakor nas Jezus sam uči v priliki o prijatelju, ki je šel p° 1)0 _ kruha iskat, kakor ste ravno poprej slišali in v dogodbi ° Ki,n® nejski ženi, katera je bila tudi le zavoljo svoje nadležnosti uslišana. (Mat. 15, 22.) Kako še prosijo berači ? 8. Hvaležno, to je, da se za prejete darove spodobno zavalijo. In s to lastnostjo se nam berač posebno prikupi. — Ce se revež po prejetem daru zna lepo zahvaliti, si je s tem svojo prošnjo Za drugi pot močno polajšal. Hvaležnemu beraču namreč drugi pot veliko raje damo; njegova hvaležnost se nam zelo prikupi in nas ^ k večjemu usmiljenju priganja. — Nasproti pa si nehvaležen berač Veliko škoduje in včasih za vselej kako hišo zgubi. Ljudje pač hočejo Vedeti, komu se dar deli. — Ce pa berač prejeti dar zaničljivo gleda, se mu premajhen zdi, da ga nazaj d&, ali namesto hvale godrnja, P°tem tak berač ne bo kmalu zopet kak dar od nas dobil. Ali pa če pozneje slišimo, da nas je drugod opravljal, nas raznašal, ali Pa’ da je dar zapil in zapravil: naj se le še enkrat v hišo pri-*ače, to ga bomo zapodili, od koder je prišel. In prav se mu bode godilo. Preljubi! zdaj pa to obrnimo sami na se. Tudi mi smo berači Pved Bogom, pa se včasi prav nehvaležno do njega obnašamo. Prosti in nadlegovati ga še znamo, ali da bi se mu spodobno zahvalili, to pa tako radi pozabimo. Glej, ljubi moj! Ti si bil bolan, hudo °'an. Spomni se, kako si zdihoval, kako si Boga za zdravje prosil, .aao si se Mariji priporočal! In česar skoraj sam nisi pričakoval, se *® zgodilo: zopet si ozdravel! Ali si se pa tudi za to veliko milost ^°8n zahvalil? Že je par mesecev ali še več, kar zopet hodiš in eH pa pri spovedi in pri sv. obhajilu te še nisem videl, dasiravno ?? tvoj duhovni pastir to naložili in dasiravno si ti to tudi ob-Jubil! o le prevelikokrat se ponavlja, kar je Jezus ozdravljenemu s°bovemu človeku rekel: Ali ni bilo deset ozdravljenih, kje je onih ^et? (liUt_ 17^ 17.) Med deseterimi ozdravljenimi ali obdarovanimi f komaj eden, da bi se Bogu spodobno zahvalil za podeljene do-br°ti> in milosti. * Pa še več. Ne le, da se Bogu za prejete dobrote ne zahvalimo, v®likokrat te dobrote napak in v njegovo razžaljenje rabimo. Glej, 'jubi moj, Bog ti je dal srečo pri kupčiji in dobro letino, ti pa v ^grešnem znanji živiš in premoženje v božje razžaljenje obračaš! °g ti je (ja| ZOpet ljubo zdravje, ti ga pa z razujzdanostjo, pijan-Vanjem in ponočevanjem končuješ! Ali je to hvaležnost? Ali mar k^kim ravnanjem zaslužiš, da bi te Bog še uslišal? Ali ti bo mar °g Še časnih dobrot delil, da ga bodeš ložje žalil? O kristijani moji! le pametni bodimo in spoznajmo, da Bog naših prošenj zalo ne usliši in uslišati ne more, ker se mu prav ”e zahvaljujemo, ker njegove dobrote po njegovi volji ne obračamo, ne v božjo čast, ampak le v božje razžaljenje! Bodimo toraj hvaležni in zopet bomo dobili, kadar nas stiska zadene, če bo k našem" zveličanju ! Še marsikaj bi se dalo povedati o beraški molitvi, pa naj 1° malo zadostuje. Pravi, pošteni berači prosijo, kakor smo videli: P°j nižno, nadležno in hvaležno. Ker smo mi pred Bogom vsl berači, molimo tudi mi tako in uslišani bomo. Molimo ponižno, nad ležno in hvaležno. Če bo naša molitev te lastnosti imela, potem smem" upati, da bomo tudi uslišani, saj je pisano, da molitev ponižne9a oblake predere in da ne neha popred, dokler je Najviši ne pogleda Amen. Janez Ažman. 3. Prijateljska molitev, ali: Molimo kakor prijatelji in s prijatelji. Ko bi kdo izmed vas prijatelja im^ar ne mislimo, da bomo kaj dosegli, še le potem, ko smo se s PraV° pokoro greha znebili, potem še le postanemo zopet prijatelji Božj'’ in potem še le smemo zopet uslišanja svojih prošenj upati. ^ sv. Marjeta Kortonska po spreobrnenji zopet prijateljica Božja P° stala, koliko milost je od Boga prejela ta blažena duša! Zatoraj s° jaz temu nikoli ne morem zadosti prečuditi, kako kdo more s s®rt nim grehom cele tedne in mesece in leta moliti, ko vendar ve, ^ je sovražnik Božji in da ga Bog ne more uslišati! — če tedaj zdaj nisi bil uslišan, vedi, da zato ne, ker nisi bil prijatelj Bozj1 * postani zopet prijatelj Božji, in uslišan boš! II. Iz tega, kar smo do sedaj slišali, pa tudi spoznamo, kolikor bolj smo s kom prijatelji, toliko hitrejše in gotovejše bo®0 tudi uslišani, če pa zdaj svoj dušni stan premislimo, bomo morob našli, da smo bili dalj časa sovražniki, kot prijatelji Božji, in če s"10 morebiti zdaj zopet z njim v prijaznosti, nas vendar misel straši, da smo bili še nedavno njegovi nasprotniki. Saj pravi sveto pismo, da zavoljo odpuščenega greha ne smemo biti brez strahu (Sir. 5, 5) in gotovo tudi ne vemo, ali smo jeze ali ljubezni vredni. (Prid. 9, 1.) Zatoraj se v svojem, kolikortoliko grešnem in nepopolnem stanu res ne moremo skoraj predrzniti, da bi kot prijatelji stopili pred božji sodež. Vendar pa si tudi v tem mučnem stanu moremo in moramo Pomagati. Ker si sami ne upamo stopiti vselej kot prijatelji pred božji sedež, pa pošljimo pred seboj in mesto sebe druge, ki so z Bogom bolj prijatelji kot mi. In takih prijateljev, hvala Bogu, nam ne manjka! Kateri vendar pa so ti prijatelji, ki naše molitve pred Bogom Podpirajo? 1. Prvi in najveljavnejši tak prijatelj je sam Jezus Kristus. Morebiti je hotel v podobi tistega prijatelja, ki je šel o polunoči na duri trkat in kruha prosit, sam sebe zaznamovati. Oni prijatelj, ki je 'ačen s pota prišel, si morebiti sam ni upal k bogatemu sosedu Mcat iti in je zatoraj tega mesto sebe naprosil in poslal. Jezus je Zares tisti nadležni prijatelj, ki po besedah sv. Pavla svoje prošnje *w molitve z močnim glasom in solzami (Hebr. 5, 7.) nebeškemu Bčotu posebno med sv. mašo daruje in tako dolgo na vrata njegova usmiljenja trka, da ga nebeški Oče usliši. On je po besedah sv- Janeza tisti naš zagovornik, odvetnik ali srednik, Jci je sprava za Kdšc grehe in celega sveta. (I. Jan. 2, 2.) Tedaj tak prijatelj, ki pred Bogom največ velja, je sam njegov B>ii, Jezus Kristus! Hočemo toraj kaj doseči, njega pred seboj po-%mo, posebno pri sv. maši se mu priporočimo, in kadar njegova kr' z altarja vpije za nas, nas bo Gospod Bog gotovo tudi uslišal! 2. Drugi velik prijatelj naš je prečista Devica Marija. Ker ni bila nikdar tudi z najmanjšim grehom omadeževana, je bila Ve in uslišani bodemo. Saj cerkev Marijo tako lepo imenuje našo ^ri>dnico, našo besednico, našo pomočnico. In sveti Brnard pravi, da 6 °i bilo slišati, da bi bil kdo zapuščen, ki je pod njeno obrambo Ubežal, njo na pomoč klical, njeni prošnji se priporočal! 3. Še drugi prijatelji naši, ki naše prošnje pred Bogom podajo in nam božjo milost in pomoč pridobivajo, so angelji in 8vet n i k i božji. Zato nas pri svojih očitnih molitvah sveta katoliška 20 cerkev napeljuje in uči, da se Mariji in angeljem in svetnikom pr'" poročamo, da njih za priprošnjo prosimo (lavretanske in vseh svetnikov litanije), ker je prepričana, da bomo potem toliko poprej >n gotovejše uslišani. Angelji nosijo naše molitve pred Gospoda (Tob-12, 12.) in svetniki nas tam pred božjim sedežem s svojo priprošnjo podpirajo. Tako je videl Juda Makabejec v sanjah velikega duhovna Onija, ki je molil za vse judovsko ljudstvo in potem pokazal na dru-zega moža, zavoljo starosti in slave čudovitega in je rekel (Onij8 namreč): Ta je prijatelj bratov in Izraelovega ljudstva, ta je, & veliko moli za ljudstvo in za vse sveto mesto, Jeremija, prerok božji • (II. Mak. 15, 12—14.) Kako dobro je toraj, priporočati se svetim angeljem, farnim in krstnim patronom, kateri tam v nebesih prosij0 za nas! 4. Še ene vrste prijateljev, ki pred Bogom veliko veljajo in 28 nas posebno prosijo, ne smem molče prezreti. To so namreč dobr8 dela. Saj vam je znana prilika o človeku, ki je bil pred sodbo p°' klican in si je za to hudo pot prijateljev iskal. Edini prijatelji ^ so hoteli z njim pred sodnika iti, so bila njegova dobra dela. Zares> kristijani moji! če hočemo od Boga kaj doseči, le takih prijatelji veliko pred soboj pošljimo in uslišani bomo. Reveži, katerim dobr° storimo, so tisti prijatelji, ki pred Bogom za nas prosijo in ne ne' hajo poprej, da nas Bog usliši. Zakaj je pač Kristus stotnika iz ^a” farnavma tako rad uslišal? Zato, ker so judovski starašine zanj prosil*’ rekoč: Dignus cst, vreden je, da mu to storiš; on ljubi naš naf° in mu je shodnico sezidal. (Luk. 7. 4—5.) Tako tudi dobra de*8 pred Bogom za tistega, ki miloščino deli, prosijo in pravijo: „DignllS est, vreden je ta mož, da mu to storiš, vredna je ta dobrotljiva ž'e"8.’ da ji to dodeliš, česar prosi!“ Enako beremo v apostolskem dej8"! (Act. 9, 36—43.), da je sv. Peter mrtvo Tabito k življenju obudil i11 to posebno, ker so vdove in reveži za njo prosili. Sv. pismo Pr8V ’ da je bila polna dobrih del in miloščin, katere je delila, in s0 86 vdove jokale za njo in mu kazale suknje in oblačila, katere ji*11 ■* Dorka naredila! — Zato nas tudi mili Jezus opominja, da si del&j prijateljev s krivičnim mamonom, da nas bodo, kadar obnemel ’ sprejeli v večna prebivališča. (Luk. 16. 9.) Tako smo tedaj danes slišali, ljubi poslušalci, katera in kak811.1 je prijateljska molitev. Če smo v milosti božji, smo prijate^ Božji, in kot taki imamo upanje, da bomo uslišani. Če nam P8 v ' °čita, da smo v smrtnih grehih, oh ne odlašajmo se zopet z Bogom spraviti v sv. zakramentih. Ker so pa naše molitve, naj smo tudi v ®>l°sti božji, vendar le preslabe, iščimo si prijateljev, ki pred Bogom Ve& veljajo nego mi in katerih prošnje Bog raje usliši, kakor naše. ti prijatelji so, kakor ste slišali: 1. sam Jezus Kristus, 2. njegova ®ati Marija, 3. angelji in svetniki in 4. dobra dela. Posebno teh Zadnjih si veliko naberimo, da nas, Jcadar okno,moremo, vzamejo v veena prebivališča. Amen. Janez Ažman. Praznik vnebohoda Gospodovega. I. Za Kristusom v nebesa! Bratje, iščite, kar je zgoraj, kjer je Kristus na desnici Očetovi! Kol. 3, 1. Na vzhodnji strani jeruzalemskega mesta, onstran potoka Ce-r°na stoji z zelenimi palmami in oljkami obraščena gora, katere ne Za>nudi obiskati noben popotnik, prišedši v sveto deželo. To je Oljska S°ra, ali kakor jo dandanes imenujejo „gora Gospodova". Lep raz-^e' jatelj, naš Odrešenik, naše vse; pojdi tja in zapusti ta svet, ki te ni hotel spoznati, kjer si toliko britkostnih ur preživel, toliko nehvaležnosti okusil, toliko krivice pretrpel! Pojdi tja, svet ni vreden tebe, pojdi tja in uživaj na desnici Očetovi svojo božjo čast, le nas ne pozabi v tej solzni dolini, kjer so vendar še srca, ki te ljubijo odkritosrčno, zvesto! Ne, predragi! Jezus ni pozabil na nas. Odkar po svojem vnebohodu kraljuje na prestolu nebeškem, ni jenjal poveličevati svojeg9 kraljestva na zemlji ter ga podpirati s svojo milostjo. Svest si svoje obljube, je vedno pri svoji sveti cerkvi; on jo varuje zmote in p°d' pira v nevarnostih, on krepča slabotne in tolaži žalujoče. On edini je velik, on edini je svet, on edini je mogočen; kraljestva se rušijo, narodi izginjajo, le Jezus in njegov sv. križ, Jezus in njegov evangeUl’ Jezus in njegova ljubezen ostanejo večno. Kako srečni smo toraj, d* imamo takega Pzveličarja, toda tisočkrat srečnejši še, ako njeg0^ vzgled posnemajoči, pridemo kedaj za njim v večno srečna nebesa-A kaj nam je storiti, da postanemo deležni tolike sreče? Na vide* malo, v resnici pa mnogo. To-le: svoj križ potrpežljivo n o siti, goreče Bogu služiti, svet zaničevati, — vse t°z ozirom na obilno plačilo, katero nam je obljubljeno v kraljestvu ne beškem! Pogled na v nebo se vračajočega Izveličarja dodeli nam moč ' trpljenji, srčnost v boju in stanovitnost v vseh nevarnostih. Ti pa, o Marija! spomni se ljubezni svojega ljudstva, ki ves ta mesec tako prisrčno skazujemo, in sprosi nam blagoslova, to važno resnico prav spoznamo in po njej ravnamo! I. Ali ni bilo potrebno, da je Kristus trpel in talco v svoj0 čast šel ? dejal je Izveličar v Einavs gredočima učencema, žalostni*11* in pobitima vsled Kristusove smrti. Prvi del tega stavka, o trplj6^. namreč, so učenci tedaj pač razumeli, saj so je videli z lastni očmi; druzega dela o poveličanji njegovem pa niso mogli um ’ ker jim še ni bila znana zmaga Jezusa Kristusa. Današnji dan P* se jim je razjasnilo tudi to. Kristus bil je na zemlji preganjan, srarnovan, bičan in na križu umorjen; sedaj se sveti v svitu nebeške s*avei sedaj uživa neminljivo srečo, sedaj mu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji. Kristus moral je trpeti, da je prišel v svoje Veličanstvo, in ravno na Oljski gori, kjer se je pričelo njegovo trpljenje, začenja se sedaj slava njegova. On je naš vzor, naš vzgled, ^ato je storil svoje učence ne le priče njegovega trpljenja, temveč tudi njegovega poveličanja, da bi jih ta dvojni pogled osrČeval, navduševal in izpodbujal k posnemanju njegovega vzgleda. Da, predragi! vera nas uči, da si moremo s trpljenjem nevenljiv v,)nec v nebesih prislužiti, da vsak trenutek našega trpljenja, če je Ponašamo potrpežljivo, ta venec olepša, da si moremo s kratko potrpežljivostjo nebesa priboriti. Mi si moremo nebesa priboriti! O krasna nada! Ozrši se v ne-niso čutili mučenci ne pekočega ognja, ne ojstrega meča, ne naj str a šn ej ši h muk. Glejte sv. Štefana, kako mirno, pohlevno stoji v sredi obdivjanih ljudi, ki ga pobijajo s kamenjem! Zdi se, da ne 5oti smrtonosnih udarcev, nobene tožbe ni iz njegovih ust, nebeška jMloba razlila se mu je po deviškem obrazu, duh mu je zamaknjen. akaj to? Od kod ta mir, ta potrpežljivost? Oh, nebesa vidi odprta, P°veličanega Jezusa v nebesih, kamor vč, da bode tudi njega pripeljalo trpljenje njegovo. — Glejte ono sveto mater: pred njenimi °umi mučijo do smrti vse njene otroke, ude jim trgajo s telesa, z ^beljenim železom jih žgo, polivajo jih z vrelim oljem. In ta iskreno jubeča mati ne toži, ničesa ne očita krvoločnežu, ki jej mori naj-razJe na svetu; srce se jej trga gledajoči prelivanje nedolžne krvi, °da ona je udana v voljo božjo, ona hvali Gospoda. Zakaj to? Oh, Pr°ti nebesom upira oči, ker ve, da bo trpljenje njenim otrokom ,al° odprlo vrata nebeška. Moj sin, — govori bolesti polna mati j^jnilajšemu svojih otrok, — moj sin, bodi stanoviten, pretrpi vse muke, v so jih pretrpeli tvoji bratje, ozri se v nebesa, glej tam te 6aka dobrotljivi Jezus, lep venec ima v rokah, da ti ga položi na avo! Trpi zaradi njega le en trenutek še, in zjedinjen boš v ne-es,h s svojim Jezusom! Po zgledu sv. mučencev ravnajmo se tudi mi. V vsem trpljenji, ** britkostih ozirajte se proti nebesom! Težko je vaše trpljenje, 'lJo in matere. Skrb za vsakdanji kruh vam večkrat ne da zatisniti g 88a- Kopica lačnih otrok se zbira, kruha proseč, okrog vas in nimate, , ®mur bi potolažili lačne želodce; bolest vam pretresa dušo, potoke 0jj Prelivate na skrivnem, toda povzdiguite proti nebesom svoje ’ °zrite se na poveličanega Jezusa, ne tarnajte, ne pritožujte se, Jezusovo poveličanje v nebesih bo kmalo tudi vaše, zatoraj vstrajajte do kouca in pite kelih trpljenja do dna! — In vam, krščanski posli) tudi ni postlano na rožicah. Daleč od očetove hiše, med ptujimi ljudmi si služiti kruha, prenašati težo in vročino dneva in vrh tega večkrat še zasramovanim in preganjanim biti, to je hudo. Toda ne izgubite upanja, ozrite se večkrat proti nebesom, ondi bodo poravnane vse krivice, ondi bo kraljeval večni mir in večna sreča! Glejte na poveličanega Izveličarja, njegova sreča bo kedaj tudi naša sreča! Vstrajajte do konca in pite kelih trpljenja do dna! — Le en pogled proti nebesom, ubogi bolniki, ki nimate morda nikogar, da bi vam podal kozarec mrzle vode, ali vam govoril tolažilno besedo, in dobro bo delo vašemu srcu in mislili si bodete: Tam zgoraj, tam zgoraj našel bom mir in tolažbo in pravo veselje! Ali če vas je zadela huda nesreča, če vas onemogla starost in trud dela žalostne do smrti, če vam je iztrgala smrt kako drago bitje, očeta ali mater, moža ali otroka, o le kvišku povzdignite svoje oči in svoja srca in recite samim sebi: tam zgoraj čaka nas sreča in radost nebeška! Ne toži moj8 duša, ne mrmraj, le en trenutek še nosi udano svoj križ in srečna bodeš pri svojem Bogu in poveličanem Jezusu! Vstrajajte do konca in pite kelih trpljenja do dna! Kristijan moj! ako se tacih čutil poln oziraš na poveličaneg8 Izveličarja v nebesih, ali ne bodeš vskliknil v svojem trpljenji: moje časno blago mi zamorete vzeti, ne pa moje vere, mojega upanja) mojega očeta, mojega brata, mojega prijatelja mi zaraore ugrabil smrt, ne pa mojega večnega Očeta, mojega nebeškega ženina; 00 tudi sem zapuščen, preganjan, zasramovan, en pogled v nebesa, Cl1 pogled na poveličanega Izveličarja mi zagotavlja večno resnično besed0 apostola narodov: Trpljenje sedanjega časa se ne dd primerjati P hodnji časti, ki bo nad nami razodeta. Cernu bi tedaj obupavali? Videli smo svojega Boga krvave na križu, to nas poučuje, da smo dolžni ž njim trpeti in če bi b'l° treba tudi umreti. Danes ga vidimo poveličanega v nebesih. Z#re8| kako voljno, kako udano trpi oni, ki se s čutili prave vere ozira Pr° nebu! Pa tudi kako goreče on služi Bogu! j; 2. Česa ne store dandanes ljudje zaradi majhnega plačila, žara1 neznatnega dobička? Služabnik za boljšo službo, trgovec za svoj0 obrt, vojak za odlikovanje, učenjak za hvalo ljudi? Vi sami, česa ne storili, kadar gre za vašo čast, vaše imetje, vaše življenj0’ . kaj vse se godi, kadar gre vladarjem za ohranitev prestola? se krvavi boji, v potocih teče kri, na tisoče družin postane nesre čnih ln vendar menijo, da niso še dovelj storili. Sedaj gre — pravijo — Za cesarstvo, za kraljestvo in vsakemu se zdi to umevno. Le za ^aljestvo Božje, za kraljestvo nebeško nočejo ljudje vsega storiti, n°čejo malo storiti, nočejo nič storiti! 0 zaslepljenost človeška! Zaradi kake pedi zemlje, zaradi kake dedščine pričkajo se dan na dan, se preganjajo pred sodnijo, se s°vražijo smrtno, se še pogledati nočejo: in za nebesa so malomarni, ne store ničesar! Kaj je storil Jezus, da je šel v svoje veličanstvo? Bil je po-koren do smrti, da, do smrti na Ttrizu. Da bi nas odrešil, poslal ga Jo Oče nebeški na svet. In natanko je spolnil povelje njegovo. Z nebes sem prišel, ne da bi delal svojo voljo, temveč voljo tistega, hi nie je poslal, pravi pri sv. Janezu, in zopet: jed moja je, da spolnim v°ljo njega, hi me je poslal. Da, ko se je vsa narava njegova protivila grozovitemu trpljenju, ki je je gledal v duhu, se vendar ni za trenotek °botavljal, temveč zaklical pokorno: Aho ni mogoče, da gre ta elih od mene, hahor da ga pijem, zgodi se tvoja volja! Lahko bi 11 stopil s križa, kakor so mu velevali zasramujoči ga judje, a vendar Je vstrajal do zadnjega, ker je bila tako volja Očetova. Ako hočeš za Jezusom priti kedaj v nebesa, posnemaj njegov Vzgled! Bodi Bogu pokoren, služi goreče Bogu! Za nebesa ni nikdar freveč storjenega. — Vprašajte one, ki so bili z vami enega stanu ene starosti in so sedaj v nebesih, vprašajte je, ali se kesajo, da So toliko storili za večno srečo, ki jo vživajo sedaj? Se li kesajo, da vsako jutro in vsak večer z ustmi in srcem hvalili Boga? se li esajo, da so bili tako goreči za službo božjo, za daritev sv. maše, Poslušanje božje besede, za prejemanje sv. zakramentov? se li esaJo, da so tolikrat svoje srce k Bogu povzdigovali in se klanjali DJogovi sveti volji? ali se kesajo, da so spolnovali božje in cerkvene ZaPovedi, da so bili pohlevni, radodarni do ubozih, da so krotili svoje ^rasti in premagovali skušnjave? Z eno besedo: se li kesajo, da so ^°gu služili, za Boga živeli, same sebe Bogu darovali? Oj, ko bi se sv'ete duše še kesati mogle, bi jih le to peklo, da so premalo storile a ^°ga, ki jim je še to malo, kar so storile, tako obilno poplačal! jp. ko bi katero teh duš Bog iz nebes nazaj poslal na zemljo, |,aJ menite, kako bi živela? Bi li s svojimi mislimi žalila Boga, bi 8 svojim jezikom žalila bližnjega, bi li doprinašala dela nasprotna ^ ^ ^ožji? Gotovo ne. Varovala bi se že sence vsacega greha, zdi-^0v&la bi vidoča, kako drugi žalijo Boga! Milovala bi nesrečneže, ki tako malo trudijo za nebesa, sama pa bi se urila le v čednostih v vednem strahu, da le premalo in premalo stori za Boga. Bratje moji! hočete vi manj storiti, da si priborite nebesa, kakor bi storila ta duša, da bi si je nazaj pridobila? Pečajte se tedaj večkrat z mislijo na poveličanje v nebesih! Ta misel vas ne bo le izpodbujala, zvesto služiti Bogu, ona vas bo tudi učila, kako imate zaničevati svet. 3. Ozri se v nebesa in pozabil bož zemljo; resnico teh besedi čutili so danes učenci Gospodovi. Gledali so za njim in čem višje se je dvigal, tim večje bilo je njihovo hrepenenje po njem; želeli so si perut, da bi pohiteli za njim v nebeški Jeruzalem. Po tem pogledu pozabili so na zemljo in vse, kar je na njej, le na nebesa so mislili in srečo nebeško. Ozri se v nebesa in pozabil boš zemljo — s temi besedami tolažili so se svetniki v najstrašnejših mukah. Želim umreti «« s Kristusom se zediniti, zdihoval je sv. Pavel. — .Čutim", dejal je sv. Alojzij svojim prijateljem, „čutim, da bom moral kmalu umreti, da mi bo ta bolezen zadala smrt. O, veselite se z menoj, voščite mi srečo! Kmalu bom pri tebi, moj Bog, večna lepota, večna ljubezen!" — „Ti me ne ljubiš", rekel je umirajoči sin svoji žalostni materi, „ti me ne ljubiš, ker se ne veseliš moje sreče. Ees, da ne bodem več dolgo na zemlji, ne več počival v tvojem naročji, upam pa in pričakujem, da bom v kratkem sprejet v naročje Očeta nebeškega!“ — .Smrtno kazen so mi naznanili, divjim zverinam me bodo vrgli , zaklical je sv. Ignacij, začuvši svojo obsodbo. .Kolika sroča za me! Ne pripusti, o Gospod! divjim zverinam, da bi mi prizanesle, kakor so včasi drugim mučencem! če me same ne bodo napadle, napadel jih bom jaz; če me ne bodo hotele raztrgati, dražil jih bom, jih bom, da me umore. Več ne morem brzdati svojega hrepenenj8 po sv. nebesih, po tebi, moj Bog!" Take nebeške misli navdajale so svetnike, da so z zaničevanjem zrli na ta minljivi, grešni svet, da so komaj čakali trenutka, ko bodo rešeni zemljske ječe! Take misli, taka čutila vzbujajmo tudi mi v svojem srcu! navezujmo se preveč na ta svet, na to deželo prognanstva, hrepenim0 po nebesih, ondi je naša prava domovina! Čujmo opomin apostolov• .Bratje, le popotniki in tujci ste tu, iščite tedaj, kar je zgoraj, kjer je Kristus na desnici Očetovi!" Predno je šel Izveličar v pričo svojih učencev v nebesa, vtisnil je v kamen, na katerem je stal, sled svojih stopinj in jim zapust* to v spomin. Z veseljem pali so učenci na tla in poljubovali njeg°ve stopinje; na tisoče pobožnih romarjev je že od vnebohoda Gospodo-Vega poljubovalo v ginljivi pobožnosti v skalo vtisnjene stopinje Jezuse; solznih oči občudovali so hrabri križarski vojaki ta dragoceni sPonrin Gospodov, nebeško hrepenenje je prešinjalo njih duše. Toda kaj druzega nas uči Kristus s tem, kakor to, da moramo tudi mi hoditi po njegovih stopinjah, če hočemo priti za njim v nebesa. Po DJegovih stopinjah so hodili apostoli in vsi izveličani, po njegovih stopinjah moramo hoditi tudi mi! Bodite moji posnemalci, IcaTcor sem *udi jaz posnemalec Kristusov! kliče nam sv. Pavel. Sledimo tedaj Kristusu na oljsko goro in sprejmimo kelih trpljenja iz roke božje! Opremimo ga potem na Kalvarijo, nosimo udano svoj križ, služimo goreče Bogu, zaničujmo nečimurnost sveta, ostanimo v tem stanovitni 'n prepričani smemo biti, da bo Jezus tudi nas kedaj vzel k sebi v Debesa. Ko bom povišan, bom vse k sebi potegnil. Oe tudi nismo mi, dragi moji! na onem sv. kraju, kjer je Jezus Kristus trpel in umrl, vendar zamoremo storiti v duhu isto pot. Dan Za dnevom hodimo lahko za Izveličarjem svojim. Spremljamo ga lahko P° vseh postajah njegovega trpljenja, od njega se učimo pokorščine ho Boga in premagovanja samega sebe. Spremljamo ga lahko do S|nrtne postelje sv. križa, da pod križem združimo svoje trpljenje z nJ®govim. Storimo toraj to, in ko bo enkrat naša glava trudna, naše 'ce bledo, naše oko upalo, ko bo nehalo biti srce naše, potem bo Ilaša duša pohitela v lepše kraje, kjer bo vekomaj ljubila in uživala nJega, za katerega je trpela tu na zemlji! Amen. Fr. Šušteršič. 2- Okoliščine pri Kristusovem vnebohodu. In Gospod Jezus, ko jim je bil izgovoril, je bil v nebo vzet in sedi na desnici božji. Mark. 16, 19. ... ^ V nekem pomenu je praznik Kristusovega vnebohoda najčastit-Jivsp praznik. Sv. Brnard namreč pravi, da je današnji praznik zato 0 slaven in častitljiv, ker je konec in dopolnjenje vseh praznikov g Podovih in srečno dokončanje vsega njegovega potovanja. In sveti °naventura piše: Od začetka sveta se ni nikoli tako slaven praznik uujal in se tudi več ne bo, kakor še po poslednji sodbi! — Tisti n namreč, ko je Jezus v nebesa šel, so se prvikrat odprla, da so svojega Gospoda s trumo odrešenih sprejela; po sodnem dnevu pase bodo še enkrat in zadnjikrat odprla, da bo Jezus notri šel z vsemi izvoljenimi in izveličanimi vseh časov. Dan Jezusovega vnebohoda je bil vesel za nebesa, vesel za zemljo in vesel za podzemljo. Veselila se ga je sv. Trojica, ker je druga božja oseba, sklenjena s človeško naturo, prišla po slavni zmagi počivat v njeno naročje. Veselila se ga je človeška natura Jezusova, ker je za kratko trpljenje dosegla toliko čast in slavo. Veselila se ga je Marija, ker je videla svojega Sina v taki slavi iti v nebesa; veselili so se angelji, ker so svojega Gospoda dobili v svojo sredo, in ker so se prazni nebeški prostori polniti jeli; veselili so se aposteljni, ker so videli svojega Učenika povišanega in na desnico božjo posajenega v njih pomoč in tolažbo; veselili so se ga pravični stare zaveze, ker so bili čez toliko sto let težkega čakanja rešeni dolge ječe in postavljeni v večno plačilo. Veseliti se ga pa moramo tudi mi, ker nam kaže čast našega Gospoda Jezusa Kristusa in častitljivost naše nature, ki je v drugi božji osebi tako povzdignena; veseliti pa se moramo tudi zato, ker vemo, da je zavoljo nas šel gori v nebo, da nam bo pr°' štor pripravil, da bomo tudi mi enkrat tam, kjer je on. In da bo naše veselje še večje, vam hočem danes razložiti okoliščine vnebohoda Kristusovega. 1 Sv. pismo nam ravno o največjih skrivnostih in dogodbah Je' zusovega življenja le kaj malega pove; vendar pa so že ta, če tudi kratka naznanila silno pomenljiva in polna lepih naukov. Poslušajmo toraj, kaj nam sv. evangelisti o Jezusovem vnebohodu pravijo, in kaj nam druga zanesljiva poročila pripovedujejo. 1. Jezus se je tisti dan še enkrat cnajstcrim aposteljnom p™' kazal, ki so pri mizi bili, je z njimi jedel, je svaril njih nevero, ^ tistim, kateri so ga videli, da je vstal, niso verjeli. (Mark. 16, Ap. dj. 1, 4.) — S tem, da je Jezus z aposteljni jedel, preden je šel v nebesa, je hotel njim in vsem pozneje v njega verujočim do dobrega pokazati in spričati, da ima pravo človeško naturo in da morebiti njegovo telo le dozdevno ali na videz, kakor bi to radi tisti izvili in preslikali, ki njegovo vstajenje in vnebohod taje. — O kako tolažilna misel je to za nas! Jezus je imel pravo človeško telo, tistino potrebam in težavam podvrženo, kakor naše, in vendar kakšna čast-Z ravno tem telesom je šel gori v nebeško čast in sedi na desmc božji. O velika čast človeške nature! Kristijan, glej, kaj te čaka. bodeš s svojim telesom prav in sramožljivo ravnal, če ga bodeš k dobrim delom, ne pa v grešna dejanja rabil. 2. Jezus je šel po jedi s svojimi aposteljni še vunlcaj v Betanijo (Luk. 24, 50.) in potem naprej na Oljsko goro. (Dj. ap. 1, 12.) Na tej poti se mu je po verjetnem sporočilu pridružilo še veliko njegovih Vencev (okoli 120) in pobožnih žena, med njimi njegova lastna mati kurija, ki so bili vsi priča njegovega vnebohoda. Sporočilo tudi še Pripoveduje, da so aposteljni in drugi njegovi spremljevalci Jezusa videli, drugim pa je bil neviden, ki so z začudenjem to procesijo gledali. — Kristijani moji! Tako je še dandanašnji. — Kakor je izmed velike množice jeruzalemskih prebivalcev le komaj 120 ljudi Za Jezusom šlo, tako še dandanašnji večina zemljanov neče za Je-zusom hoditi. Imajo pač svoja pota zavoljo časnega dobička, blagostanja, kratkočasa in veselja in se onim čudijo, ki še po pobožnih Potih, v cerkev, na božjo pot, k sv. zakramentom hodijo. — Zato pa Se jim tudi Jezus skriva, da ga ne vidijo, med tem, ko se svojim Pravim učencem mnogokrat in na marsikateri način kaže in razodeva. Pobožni namreč Jezusa vidi v veselih in žalostnih dogodkih, v sreči 'o v nesreči, v lastnih in tujih nezgodah. Brezverni in maloverni ‘aajo take dogodke za zgolj naključje, pobožni pa vidi v njih prst božji in si jih v svoj dušni prid obrača, — kar je tudi volja božja, M nas k sebi, k poboljšanju, spreobrnenju in tako v sveta nebesa vabi! 3. Kar kraj zadeva, je šel Jezus v nebesa na gori jn sicer na Oljski gori. — Tudi to ni brez pomena. Pot v goro Jo vselej težavna. Jezus je poprej šel na goro in od tam še le v Ilebesa. Tako mora tudi pobožni kristijan poprej priplezati in se po-^Peti na goro krščanske popolnosti, če hoče v nebesa priti. Jezus je z Oljske gore v nebesa, tedaj s tistega kraja, kjer je trpeti začel, kjer je krvavi pot potil. To nam zopet kliče imeniten nauk v spomin, se v nebesa le s trpljenjem pride. Kakor bi nam hotel Jezus še Zadnjikrat ta nauk prav živo v srce zasaditi, kakor da nam pravi: Kristijani! glejte, jaz sem poprej moral trpeti, potem sem še le šel v nebesa; ali mar vi mislite in hočete brez trpljenja za mano priti? K e tako, ampak kdor hoče za mano priti, naj zataji sam sebe, naj Zadenc križ na rame in naj hodi za menoj. (Mat. 16, 24.) 4. Kar zadeva čas Kristusovega vnebohoda, se je to zgodilo v c e t r t e k, o poludne, ravno 40 dni po vstajenji. — Kaj paž to pomenja? V četrtek je Jezus krvavi pot potil, v četrtek seje v nebesa vzdignil; eno popoludne je na križu umrl, eno popoludne sc je v nebesa podal; štirideset dni se je postil, štirideset dni pase je tudi vstajenja že na zemlji veselil. Glejte, poslušalci moji! tako je tudi v našem življenji. Eno opoludne je žalostno, drugo je veselo; en dan je britkosti, en dan je radosti poln; en mesec prinese bolečine in težave, en mesec pa polajšanje in počitek! Da, da, na zemlji ni nič stanovitnega. Zatoraj čakajmo, trpimo, molčimo! V sreči se ne prevzemimo, v nesreči ne obupajmo, saj vse mine na svetu. Za Oljsko goro krvavega potu pride Oljska gora veselega vnebohoda! 5. Tudi način Jezusovega vnebohoda ni brez pomena. — Jezus da še enkrat najimenitnejše naročilo: Pojdite po vsem svetu ... S tem pokaže, da mu je čast božja in zveličanje duš najbolj pri srcu: da je zato doli prišel in da je bila to naloga njegovega življenja! O blagor nam, če tudi nas pri vseh naših delih in opravilih ta namen vodi, kako lahka in mirna bo potem naša ločitev! — Jezus še enkrat svojo mater, svoje aposteljne blagoslavlja (Luk. 24, 50.) in pobožno sporočilo pravi, da so mu vsi še enkrat noge poljubili, preden se je ločil od njih. O srečni aposteljni in učenci, srečne žene! Oblagodarjeni z Jezusovim blagoslovom so potem veseli in potolaženi šli na delo, na odkazane kraje. Kogar Jezusov blagoslov spremlja, tistemu se ni treba hudega bati; in če tudi skušnja pride, mu je ložje prestati. Kristijani moji! Kolikokrat imamo priložnost, Jezusov blagoslov prejeti v cerkvi, pa je vendar nekaterim tako malo zanj mar, ali pa ga z mrzlim in neobčutljivim srcem prejemajo. Ali je potem čudo, da nimajo sreče na svojih potih? Jezus je tudi svojo zadnjo stopinjo na tej zemlji v skalo vtisnil, kakor se še zdaj kaže romarjem, ki pridejo v Jeruzalem in na Oljsko goro in katero pobožno poljubljajo. Kristijani moji! Ni nam treba hoditi celo v sveto deželo to stopinjo gledat in poljubljat, saj nam je Jezus v sv. evangeliji za' pustil sled pravega krščanskega življenja. Ge bomo le po sv. evangeljskih naukih hodili, ki se nam vsako nedeljo in praznik razlagaj0’ ne bomo zašli in tudi pogubili se ne bomo. — Jezus se je polagoma proti nebesom vzdignil, in oblak, ki je njemu naproti prišel, ga j° aposteljnom vzel spred oči! (Dj. apost. 1, 9.) Popolnost se kar naenkrat ne doseže, in nobeden ne postane svetnik v 24 urah, tako pravi sv. Filip Nerij. Nikar ne mislimo, preljubi, da bomo naenkrat popolni in v čednostih dovršeni. Kar je v naši moči, si prizadevajmo) če pa katerikrat kakšna stopinja spodleti, no zgubimo srčnosti. k*o časi in z božjo pomočjo bo že boljše. Če pri vsaki spovedi le en greh odložimo, če si vsako leto le eno Čednost pridobimo, v neka- torih letih bodemo vendar le precej kviško prišli. Le pomislite, ki §te se na pot pokore in pobožnosti podali, da je že marsikaj drugače, kakor pred ali celo, kakor je bilo v mladih letih. Le stano-vitnosti je treba, pa neutrujeno za Jezusom hoditi. če tudi je Oljska gora visoka in strma, počasi bomo že na vrh prišli, in potem kakšna sreča, kakšno veselje! 6. Ko se je Jezus v nebo vzdignil, so aposteljui za njim gledali 'n glej! dva moža (angelja) sta stala pri njih v belih oblačilih in sta rekla: Možje Galilejci! Kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, kateri je bil vzet od vas v nebo, bo tako prišel, kakor ste ga videli v nebo! (Dj. ap. 1, 11.) Aposteljni so gledali za Jezusom v nebo, pa ne samo to, — delali so pozneje tudi za nebo. Kako vse drugače se godi naše dni. Premalo gledamo v nebo, pa še manj delamo za nebo in vendar hočemo v nebesa priti. Današnji svet je k preveč v časno zaverovan, le na to gleda, kar je spodaj, kar dobiček in meseno veselje nosi; kar je zgoraj, na to pa tako rad pozabi. Zato nas opominja sv. Pavel: Kar je zgoraj, to iščite, kjer je Kri-stus, sedeč na desnici božji; kar je zgoraj, ne kar je na zemlji, po tem hrepenite. (Kološ. 3, 2.) Sv. Bernardin Sijenski pripoveduje o nekem francoskem vitezu, ^ je potoval v sveto deželo, da bi zadostil za svoje grehe in da bi Počastil tiste kraje, kjer je Gospod Jezus hodil, učil, trpel, umrl, od Mrtvih vstal in v nebesa šel. Res obhodi vse te kraje, posebno na Postajah sv. križevega pota se še posebno mudi in premišljuje ne-znano ljubezen našega božjega Odrešenika. Slednjič pride na Oljsko §°ro do skale, v kateri je vtisnjena zadnja stopinja Kristusova. To Pfav pobožno poljubuje, potem pa prav goreče in v solzah ves vtopljen 'fioli: „0 moj Izveličar, moja ljubezen! Obhodil sem zdaj vse kraje, 'atere si ti na zemlji posvetil. Zdaj sem na zadnjem kraji. Kam zdaj Počeni pač še iti? Prosim te, ljubi Jezus, če je tvoja sveta volja, oa tudi jaz zdaj od tukaj grem, kamor si ti šel; naj grem od tukaj za tabo v nebesa!" In res. Vitez postaja vedno bolj bled, glava 81 k tlam, zdajci omahne in se zgrudi mrtev na tla. Srce mu je Počilo. 0 srečna smrt, bodete rekli. Da, res srečna. Vendar tudi mi Moremo tako smrt zadobiti. če namreč zdaj za Jezusom po križevem P°t>i hodimo, bomo potem tudi za njim v nebesa prišli, saj pravi 8v- Pavel (Rom. 8, 17.): Če le z njim trpimo, bomo tudi z njim zveličani. Amen. Janez Ažman. Homiletična zrna. Prilike Gospodove. 25. Farizej in cestninar. Luk. 18, 9—14. Povedal je pa tudi nekaterim, ki so sami v se zaupali, da so pravični, in so druge zaničevali, to priliko: Dva človeka sta šla v tempelj molit, eden farizej in eden cestninar. Farizej je stal in je sam pri sebi to molil: Bog! zahvalil te, da nisem kakor drugi ljudje, razbojniki, krivičniki, prešestnikf ali kakor ta cestninar. Postim se dvakrat v tednu; dajem desetino od vsega, kar imam. In cestninar je od daleč stal in še oči ni hotel proti nebu vzdigniti; temuč je trkal na svoje prsi, rekoč: Bog, bodj milostljiv meni grešniku! Vam povem, ta je šel opravičen v svojo hišo, trni pa ne; ker vsaki, kateri se povišuje, bo ponižan; kdor sc pa ponižuje, bo povišan. Jezus nam v tej krasni priliki popisuje ostudnost napuha j11 lepoto ponižnosti, ob enem pa tudi strašne nasledke prevzetnosti i° preobilno plačilo ponižnosti. Zares, v dolgem govoru bi ne bilo mogoče napuha in njegovih pogubnih nasledkov tako opisati, kakor ga označi Jezus v tej kratki dogodbi. Oglejmo si nekoliko: 1. Farizej je šel v tempelj, da bi molil; a v resnici pa f" molil, marveč le svoj napuh je razkazoval v vsem, kar je govoril in kar je delal. Kolikor časa tudi preiskuješ in si njegove besede ogV' duješ, pravi sv. Avguštin, od prave molitve ne najdeš ničesar. Vstop'1 se je bolj od spredaj, češ, da zanj itak ni druzega prostora, kako1 vselej le prvi. Neko samooblastno ošabnost kaže tudi beseda sam P11 sebi, naj jo že obrnemo tako, da mu je pri molitvi edino le zase inaL za Boga kar nič; ali pa — kakor se še dandanes pri prevzetnih1 večkrat vidi — da se mu še z besedo moliti ni zljubilo, marveč da je le tako sam pri sebi premišljal. v . Kaj pa ima v sebi njegova „molitev“ ? Ne počeščenja, ne prošnji in tudi ne zahvale; on sicer pravi: Bog, zahvalim sc ti, vendar vS.e njegovo nadaljno besedovanje kaže, da kar ima dobrega nad sebo.)’ ima sam sebi pripisovati, ne pa dobroti in radodaruosti božji- t pa ni zahvala, temveč žaljenje, ko ravno v tistem trenutku, k° s.j zahvaljuje, pravi, da ni od Boga prejel, marveč sam si ohranil pridobil, — žaljenje temvečje, ker Bogu odrekuje dobrotljivost in P° moč v največji in najplemenitejši reči. Da bi sebe bolj povzdignil — to je lastno vsem prevzetnih — potlači najprej druge, kar more, globoko. Jaz nisem tak, kak . drugi ljudje, pravi; ko bi že rekel, da ni tak, kakor so neka ti* drugi, ali kakor je veliko druzih ; a on ima vse druge za slabs • vsi so grešniki, le on je pravičen. Toraj ne to, da je sploh pravih 1 ’ marveč to, da je on sam med vsemi edini, to ga veseli. To je vrhu11, napuha: družim pripisovati le pregreho in napake ter nobene h nosti in nič dobrega, pri sebi pa ne pripoznati nobene napake, marveč same dobrote in čednosti. In kako hude reči družim pripisuje, pa ne, da bi rekel, da se le semtertje kaj pregrešijo, ne, marveč v njegovih očeh so že zastarani grešniki, ki zaslužijo nečastna imena: roparji, krivičniki, pre-šestniki, cestninarji! In potem, ko je vse druge obral, začne svojo svetost razkazovati in sicer po tistem pravilu, ki se zdaj v krščanstvu na kratko ’zreka z besedami: Stori dobro, varuj se hudega! Ker nima nič slabega, nobene napake na sebi, mu preostaja le še to, da našteje čed-n°sti in dobra dela. In glejte, tudi v tem ga nihče ne prekosi, ker °b ne spolnuje le tega, kar je zapovedano, marveč stori še prosto-voljno — iz posebne, le njemu lastne gorečnosti — več, nego postava veleva; kajti posti se po dvakrat na teden, kar ni nikjer zapovedano; desetine ne daje samo od žita, od sadja, od črede, marveč tudi od aniža in kimelja, — kar od vsega, kar ima, bodi si zapo-vodano ali ne. Res prekrasno nam naslika prilika podobo samosvestnega fari-?eja, ki vse druge v nič deva, samega sebe pa do neba povzdiguje ln vse to — v molitvi — pred vsegavednim Bogom, ki mu gleda Ba dno srca, vidi vse njegove, svetu tako skrbno prikrivane grehe, Bjegovo piškavo, hinavsko pravičnost! 2. Kako lepo pa se odseva nasproti skesana ponižnost cestninarja! Od daleč je stal, ni si upal bližati se najsvetejšemu, zavest lastne zadolženosti in spoštovanje do neskončno svetega Boga mu zadržuje noge. Še oči ni hotel proti nebu povzdigniti, obrača jih na Ha. kajti sramuje se sam pred seboj, ker je njegovo srce omadežano s kolikimi krivicami; sramuje se pred angelji, ki so bili priča njegovih pregreh; sramuje se nad vse pred svojim Gospodom, pred °°gom, čegar dobroto je zaničeval, čegar pravičnosti se ni bal. Trkal svoje prsi ter s tem pokazal, da je sam kriv svoje dušne revščine, da je njegovo srce vse pobito in skesano, da je pripravljen sprejeti božjo kazen, naj bi le ne bil zavržen pred obličjem božjim. Zdaj še le pride na vrsto njegova molitev. Kratka je ta njegova Biolitev; Bog, bodi milostljiv meni grešniku! in vendar, koliko ima sebi. Vse, kar pravi spokornik potrebuje, je v tej molitvici: srčno kosanje, spoznanje grešnosti brez vsakega izgovora, upanje božjega Bsmiljenja in prošnja odpuščanja. Kolik razloček med tem biserom 'b med farizejevim besedovanjem! Tisoč in tisočkrat so pobožni kri-. lani ponavljali to kratko molitvico, odkar je bila prvikrat izgovor-leBa. Kdo pa se zmeni za molitev farizejevo; le učeniki jo pripove-BBjejo v svarilo, in greh bi se zdelo vsakemu, ki bi hotel to molitev jBoliti za farizejem. Cestninar se za druge nič ne zmeni, skrbi ga le astno zadolženje: Bog bodi milostljiv meni grešniku! 3. Pogubnost ali pa hvalnost kake reči se pa še le iz nasledkov ■**av spozna. Tako tudi tukaj. Jezusova sodba je odločna: Le-ta (cest-Biiar) jr §d opravičen na svoj dom, oni (farizej) pa ne! Ce pravi Jezus, da je šel cestninar opravičen domov, je s tem povedano, da je bil prišel neopravičen v hišo Gospodovo, da je toraj tam opravičenje našel. Verska resnica pa je, da opravičenje ni nikdar lastno delo grešnikovo, marveč delo milosti božje, kateri se pa grešnik ne sme ustavljati, temveč z njo sodelovati. Cestninar je imel skesano, ponižno srce, toraj pripravljeno posodo za nebeške milosti; njegova ponižnost je privabila božjo milost, da se je mogel grehov kesati in odpuščanja prositi. Ker je cestninar vse storil, kar je le bilo v nje; govi moči, je božja milost nadomestila, česar sam ni mogel, — dobil je odpuščanje grehov, bil je opravičen. Farizej pa v svoji ošabnosti meni, da nobene milosti ne potrebuje; toraj je tudi ne prosi; kdor pa ne prosi, ne prejme. In brez milosti ni opravičenja; zato gre neopravičen iz tempelja. Ni sicer naravnost rečeno, kakor o grešniku cestninarju, je li tudi neopravičen prišel; vendar v tem slučaju, če je pred molitvijo bil pravičen, je kazen njegova še strašnejša: z napuhom zgubi celo poprejšnjo pravičnost. 8. Na kratko in nedosegljivo lepo je končno nauk vse prilik® povedan z besedami, ki so postale stalen prigovor, menim, da pr' vseh narodih: Kdor se povišuje, bo ponižan; Mor se pa ponižuje bo povišan. Jezus je te besede še pri drugih prilikah govoril; n. pr; takrat, ko je svaril aposteljne, naj ne bodo častilakomni in naj si nikdar ne izbirajo prvih mest in sedežev, kakor delajo farizeji (Mat. 23, 12.); in takrat, ko je grajal farizeje, da se na prve sedeže vsedajo, kadar so povabljeni, ter nasvetoval povabljencem, naj si vselej zadnji prostor odberejo, da ostanejo v časti, ako kdo višji pride, ali pa, da se jim ukaže, naj se pomaknejo, kadar med povabljenimi ne bode imenitnišega. (Luk. 14, 11.) Resnica teh besedi se kaže že v navadnem življenji med ljudmi sploh : bahača zaničujejo, ponižnega čislajo; častilakomnega p°' puščajo, pohlevnemu zaupajo; iz nečimernosti pride potratnost, iz P®' tratnosti pa revščina in pomanjkanje, a skromnost si opomore itd-To je že sicer čisto naravna posledica grdega napuha, a poleg teg*| se prevzetnež tudi nevrednega stori nebeškega blagoslova: ošabni Golijat je pobit, ponižni pastirček David zmaguje; prevzetni AmaI1 je bil močno čislan in vse ljudstvo je kolena pripogibalo pred liji®’ pa vendar ni bil srečen, ker se mu Mardohej ni hotel vklanjati- Še bolj se kaže to v dušnih zadevah glede večnega zveličanja. Kako lepo je prepevala Marija: Ozrl sc je na nizkost svoft dekle. . . Velike reči mi je storil . . . Razkropil je napuhnjene- • ; (Luk. 1, 48 itd.) —Angelji so zavrženi, — spokorni ljudje rešeni-Herod, veliki duhovni, farizeji zavrženi, — cestninarji in grešniki p°' miloščeni; prevzetni ljudje zavrženi, skesani pagani rešeni .. . Kak° je napuh studenec vseh hudobij, tako je ponižnost začetek vseh cClt' nosti. (Kriz.) — Ponižajte sc toraj pod mogočno roko božjo, da v(l poviša ob času obiskanja. (I. Pet. 5, 6.) Založba „Katoliško liukvaine". Tisk ,,Katoliško Tiskarn«1 • Odgovorni vrednik: Ant. Kr žic.