Poštnina platana t gotovini.
* Pošto 20. Vlit 1931
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOT©! --------------------------------------------- Cona	plamenu	Itorllkl	Din	1-50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Maročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.951.
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v četrtek, 20. avgusta 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 94.
Razlastitev velešum
Dolgo pričakovana odločitev o likvidaciji agrarne reforme v Jugoslaviji je padla. Novi zakon je prinesel marsikatera presenečenja, posebno glede velešum v dravski banovini in v gorskem delu savske banovine. Zakon predvideva korenite spremembe posestnih razmer glede velešum; sigurno je to pozdraviti z narodnega in splošno državnega stališča, posebno radi tega, ker pridejo v poštev pred vsem velika posestva na naši zapadni granici. Glede obdelovalnih zemljišč je nova zakonodaja večinoma legalizirala dosedanje stanje. Določbe glede velešum, posebno § 24 zakona napravijo vtis improvizacije; ne more se baš trditi, da bi določbe glede velešum bile vzor zakonodaje v tehničnem oziru. Tem določbam se vidi na Prvi pogled, da so naknadno došle v okvir že pripravljenega načrta zakona. Krog dotičnih interesentov, kakor agrarnih objektov tako agrarnih subjektov je zelo omejen; posebno se bode število agrarnih subjektov glede velešum moralo skrčiti na minimum, ako se hoče doseči, da izvršitev agrarne reforme glede velešum ne bode v velik kvar našim šu-mam. četudi je tedaj število neposrednih interesentov zelo omejeno, vendar bode ta reforma globoko zarezala v naše narodno gospodarstvo, posebno v šumarstvo. Radi tega ni odveč, če se tudi širša javnost informira o stanju tega vprašanja, ki bode vzbudilo še veliko prahu. Tudi je v interesu stvari same, da se skuša jasnost spraviti v razna sporna vprašanja, ki se pojavljajo že pri površnem čitanju zakona ter pravilnikov. Te vrstice imajo pred vsem namen pečati se z novo zakonodajo, v kolikor se tiče velešum; obenem pa se hočem dotakniti tudi raznih drugih spornih vprašanj.
Glasom § 1 zakona in izvršilnega pravnilnika je svrha zakona, da se končno finalizira agrarne odnose na vseh posestvih, ki so prišla pod udar agiarne reforme po prejšnjih zako-nih. § 1 izvršilnega pravilnika tudi konstatira, da je novi zakon recipiral. v glavnem vsa načela dosedanjih agrarnih zakonov in naredb in da novi zakon z malimi izjemami priznava vse dosedaj stvor j ene agrarne odnošaje tako, da vsi dosedanji upravni akti agrarnih oblasti služijo kot psnova dela po novem zakonu; te konstatacije so jako važne. Ta § govori o dosedanjih upravnih aktih ter ima očitno v mislih le pravomočne ?„prayne akte; kajti upravni akti, kateri še niso dobili pravne moči, zoper katere so vloženi rekurzi itd. ne morejo biti osnova novim upravnim aktom na podlagi novih zakonov, tembolj, ako imajo pravna sredstva zoper prejšnje upravne akte odložilno moč. Agrarne oblasti smejo uvaževa-ti samo take prejšnje upravne akte, ki so postali pravomočni .na podlagi dosedaj veljavnih zakonov; v kolikor so dosedaj veljavni zakoni z novo zakonodajo iz junija in julija 1931 ukinjeni, zgubili so pravno osnovo tudi vsi upravni akti, ki so izšli na podlagi teh, sedaj ukinjenih zakonov, ako ti upravni akti niso pravomočni postali; kajti nepravomočne odločbe upravnih oblasti ne morejo stvoriti nikakega prava. Na tem stališču stoji tudi izdaja zakona s komentarjem gg. Tašner in Radikon (v bodoče citiram to izdajo kratko s TR) v opazki 2) in 3) ad § 4 zak. v špecijel-nem slučaju, ki se tiče odst. 3) § 4.
širšo javnost pred vsem zanima razlastitev velešum in planinskih pašnikov v smislu zakonodaje iz junija ter julija 1931. V poštev pride za razlastitev 30 veleposestev s površino 110.000 ha velešum v dravski banovini in v Gorskem Kotaru. § 24 je izzval celo preplavo v zadružnem registru, v katerem je bilo registriranih nebroj pravil pašniških in gozdnih zadrug, ki brez izjeme izrecno navajajo kot svoj namen: upravljanje pašnikov in gozdov, ki bodo dodeljeni v smislu § 24. cit. zakona.
število dopuščenih agrarnih subjektov glede velešum je izdatno omejeno; pred vsem kot agrarni subjekti morejo nastopiti samo pravne osebe. Zakon navaja eksemplikativno kot take pravne osebe občine, (tudi imovinske občine), zemljiške zajedni-ce in skupine poljedelcev. Pojem teh agrarnih subjektov je dovolj jasno označen. Sicer se pojem: »pravno lice«, kakor ga navaja zakon, ne ujema povsem s pojmom juridične osebe. Kot pravno lice smatra zakon tudi agrarne zajednipe in Iskupine zemljoradnikov, to pa le tedaj, ako so organizirane ter imajo svoja pravila. Iz tega razloga so agrarni subjekti tudi raznovrstne agrarne zajed-nice, ki so v Sloveniji organizirane na podlagi zakona od 7. junija 1883 št. 94. dr. zak. o delitvi skupnih zemljišč ter regulaciji skupnih užitnih in upravnih pravic glede teh zemljišč in na podlagi dotičnih deželnih zakonov o agrarnih operacijah. Takim zajednicam pripisujejo značaj celo juridične osebe n. pr. Geller, Recht, Pitreich, Schiff: Agrarpolitik, komentar Klang-Stubenrauch k o. d. z. iz leta 1931, Ehrenzweig in razne odločbe avstrijskega vrhovnega sodišča. V smislu teh izvajanj je kot agrarni subjekt smatrati tudi tkzv. Meščansko korporacijo v Kamniku, ki je organizirana na podlagi zakonov o agrarnih operacijah na podlagi pravomočne razsodbe Pokrajinske komisije za agrarne operacije v Ljubljani od 1. februarja 1922. Ni tedaj pravilno, da se je posestvo Meščanske korporacije v Kamniku tudi navajalo med velešumami, ki spadajo pod udar novih zakonov o agrarni reformi; kajti agrarni subjekt ne more biti obenem agrarni objekt, kar je pač logično. Vsekakor bi bilo umestno, da agrarne oblasti pri razdelitvi velešum dajejo prednost agrarnim zajednicam, organiziranim na podlagi zakonov o agrarnih operacijah, pred agrarnimi zajednicami, organiziranimi na podlagi zadružnega zakona. Agrarne zajednice prve vrste so namreč mnogo bolj omejene pri razpolaganju s svojo substanco, kakor pa agrarne zajednice druge vrste. Na novo vpisane pašniške in gozdne zadruge nimajo tudi primerne finan-cijelne baze, da bi uspešno mogle gospodariti v velešumah. že število članstva pri teh zadrugah je hvalevredno omejeno samo na one osebe, ki izkažejo, da imajo pogoje za agrarnega interesenta v smislu §§ 19 in 20 cit. zak. (Kje je sankcija, da se drugih ne bo sprejemalo?) Vsak zadružni delež znaša pri teh zadrugah navadno le 10 Din, vsak član vplača po, en delež; jamstvo za obveznosti zadruge je petkratno. Ta finančna podlaga teh na, novo osnovanih zadrug je gotovo preozka za uspešno gospodarstvo. Razen tega pa se taka zadruga more brez težave razdružiti in likvidirati v smislu zadružnega zakona; z likvidacijo zadruge propade
tudi namen zadruge. Ta namen je določen v smislu § 24 odst. drugi cit. zakona ter je zelo omejen. Zadruge imajo pred vsem oskrbovati svoje člane z gozdnimi produkti v naturi in »voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh«, imele bi vsekakor tendenco dodeljene jim velešume kolikor mogoče s pomočjo finančno močnih zaplečnikov eksploatirati. Sicer § 16 normalnih pravil določa, da se bilančni čisti dobiček steka v rezervni zaklad. Nevarnost je, da bi se ta rez. zaklad, ki bi hitro prekoračil druga lastna sredstva zadruge, in dobil prevelik volumen, na podlagi avtonomnih sklepov občnega zbora razdelil med zadružnike; državne oblasti bi brez posebnega zakonitega pooblastila ne bile v stanu to preprečiti. Res je, da normalna pravila teh zadrug § 27 predvidevajo, da v slučaju razdružitve preostalo imetje zadruge pripade občini, ki se izrecno imenuje v pravilih, in da v smislu § 15 normalnih pravil dodeljene zemlje v bilanci sploh ni izkazovati. Ta določba pravil nasprotuje obstoječim zakonom, ker pravilna bilanca mora izkazovati celo imovino, torej tudi substanco samo, ki bo itak last zadruge. Značilno je vsekakor, da zadružna pravila za slučaj likvidacije predvidevajo, da zadružno imetje, torej tudi dodeljene velešume pripadejo občini. že s to določbo v pravilih je avtor teh pravil implicite priznal, da pašniške in gozdne zadruge, kakor se sedaj en masse snujejo, niso ravno primerni agrarni subjekt, ki naj prevzame razlaščene velešume. To naj imajo merodajni faktorji pred očmi v interesu konservativnega gospodarstva v naših velešumah.
(Dalje prih.)
OKROŽNICA O MAKSIMIRANJU
CEN.
Minister za socijalno politiko in narodno zdravje je razposlal okrožnico kr. banskim upravam, v kateri jih ponovno opozarja, da upravne oblasti nimajo pravice na podlagi odredb zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin ter pravilnika za izvrševanje tega zakona, da bi maksimirale cene življenjskih potrebščin. Upravne oblasti imajo pravico do nadzorstva in kontrole prodajalcev življenskih potrebščin ter pravico do prijav političnim oblastvom in sodiščem o prekršitvah odredb omenjenega zakona.
*	* *
IZVOZ SLADKOVODNIH RAKOV.
Prometno ministrstvo obvešča, da je ponovno dovoljen izvoz sladkovodnih rakov pod pogojem, da se predloži dovoljenje za izvoz, ki ga izda pristojna banska uprava.
*	* *
OLAJŠAVE ZA IZVOZ ŽITA NA GRŠKO.
S sklepom prometnega ministra se podaljšuje v jugoslovansko-grškem prometu olajšava za izvoz žita, žitaric in moke do 31. decembra 1931.
* * *
IZGLEDI ŽETVE V AVSTRIJI.
Avstrijsko poljedelsko ministrstvo je objavilo	poročilo	o	stanju	posetkov,	na
podlagi	katerega	so prve	oficijelne	ce-
nitve žetve znatno nižje kot lansko leto. Pšenice bo letos potemtakem 2,304.000 meterskih stotov (proti 3,158.000 prejšnje leto), rži bo 4.300.000 meterskih stotov (proti 5,064.000 prejšnje leto). Ravno tako kot v Avstriji bo letos tudi v Madžarski slabša žetev kot lani.
Kdo sme izvažati sadje.
Centralna komisija za sadje je imela
13.	t. m. dopoldne v ministrstvu za trgovino in industrijo svojo drugo sejo, kateri so prisostvovali poleg članov ministrstva trgovine in industrije tudi delegati ministrstva za promet in ministrstva za kmetijstvo ter predstavniki udru-ženja izvoznikov in zveze poljedelskih zadrug. Na seji je bilo sklenjeno, da se objavi, da prošenj za pot idila za izvoz svežega sadja in treba osebno predajati centralni komisiji, temveč se morejo poslati tudi po pošti na naslov komisije. Komisija bo prošnje takoj rešila in dostavila rešitev prosilcem. Po čl. 4 pravilnika o kontroli svežega sadja, namenjenega izvozu, se morejo baviti z izvozom in s trgovino sadja, ki je namenjeno za izvoz, na osnovi potrdila komisije 1. pro-tokolirane tvrdke za trgovino s poljedelskimi pridelki, 2. zadružne zveze in poljedelske zadruge s pridelki zadrugar-jev, 8. producenti sadja z lastnimi pridelki.
Potrdilo za izvrševanje izvoza sadja daje navedenim ustanovam, tvrdkam in osebam centralna komisija za sadje na osnovi dobljenih podatkov:
a) imena in naslova ustanove, tvrdke ali osebe, ki želi izvažati sveže sadje,
b) prepisa o protokolaciji tvrdke, ki trguje z deželnimi pridelki. Zadruge in zadružne ustanove morajo poslati dokaz
o	registraciji, izvozniki pa občinsko potrdilo, potrjeno s strani prvostopne upravne oblasti,
c) našteti je treba vrsto sadja, ki se želi izvažati.
Potrdilo komisije, ki se bo nato izdalo, bo veljalo do 1. julija prihodnjega leta. Po tem roku se mora potrdilo obnoviti. Prošnjo je treba taksirati z Din 5’— ter dodati kolek 20 Din za potrdilo. Od 15. t. m. bodo kraljevske banske uprave postavile komisije in komisarje za kontro-
lo	izvoza sdja na potrebnih krajih. Komisije in komisarji bodo vršili pregled svežega sadja za izvoz do 12, septembra po starih predpisih, od 12. septembra dalje pa na podlagi pravilnika o kontroli svežega sadja za izvoz. Komisarji in komisije na železniških postajah ali carinarnicah bodo torej poslovale od 12. septembra dalje po novem pravilniku, o čemer bodo ustanove in interesenti obveščeni s posebnimi brošurami.
Jesenski ljubljanski velesejem.
Razpored razstav na jesenskem ljublja skem velesejmu od 29. avg. do 9. sej
Paviljon E: Pohištvo, stanovanjsl oprema, preproge, muzikalije, sodi, če lji, hladilne naprave.
Paviljon F: Težka industrija, Plins štedilniki in peči. Kovinski izdelki. Pletilni stroji.
Paviljon G: Kmetijska razstava: MJ karstvo in sirarstvo, čebelarstvo, me zelenjadarstvo, vinarstvo, perutnina, ji ca, kunci.
Paviljon H: Pletenine, kožuhovina, i valni in pisalni stroji, kozmetika, farm ceutični in kirurgični izdelki.
Paviljon J: Tujsko-prometna razstav Razstava slovenskih mest.
Paviljon K: Razstava »Novodobno g spodinjstvo«. Tujsko-prometna razstav
Paviljon M: Gostilničarstvo in hot lirstvo.
Paviljon N: Razstava Ljubljane.
Paviljon L: Higijenska razstava:
Paviljon Zbornice za TOI: Razšla* Maribora.
Otvoritev novega mostu v Zidanem mostu.
V	torek dopoldne je bil svečano blagoslovljen in -otvorjen drugi železniški most, ki omogoča direktno zvezo med Ljubljano in Zagrebom. Kot domačin je pomočnik direktorja ljubljanske železniške direkcije inž. Klodič otvoril slovesnost z govorom, v katerem je najprej pozdravil bana Dravske banovine dr. Marušiča, zastopnika prometnega ministra direktorja dr. Borka, lavantinskega pomožnega škofa dr. Tomažiča, zastopnika vojaške oblasti polkovnika Nedeljkoviča,
zastopnika generalne direkcije drž. železnic inž. Kricka, direktorja zagrebške železniške direkcije inž. M. Sclmellerja, predsednika Zbornice za TOI Ivana Jelačina ml. in gen. tajnika Mohoriča, zastopnika tehniške fakultete ljubljanske univerze prof. Kralja in Hrovata, nadalje predstavnike sreza, občine tiska in druge navzoče. V svojem govoru je tolmačil pomen novega mostu, zgodovino, dela in pota do realizacije te zgradbe. Velikost pravkar izvršenega dela pa je ilustriral s sledečimi podatki: Odkopanega je bilo 20.000 m3 materijala. Za dela se je porabilo 31.000 m3 peska in gramoza ter 5600 ton ali 560 vagonov cementa. Od te ogromne množine betona so porabili za mostno konstrukcijo 9000 m8,
17.000	m8 pa za oporne in obrežne zidove. Železa se je porabilo približno 25 vagonov, lesa 80 vagonov, če bi se naložil ves materijal, ki se je odkopal in tisti, ki se je za stavbo porabil, na vagone, bi jih bilo 9000; tvorili bi vlak, ki bi segal od Ljubljane do Laškega. Vse to dovršeno delo pa je trud domačih inženjer-jev, domačih podjetij in naših delavce'1.
Nato je škof dr. Tomažič v svojem nagovoru naglasil koristi preurejenega železniškega prometa na Zidanem mostu, pojasnil pomen cerkvenih obredov, nato pa je ob asistenci župnikov Hristoviča in Šketa ter še enega duhovnika opravil blagoslovitev.
Govor predsednika TOI I. Jelačina.
Ivan Jelačin, predsednik Zbornice za TOI, je v svojem govoru naglasil, da je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani že na prvi veliki železniški konferenci, ki se je vršila od 3. io 7. maja leta 1920. v Beogradu, zahtevala pregraditev kolodvorskih naprav v Zidanem mostu in izgradbo prometnega trikota. To je bilo, ko je tako zvani provizorični režim, imenovan na podlagi določb mirovnih pogodb in sporazumov ln-teresiranih držav, povzročal popolno ne-sigurnost ter se družba vsled tega ni mogla odločiti za prepotrebne investicije v Zidanem mostu in za izgradbo drugega tira na progi Zidani inost-Zagreb-Sisak. Regime provisoire na južni železnici nam je povzročal takrat veliko škodo. Promet med Slovenijo in ostalimi pokrajinami države je bil zelo oviran, zastoj tovorov na dnevnem redu. Zbornica, ki je imela priliko opažati vse ne-prilike in gospodarske težkoče, ki so jih povzročale razmere v Zidanem mostu in zastoj ter preobremenjenost na stranski progi Zidani most-Zagreb, je stalno opozarjala vse merodajne činitelje na nujno potrebo odpomoči in na nujnost zgradbe prometnega trikota v Zidanem mostu. Privatnost južne železnice je povzročila, da te zgradbe niso prišle niti v investicijski program k 7 % investicijskemu posojilu iz leta 1921., niti v okvir Blairovega posojila. Ko je prešlo na jesen leta 1923. omrežje južne železnice v državno upravo, smo bili prepričani, da je nepri-lik konec in da se bo prepotrebna zgradba nemudoma izvršila. Zal se je od tedaj do zgradbe zopet od leta do leta odlašalo in šele leta 1927. po drugi veliki železniški konferenci je padla končno odločitev. Toda zopet je nastal zastoj v
delih in Zbornica je zato na konferenci gospodarskih krogov o Veliki noči dne
9.	aprila 1928 v Zagrebu .morala ponovno opozoriti na potrebo dograditve prometnega trikota in drugega tira od Zidanega mosta do Zagreba. To, kar je danes dograjenega in za kar izražamo naši prometni upravi udano zahvalo, je prvi korak k uresničitvi naše davne prometne potrebe dvotirnosti železniške zveze med Jesenicami, Rakekom, Mariborom in Zidanim mostom na eni ter Zagrebom
in Beogradom na drugi strani. Tudi v ureditvi postajnega vprašanja v Zidanem mostu samem je to, česar otvoritev praznujemo danes, le dober del začetka.
Časi in prilike so nas naučile, da smo skromni in potrpežljivi, vendar radi tega ne pozabljamo in ne izgubljamo iz vida, da je to le prvi korak k onemu, česar potrebuje za urejeni promet naše mlado gospodarsko življenje, česar potrebuje za svojo sigurnost naša domovina in zato končam svoje častilke s prošnjo, da naj srečno dovršena prva faza dela najde še v tekočem letu uspešnega, neposrednega nadaljevanja na razširje-vanju zasavskega dela proge do popolne dograditve drugega tira do Zagreba. Želim, da se čez leto dni snidemo zopet na tem mestu, da praznujemo otvoritev drugega tira proge proti Zagrebu.
Medtem je privozil na postajo od Ljubljane monakovski brzovlak št. 1 z okrašeno lokomotivo. Po kratkem postanku je na prošnjo inž. Klodiča zastopnik prometnega ministra direktor dr. Borko prerezal trobojni trak, ki je bil napet preko mostu in dal s tem vlaku znamenje za prosto pot. Godba »Sloge« je pod vodstvom g. Svetela zaigrala koračnico in med vzklikanjem navzočih je brzovlak počasi vozil preko novega mostu.
Gostje so si nato ogledali vsa novozgrajena dela, oporne zidove in novo-speljane ceste. Kmalu je privozil po novem mostu kot drugi vlak osebni vlak iz Zagreba, ki prihaja ob 13-46 v Ljubljano. Zadnji vlak, ki je pripeljal na postajo še na stari način s tem, da je zapeljal najprej proti Rimskim toplicam in nato nazaj na zidanomoško postajo, je bil sezonski splitski brzovlak, ki pride iz Zagreba v Ljubljano ob 11. dopoldne. Odslej bodo vsi vlaki med Ljubljano in Zagrebom vozili brez obračanja že po novem mostu. S tem bodo prihranili kakih 10 minut, vendar pa bo vozni red spremenjen šele v oktobru z uvedbo zimskega voznega reda, do takrat pa bodo ime-
li	vlaki daljši postanek na postaji.
V lirah barva, ple8ira in
V url- Ul (lil kemično gnati obleke, klobuke itd.
Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
Posredovanje v trgovskih poslih in informacije o prilikah na trgu v Londonu daje vsem interesentom proti nizki nagradi tvrdka Ishchadash Limited, 3. Upper Hornsey Rise, London N. 19.
Za uvoz sadja v Amsterdam pridejo v poštev naslednje tvrdke: Gebrs. Bosnak; L. Grelinger & Co.; W. O. J. Nieuwenkamp; Ph. W. Poolman.
Fotoaparate, očala, daljnoglede, ure in zlatnino, kupite najboljše pri trvrdki Fr. P. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trg 9.
If Veleinduslrijalec F. Woschnagg
V	ponedeljek je preminul v dunajskem sanatoriju Cottage znani veleindustrij alec g. Franc Woschnagg, glavar ugledne rodbine in šef tovarne kož v Šoštanju.
Vest o smrti g. Woschnagga je globoko pretresla vse, ki so pokojnika poznali. Za njim ne žalujejo samo njegovi sorodniki in prijatelji, ampak tudi vsa Šoštanjska okolica, ki je ž njim izgubila svojega velikega zaščitnika in dobrotnika. Razvoj in razmah mesta Šoštanja in njegove okolice se ima v veliki meri zahvaliti samo podjetnosti blagopokojnega in njegovi ljubezni do teh krajev. Podjetje, ki se je pod njegovo spretno in neumorno delavno roko razvilo do zavidljive višine, preživlja stalno okoli 750 delavcev, katerim je bil pokojnik ne samo ljubezniv šef, ampak v še večji meri skrben oče. Poleg sirotišnice, ki jo je zgradil že pokojnikov oče, imamo v Šoštanju mnogo objektov, ki jih je zgradil pokojnik in v katerih so zdrava stanovanja za vse Woschnaggove delavce in nastavljence.
S smrtjo pokojnega Woschnagga je nastala velika vrzel v vrstah naših gospodarskih prvakov, ki bodo pokojnega težko pogrešali. Služiti more kot vzor podjetnega, vztrajnega, skrajno poštenega in smotrenega gospodarja. Njegovo podjetje uživa najboljši glas ne samo v mejah naše domovine, ampak je zaslovelo tudi v inozemstvu, kjer so produkti iz Woschnaggove tovarne na raznih trgih visoko cenjeni. Dasi je pokojnik že par let bolehal, je bil vendar še do zadnjega duša celemu podjetju, kojega bosta odslej vodila pokojnikova sina Herbert in Walter.
Vzornega gospodarja ohranimo vsi v naj lepšem in svetlem spominu.
Družini blagopokojnika naše iskreno sožalje!
GREMIJALNA TRGOVSKA ŠOLA
V	LJUBLJANI.
Popravni izpiti se začno na gre-mijalni trgovski šoli v Ljubljani v ponedeljek, dne 31. avgusta t. 1. ob 14. uri.
Vpisovanje v II. in III. letnik se vrši v torek, dne 1. septembra t. 1. od 8. do 12. ure dopoldne v prostorih gremija trgovcev. Vajenci(ke) se morejo vpisati le na podlagi predloženega šolskega spričevala preteklega šolskega leta.
Vpisovanje v I. letnik bo dne 1. septembra od 14. do 17. ure in dne 2. septembra od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.
Eventualni sprejemni izpiti se vrše dne 3. septembra ob 14. uri na šoli.
Za sprejem v gremijalno šolo so predpisani trije razredi srednje ali meščanske šole, v slučaju prostora pa bodo sprejeti tudi priglašenci, ki so dovršili dva razreda omenjenih šol. Vsak priglašenec pa mora biti redo-van iz nemščine. Predložiti je treba zadnje šolsko spričevalo.
Pri vpisu v I. letnik plača vsakdo 500 Din šolniee in 100 Din sprejem-nine, v višji razred pa le šolnino v znesku 500 Din. Brez vplačila predpisanih taks ne more biti nihče vpisan in sprejet.
Začetek šolskega leta in podrobnosti bodo razvidne na šolski deski v »Trgovskem domu« in iz oglasov v časopisju.	šolski	odbor.
PRIČETEK ŠOLSKEGA LETA NA DRŽAVNI TRGOVSKI AKADEMIJI
V	LJUBLJANI.
Popravni izpiti se vrše od 26. avgusta dalje. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra od 9. do 12. ure, za I. letnik v ravnateljevi pisarni, za ostale letnike, v učilnici št. 5. Natančni razporedi izpitov in sprejemni pogoji za I. letnik trgovske akademije so objavljeni na razglasni deski.
Produkcija lanu v Jugoslaviji. Glavna zveza srbskih poljedelskih zadrug je izdala statistiko o produkciji lanu v posameznih banovinah v preteklem letu in beremo sledeče: Donavska banovina
15.040.000 kg, Savska 5,730.000 kg, Moravska 4,380.000 kg, Drinska 4,380.000 kilogramov, Vardarska 1,850.000 kg,Vr-baska 2,660.000 kg, Zetska 500.000 kg, Primorska 310.000 kg, Dravska 76.000 kilogramov, Beograjski upravni okraj
5.000 kg.
Vina iz Donavske banovine je bilo izvoženega v juliju nad 6100 lil, od česar je šlo 5200'lil v Italijo, 757 in 742 hi v Češkoslovaško in Avstrijo.
Z lanom posejana zemlja v Češkoslovaški znaša letos 11.000 hektarov proti
16.000 hektarom v preteklem letu; pridelek se ceni na 50.000 do 60.000 met. stotov. Kvaliteta se je v čeških deželah zboljšala, v Slovaški poslabšala; lani je bilo obratno.
Bakreni kartel je znižal svojo cif ceno od 8-25 na 8 cents. Včasih se notacija nekoliko dvigne, a splošno gredo cene navzdol.
Za zgradbo bolnišnice na Sušaku je banovinska uprava v Zagrebu razpisala na 31. t. m. ofertno razpravo. Prora-čunjena svota znaša ca. 5,750.000 Din.
U. Steel Corp., največje svetovno podjetje jekla, je znižalo uradnikom plače za 10 do 15 odstotkov. Mezde delavcev, ki jih je ca. 200.000, ostanejo nespremenjene.
Dve veliki banki v Ženevi se hočeta fuzionirati, Comptoir d’Escompte in Union Financiere. Povod je dalo vznemirjenje vsled poloma Banque de Ge-nčve. Nova banka bo razpolagala z osnovno glavnico 150 milijonov švicarskih frankov.
Nemška Državna banka je znižala obrestno mero z veljavnostjo od 11. avgusta od 15 na 10 odstotkov, lombardno obrestno mero pa od 20 na 15 odstotkov. To je naravna posledica zadnjih dogodkov.
Deficit francoskih železnic v tekočem leto je proračunjen na ca. 2800 milijonov frankov. Potrebno bo najmanj 25-odstotno zvišanje tarif.
Kupna moč ameriškega dolarja je sedaj 1J6 zlatega dolarja, kar znači najvišjo vrednost od 1. 1917 dalje.
Obtok bankovcev v Češkoslovaški je v znesku 6626 milijonov Kč krit v zlatu in devizah z 42 odstotki.
Rumunsko železno podjetje Rešica (v rumunskem Banatu) izkazuje za preteklo leto 73 milijonov lejev dobička (leto prej 83 milijonov). Dividenda je zopet 7odstotna.
Naznanilo!
Podpisani naznanjam cenj. trgovcem, da sem OTVORIL
AvtobrzoprevozniStvo
Priporočam se za selitve, dovoz In prevoz vsakovrstnega blaga v Ljubljani, kakor tudi Izven Ljubljane.
Cene konkurenčne!
NaročUa se sprejemajo v pisarni, Dunajska cesta, zraven Strojnih tovarn, in na Sv. Jerneja cesti 25. Z velespoitovanjem
VELEPlt RUDOLF, trgovina s kurivom
Legitimacije za Zagrebački Zbor (29. avgusta do 9. septembra 1931) s pravico do 50% popusta na železnici se dobe po Din 30‘— v uradu Ljubljanskega velesejma.
I. Mednarodna razstava za letalske-, avto-, rad jo-, elektroaparate v Bukarešti se vrši pod protektoratom kralja Karola II. od 30. avgusta do 27. septembra 1931.
Hmeljarski velesejem v Lublinu (Poljska) se vrši od 23. do 28. septembra 1931.
Levantinski sejem v Bari-ju (Apulija) se vrši od 6. do 21. septembra. Jugo-slov. prometno ministrstvo je odredilo za ta sejem vozne olajšave.
Priprave za večjo razstavo pšenice se vršijo ob sodelovanju zadevnih zadrug v poljedelskem ministrstvu. Čas in kraj razstave se bosta še naznanila.
A. Ogris:	*
0 žitnih monopolih.
(Nadaljevanje.)
Kako bo proizvodnja žita reagirala na uvedbo žitnega monopola, se ne more predvideti. To zavisi pač precej od prevzemne cene, ki mora že precej presegati produkcijske troske, ako naj se kmet, ki je po naravi konservativen, odloči preurediti večja zemljišča za žitno produkcijo, ter od tega, koliko je sploh še zemlje v deželi, ki se da z večjim pridom porabiti za pridelovanje žita, kakor za druge kulture.
Splošnoveljavno presoditi uporabnost zaščitnega žitnega monopola ni tako lahko, kakor izgleda. 2e zategadelj ne, ker je mogoče monopol organizirati na dosti različne načine in ker mora biti njegova konstrukcija v vsaki deželi pri-lagodena posebnim razmeram. Tudi nudi doslej zgodovina te agrarno-za-ščitne naprave premalo izkustev, da bi mogli na njih podlagi tvegati definitivno oceno. Zato se pa mnenja o žitnem monopolu tudi tako zelo razhajajo in sicer ne le glede načelne pripustno-sti, kar je čisto naravno, temveč tudi glede tehnično-gospodarskih posledic, katere prinaša.
Takšen monopol ste uvedle najprej Švica (1. 1915) in Norveška (1. 1917). Naš jugoslovanski monopol je pa še tako nov, da z ozirom na dosedanje njegovo delovanje še ni mogoče kaj reči. Prvi dve deželi sta uvedli žitni monopol v vojni dobi iz prehranjevalnih ozirov, njuna monopola sta torej pravzaprav vojni centrali, ki ste ostali, ko so drugod take vojne centrale že davno izginile. Ti dve deželi ste tudi agrarno pasivni, zato izkustva, ki ste jih z žitnim monopolom pridobili, za nas niso brez nadaljnega izkoristljiva. Da je žitni monopol uporaben, samo deželam, ki so v pridelovanju žita pasivne, je mnenje, ki se pogostoina sliši, ki je pa preuranjeno. Pravno se je žitni monopol v obeh deželah že odpravil, v Švici
1.	1929 z ljudskim glasovanjem, na Norveškem pa 1. 1927; v obeh deželah je na mesto monopola stopila neka kompromisna rešitev, po kateri se ščiti domača žitna produkcija z izrednimi prevoznimi tarifami (z tarifno izravnavo.), z mlevskimi premijami in s posebnimi produkcijskimi premijami. Izza 1. 1928 Norveška poljedelcem sploh ne daje več premij, temveč porablja dobiček, ki ga uvozna organizacija vstvarja, za poce-njevanja umetnih gnojil, za pokončava-nje rastlinskih škodljivcev, za melioracije, gradnjo stanovanj itd., s čimer doseže narodnogospodarsko posredno iste, če ne večje koristi, kakor če bi podeljevala produkcijske premije. Deželam, ki pridelujejo le malo žita in morajo velike količine uvažati, prinaša monopol kajpak še to ugodnost, da se morejo v trBovinskih pogajanjih za obljubljen nakup večjih količin žita dobiti pomembne trgovinsko-politične koncesije.
O	norveškem monopolu, ki pa, kakor rečeno, ni več monopol v pravem smislu besede, gre glas, da je v poslednjih dveh letih, v katerih so cene žitu padle za 50% pod predvojno razino, dosegel z veščim izkoriščanjem razmer, kakor so se razvijale na svetovnih žitnih tržiščih, za producente dostatno rentabilne cene, za potrošnike pa razmeroma ceneno krušno in močnato hrano. Švica išče izza 1. 1929 na podoben način, ka-
OF ^vr.yešHa’ koinPr°misno rešitev žitne zahti e. L 1930 je vlada kupila domačo produkcijo ter plačala za tono približno 3300 Din; zguba se je pokrila s specialnim davkom na tobačne izdelke.
(Konec prihodnjič.)
vseh vrst eno• in večbarvne
Jugografika
Llubljana, Sv. Petra nasip 23
TEDEN^UUBllANSKtBORZl
Blago
2285-31
789-22
1105-35
796-41
275-42
5660-58
222-17
167-84
296-57
Naročajte tn podpirajte »TRGOVSKI LIST«!
Devizno tržišče.
Tendenca splošno čvrsta.
iKakor je bilo pričakovati v očigled postopnemu učvrščavanju vseh deviznih tečajev, beleži minoli teden na Ljubljanski borzi znaten devizni promet 19,688.609 dinarjev 10 para napram prometu predzadnjega tedna v višini 16-533 milij. Din.
Značilno je, da zaznamuje ponedeljkov borzni sestanek kot je razvidno iz tehle dnevnih prometnih številk:
10. avg. Din 9,740.373-75 London-ltalija-VVien
11. avg. Din 2,783.791-25 Londoii-Curih-Praha 12- avg. Din 2,286.932’03 London-Curih-Italija
13. avg. Din 2,738.460-12 Newyork-Lon.-Curih
14. avg. Din 2,139.051-95 Italija-Wien-Curih največji dnevni devizni promet, dosežen tekom zadnjega tedna in presega celo polovico celotedenskega prometa. Pripomniti je treba, da so bile baš tega dne notice poedinih najvišje, a v petek (14. t. m.) pa, ko je bil opravljen najnižji dnevni devizni promet, najvišje. Zanimivo je pri tej priliki, ugotoviti višino tečajne razlike pri posameznih devizah na omenjena dva borzna dneva, vsled česar navajamo tozadevne notice:
10.	VIII. 1931.
Denar	Blago
Amsterdam	2273-24	2280-08
Bruselj	786-—	78836
Curih	1100	85	1104-15
Dunaj	792-60	795	—
London	273-94	274-76
Newyork	563301	565001
Pariz	221-10	221-76
Praga	167-21	167-71
Trst	29518	296-08
14.	VIII. 1931.
Denar
Amsterdam	2278-47
Brueelj	786-86
Curih	110205
Dunaj	794-01
London	274-60
Newyork	564358
Pariz	221-51
Praga	167-34
Tret	295-67
Od skupnega tedenskega prometa je dala Narodna banka tokrat komaj eno tretjino vsega prometa, t, j. 6800 milij. dinarjev in sicer največ Dunaja (2’550 milij. Din), Curiha (2-108 milij. Din) in Prage (1’425 milij. Din), zatem pa še Londona (549 tisoč Din), Pariza (71 tisoč dinarjev) ter Amsterdama 91 tisoč Din. Nasprotno izkazuje v privatnem blagu deviza London s 4-658 milij. Din ved kot eno tretjino izkazanega prometa v pretečenem tednu, ki je znašal v celem nekaj manje kot 13 milijonov dinarjev. Na drugem mestu je Italija s 3-374 milij. dinarjev, dočim zavzema tretje mesto Newyork z 2-722 milij. Din; zatem sledi Dunaj z 1-110 milij. Din, potem Berlin (297 tisoč Din), Pariz (228 tisoč Din), Curih (345 tisoč Din), Budimpešta (133 tisoč Din) in končno Praga z 21 tisoč dinarjev.
V ostalih devizah ni bilo v prejšnjem tednu niti prometa niti beležk v devizni tečajnici.
Efektno tržišče.
Tendenca nespremenjeno mlačna, bre* zaključkov.
Tečaji večine na tukajšnji borzi bele-ženih efektov so ostali brez izprememb razen delnic Tvornice za dušik, Ruše, ki notirajo od 13. t. m. daije 125 Din za denar. Izmed. Blairovih posojil je bilo v minulem tednu nudeno 8%> po 81—, 83- , 82- (dne 12. in 13. t. m.) ter po 80' i a 7% po 72"— le v ponedeljek (10. t. m.) in petek po 71-—.
Lesno tržišče.
Tendenca, mlačna.
V pretečem tednu je bilo povpraševanje v tramih precej živahno. Iskali so se pa izključno le trami letošnje produk-cije. Pojavili so se tudi interesenti, ki so iskali monte blago v tramih, kar se ni zgodilo že precej časa. Izgleda, da so skladišča naših odjemalcev precej izčrpana. Trami stare produkcije se oddajajo le v redkih slučajih in še to, če so dobro konservirani. Zelo veliko škodo pa trpe producenti tramov, ki niso svoje blago strokovnjaško manipulirali.
Kupčija v rezanem mehkem lesu se
še m oživela, išče se pa le v pretežni večini smreka I., II. kakovosti.
V	trdem lesu je zanimanje za podnice ter neobrezane plohe. V bukovini trgovina počiva. Drva se iščejo le, če so iz letošnje zimske sečnje. Zaključeno je bilo v pretečenem tednu 3 vagone remelj-nov, 2 vagona desk smreka-jelka in 1 vagon oglja.
Povpraševanja.
Iščejo se bukova suha, zdrava drva za eksport v Italijo.
Išče se za eksport v Grčijo franko Djev-djelije, oziroma Sušak pristanišče: 250 m’ rezane smrekovine, paralelne, ostrorobe, oče-l.jene, I., H- z 30% III., izključeno gnilo in razbito: 15% škoret, 12 mm, 4 m, 16 cm naprej, media 23/24 cm, 20% desk, 18 mm, 4 m, detto, 55% desk, 24 mm, 4 m, detto in 10 m3 desk, 33 mm, 4 m, 18 cm naprej, 10 m3 desk, 38 mm 4 m, detto. (Ti dve debelini samo v
I. in II. kvaliteti).
100 m3 moralov, ostrorobih, I., II. in III., monte, sorazmerno v sledečih debelinah: 26/56, 33/66, 66/66, 76/76 111111, 4 m dolžine.
1 vagon bukovih tavolonov, suhih, samo I. kvalitete, obrobljeno in sicer: 'A vagona 70 debeline, 4-50 dolžine; >/s vagona 80 111111 debeline, 4-50 111 dolžine; ^ vagona 40 do 80 mm debeline, 2 111 naprej. Cena Iranko meja Postojna.
Rezana jelovina na živ rob za čimprejšnjo dobavo: 197 komadov 10X12 cm, dolžina 515; 195 komadov 10X12 cm, dolžina 4 111; 135 komadov 6X10 cm, dolžina 5-15 111; 123 komadov 6X10 cm, dolžina 4 m; 2470 komadov 4X5 cm, dolžina 110 m; 1700 komadov 4X5 cm, dolžina 0-60 111. — Paralelno: 590 kom. širina 33 cm, 3[j 111111 debelina, 4 m; paralelno 192 kom. širina 33 cm, 35 mm debelina, 5-40 m; paralelno: 50 kom. širina 33 cm, 35 mm debelina, 3-70 111; paralelno: 1874 kom. širina 33 cm, 35 111111 debelina, 3-20 111; paralelno: 290 kom. širina 33 cm, 35 mm debelina, 160 m. Franko meja Postojna tranz.
Bukove doge: 20 mm debeline, 90 cm dolžine; 15 mm debeline, 105 cm dolžine. — Franko meja Postojna tranzit.
Bukova drva z nekaj hrastovimi, večina bukova, gabrova, brstova, dolžina 30/35 cm, franko meja.
Hrastove okroglice, suhe in bukove okroglice do 8 cm premera. Vse zdravo in 6uho franko meja.
300 komadov parjene bukovine, I. do II., od 14 cm naprej, 13 mm debeline (vezano).
150 komadov parjene bukovine, I. do II., od 14 cm naprej, 20 mm debeline (vezano).
50 komadov parjene bukovine, I. do II., od 14 cm naprej, 40 mm debeline (vezano).
3 m3 parjene bukovine, I. do II., od 14 cm naprej, 13 mm debeline.
1 vag. 3 m3 parjene bukovine, I. do II., od 14 cm naprej, 20 mm debeline.
2 m3 parjene bukovine, I. do II., od 14 cm naprej, 27 mm debeline.
2 m3 parjene bukovine, I. do II., od 14 cm naprej, 40 mm debeline.
1	vag. 5 m3 parjene bukovine, I. ali I. do
II., 40 mm, od 14 cm naprej, 3 m3 parjene bukovine, I. ali I. do II., 50 mm, od 14 cm naprej, 2 m3 parjene bukovine, I. ali I. do
II., 90 mm, od 14 cm naprej, 2 m3 parjene bukovine, I. ali I. do II., 100 mm, od 14 cm naprej, 5 m3 naravne bukovine, očeljene, I. do II. kvalitete, 38 nun debeline, od 2 do 4 m dolžine.
Parjena bukovina se razume v dolžini od 2 do 4 m s 15%, od 1 do 1-90 m.
Ca. 20 m3 naravne bukovine, od 20 do 30 cm, debelina 100 ali 110 ali 120 111111, dolžina vse samo 2-50. Cene najnižje franko Sušak pristanišče.
Gobe za takojšnjo odpošiljatev, poslati vzorce takoj. — Cena franko meja Postojna tranzit.
Tečaj 19. avgusta 1931.	Povpra- ševanje	Ponudbe
	Din	Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. fjold.	2288-02	2295-46
Berlin 100 M		—•—	—•—
Bruselj 100 belg ....	79026	792-62
Budim peSta 100 penffO . Curih 100 fr		1102-95	1106-25
Dunaj 100 šilingov . . .	796-87	799-27
London 1 funt 		275-74	276-56
Newyork 100 dolarjev .	5663-66	5680-66
Pariz 100 fr		222-41	223-07
Praga 100 kron 		167-64	168-14
Trst 100 lir		296-79	297-69
Priporoča se
Gregorc & Ko,
Ljubljana
Veletrgovini! špecerijskega in Icolonijalnega blaga, Iomega žganja in ipirHa.
Telelon 22-46 Brzojavi: Gregorc
Zahtevajte špecijalne ponudbe!
Telefonske prilike v Dravski banovini.
(Referat tajnika g. Kajzerja na občnem
zboru Zveze trgovskih gremijev.)
(Nadaljevanje.)
Zveza je zato s ponovnimi predstav-kami prosila ministrstvo, da dodeli direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani naknadni kredit, čemur pa ministrstvo ni ugodilo.
Nahajali smo se torej v položaju, iz katerega ni bilo izhoda. Ministrstvo se je v svoji rešitvi postavilo na stališče pravilnika, — direkcija pošte in telegrafa pa na stališče nezadostno odmerjenega kredita.
V	takem stanju se nahajamo, žal, še danes. In to stanje je za zboljšanje telefonskega prometa v Dravski banovini eno izmed glavnih ov,ir.
Kakor prej, vrši direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani v pretežnih primerili instalacijo telefonov, če je interesent pripravljen nositi poleg predpisane instalacijske pristojbine tudi stroške za instalacijski materijal. Razumljivo je, da visoka instalacijska pristojbina in mnogokrat še višji stroški za- instalacijski materijal in delo odvračajo interesente od nabave telefona.
r Tako je po podatkih, ki jih je zbrala Zveza, v Dravski banovini preko 320 interesentov, ki zaman čakajo na instalacijo telefona, poleg mnogih drugih, ki tu niso izkazani.
Po posameznih gremijalnih okoliših je interesentov: V Ljubljani preko 200, Litiji 1, Konjicah 30, Celju 40, Slovenj-gradcu 2, Ribnici 2, Logatcu 15, Murski Soboti 15, Ljutomeru 2, Laškem 1, Ptuju 10.
lo veliko oviro v našem telefonskem prometu more odpraviti torej dotacija direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani z zadostnimi krediti. Ni le v interesu interesentov, da so instalacijske pristojbine znosne, marveč je to v še večjem interesu države, ki si bo dala z dobro razpleteno telefonsko mrežo večje obeležje civiliziranosti.
Telefonske naročnine.
Razdelitev telefonskih naročnin je pri nas monstrum, ki dela našemu gospodarstvu, telefonskemu prometu in državnim financam, veliko škodo.
Kakor znano, so porazdeljeni telefonski naročniki po krajih in poklicih. Ako pogledamo to pestro mešanico strok in podjetij, kakor so porazdeljene v posamezne skupine, vidimo, da tu ni prav nobenega sistema, nobenega principa in da je ta porazdelitev nepravilna.
Razdelitev naročnikov po številu naročnikov v posameznih krajih j© nesistematična. Naročniki, v krajih nad 400 naročnikov plačujejo višjo naročnino, nego naročniki, v krajih od 50—400, odnosno v krajih izpod 50 naročnikov. Na prvi pogled -bi zgledala ta porazdelitev popolnoma pravilna, če bi te tako porazdeljene skupine ne povzročile vprašanja rentabilnosti telefona.
Vzemimo za to nekaj konkretnih primerov:
Beograd, odnosno Zagreb imata 3000 oziroma 4000 naročnikov. Naročnik v Zagrebu se more posluževati 4000 telefonskih številk in more torej opraviti svoje posle v veliki meri telefonskim potom.
Naročnik n. pr. v Ljubljani pa ima v krajevnem telefonskem prometu na razpolago le okrog 2000 telefonskih številk, pa je uvrščen v isto skupino in z isto naročnino kot naročnik v Beogradu ali Zagrebu.
Vidimo nadalje, da mora plačati n. pr. naročnik v Mariboru, ki ima okrog 700 naročnikov, prav isto telefonsko letu o naročnino, kot n. pr. v Ljubljani z 2000 telefonskimi naročniki, ali pa v Zagrebu in Beogradu s 3000 in 4000 naročniki. Brežice imajo n. pr. 15 naročnikov in plača trgovec v Brežicah 1400 Din letne pristojbine, prav tako kot trgovec v Ljutomeru, ki ima 25, odnosno v Murski Soboti, ki ima 45 telefonskih naročnikov.
Iz tega sledi, da v porazdelitvi po številu naročnikov ni pravega sorazmerja v rentabilnosti telefona.
Pravilnik o telefonskih pristojbinah razvršča nadalje naročnike po poklicih. Tako plačajo n. pr. veletrgovci, banke,
Tovarna
STAVBENIK
TOVARNA USNJA FRANC WOSCHNAGG IN SINOVI D. D. v Šoštanju javlja tužno vest, da je njen predsednik upravnega sveta, gospod
Ivanc Woschnagg
dne 17. avgusta 1931 po doletim	V.	?,§.•	letu	svoje	starosti na
Dunaju za vselej zatisnil svoje trudne oči.
Nepozabni naš šej bo ostal vsem nastavljencem in delavstvu trajno v najboljšem spominu.
Pogreb se vrši predvidoma v četrtek dne 20. t. m. ob 4. uri popoldne iz tovarne v Šoštanju" do lastne grobnice pri farni cerkvi v Šoštanju.
Šoštanj, dne 17. avgusta 1931.
»» GRADBENO
POD|ET|E II TEHNIČNA PISARNA • •
MIROSLAV ZUPAN - Ljubljana
Poštni ček. račun štev. 12.834 Telefon štev. 2103
Beton, železobetonske vodne zgradbe, arbitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. • • Sprejemanje v strokovno izvršitev vsen načrtov stavbne stroke > • tehnična mnenja • • Zastopstvo strank v tehničnih zadevah
Sfzojavi: ZKrispercoloniale JEjubljana — telefon št. 2263
Ani. Krisper Coloniale
Častnik: Josip Vovlič Hjuhliana
danajska cesta 33 »jfU,
Wn« po.ireiba	C«W	»1	r«W>%°
Ureja dr. IVAN PLE8S. - zTfn.viko - indn.trij.kx> d. d. »MERKUR« kot Udajatelja in tl.karja: O. MICHALEK. Ljubljana.
trgovsko - industrijska podjetja itd. v krajih z nad 400 naročniki 3800 Din letne naročnine, trgovci na drobno i. dr. pa 2800 Din. V krajih od 50—400 naročnikov plača veletržec 2800 Din, trgovec pa 2400 Din, v krajih izpod 50 naročnikov je odmerjena telefonska naročnina za trgovino na debelo s 1600 Din in trgovino na drobno s 1400 Din.
Pri tej uvrstitvi pa je značilno, da je tudi tu porazdelitev brez sistema in pri kateri je baš trgovstvo občutno prizadeto.
Kakor je nepravilna razvrstitev po številu naročnikov, prav tako je nepravilna porazdelitev po poklicnih skupinah.
Tako določa n. pr. pravilnik, da so uvrščena podjetja, institucije in nekateri drugi poklici v nižjo skupino kljub temu, da vršijo svoje posle v veliki meri s tem, da se poslužujejo telefona.
Tako plača n. pr. advokat v kraju s preko 400 naročniki 1200 Din naročnine, to je manj, kakor pa mali trgovec v kraju izpod 50 naročniki.
Telefonsko ugodnost uživajo tudi na-bavljalne zadruge, saj plačujejo v krajih z nad 400 naročniki lp 270 Din letne naročnine, in za 1900 Din nižjo naročnino v krajih od 50—400 in za 1100 Din nižjo naročnino nego trgovec v krajih izpod 50 naročnikov.
Zlasti podeželski trgovec sorazmerno malo uporablja telefon, vsekakor pa znatno manj nego nekateri poklici, ki so uvrščeni v nižje naročniške skupine, — pa je radi tega krivično, da se je uvrstilo trgovstvo v prvo in drugo naročniško skupino in s tem tudi tu kršilo princip enakomerne porazdelitve naročnine na vse poklice.
Zveza je že na občnem zboru v Murski Soboti poudarila potrebo po temeljiti reviziji pravilnika o telefonskih naročninah in zahtevala, da se določi za telefonske pogovore enotna cena in naročnina računa po številu pogovorov. S tem bi odpadla sedanja neumestna porazdelitev naročnikov v skupine in po poklicih, kar bi brezdvomno ugodno vplivalo na razvoj telefonskega prometa in bi bilo ob primerni enotni ceni pogovora tudi v korist državnim financam. Poleg tega pa bi se mogla ugodno izvesti tudi misel po komercializaciji telefona, katero sedanji način porazdelitve naročnikov in naročnine onemogoča.
Iz zgoraj navedenega je torej povsem dokazana upravičenost zahtev slovenskega trgovstva po popolnoma novem načinu odmerjanja naročnine, ki naj izravna velike razlike in krivice med naročniki in prinese v našo telefonsko službo nov, boljši sistem, ki mora bazirati na načelu, ki bo pospeševalo razvoj telefonskega prometa.
Ker je nepravilnost sedanje porazdelitve naročnikov velika ovira v zboljšanju telefonskih prilik v Dravski banovini, zato je potrebno, da Zveza na današnjem zborovanju ponovi svoj sklep in poudari važnost po preosnovi telefonskih naročnin.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Vpisale so se nastopne firme: Sedež: Maribor.
Besedilo: Ing. I. & K. Biihl, livarna zvonov in kovin, tvornica kovinskih izdelkov, družba z o. z.
Ing. I. & K. Biihl, Glocken- und Metallgieserei, Metallvvarenfabrik, Ge-sellschaft m. b. H.
Obratni predmet: vlivanje zvonov in kovin ter tvorniško proizvajanje kovinskih izdelkov.
Družbena pogodba z dne 10. julija 1931., sklenjena na nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 50.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini:
50.000	Din.
Poslovodje: 1. Ing. Biihl Josip, tovarnar v Mariboru; 2. Biihl Kurt, strojni tehnik v Mariboru.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 6. avgusta 1931. — Firm 659/31 — Rg C II 77/1.
*
Sedež: Ptuj.
Besedilo: Krajnik Lovrenc.
Obratni predmet: trgovina-z deželnimi pridelki na debelo.
Imetnik: Krajnik Lovrenc, trgovec v Ptuju, Vošnjakova ulica št. 16.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 6. avgusta 1931. — Firm 674/31 — Rg A III 175/1.
*
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: Maribor.
Besecfilo: Greinitz industrija in trgovina železa- d. d.
Izbriše se član upravnega odbora ing. Hans Karlon, vpiše pa novoizvoljeni član upravnega odbora Košak Oskar, direktor v Zagrebu, Tomažičeva ulica 4. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 6. avgusta 1931. — Firm 659/31 — Rg B II 82/8.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Golež Anton.
Obratni predmet: trgovina z drobnim, galanterijskim blagom in pletenino.
Obratni predmet se je razširil na trgovino z južnim in domačim sadjem (uvoz in izvoz).
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 6. avgusta 1931. — Firm 684/31 — Rg A 111 85/3.
*
Izbrisale so se nastopne firme:
Sedež: Brežice.
Besedilo: Avtomobilna zveza Brežice — Grobelno—Poljčane, družba z o. z. v Brežicah v likvidaciji — vsled končane likvidacije.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., due 15. julija 1931.	— Firm.
365/31 — Rg C I 18/34.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Motor linport Cie«, agentura in trgovina z motornimi vozili, družba z omejeno zavezo.
Radi prenosa sedeža v Celje.
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
cdd. III., dne 27. junija 1931. — Firm. 568 - C III 178/5.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: M. Teršan.
Radi opustitve obrata.
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. junija 1931. — Firm. 602 — Reg. A III 108/5.
Dobave. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 27. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave raznih tiskovin. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 27. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 100 metrov verig, 400 kg fasadnih barv, 2 usnjatih jermen, 500 komadov krtač, 1275 kg žebljev (žičnih in tapetniških), 120 kg motvoza, 30 kg azbesta, 100 kleja in 100 kg kolofonije. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 2. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 7000 kg tračnic. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 3. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 300 komadov varnostnih tablic, 10 sodov dynamo-olja in 10 sodov strojnega olja. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 7. septembra t. 1. ponudbe glede dobave
motorne brizgalne. — Dne 7. septembra t. 1. se bo vršila pri Upravi policije v Zagrebu licitacija glede dobave 360 komadov dežnih plaščev. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Oddaja zakupa zemljišča na postaji Derventa v svrho zgradbe buffeta se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 4. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
Ji'jliJ poročiti
MARIBORSKO SEJMSK0 POROČILO.
Prignanih je bilo 20 konj, 15 bikov, 264 volov, 322 krav in 27 telet, skupaj 648 komadov.
Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 11. avgusta 1931 so bile sledeče:
Debeli voli 1 kg žive teže 5—6 Din, poldebeli voli 3’75—4, plemenski voli 3'50—5, biki za klanje 3—4, klavne krave debele 3-50—5, plemenske krave 2-75 do 3h50, krave za klobasaije 2—2-75, molzne krave 3—3-75, breje krave 3 do 3-75, mlada živina 4-50—8, teleta 6—7.
Prodanih je bilo 422 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 51 komadov, za izvoz v Italijo 55 komadov.
M e s n e c e n e : Volovsko meso I. vrste 1 kg 14—16 Din, II. 10—12, meso od bikov, krav, telic 6—8, telečje meso I. 18—25, II. 8—16, svinsko sveže meso 12—24 Din.
naročajte le pri domači tvornici katera edina izdeluje to blago iz najboljšega materijala in prodaja najcenejo
2 513 JOS, R. PUH, Ljubljana, Gradaika 22
vinskega kisa
d. z o. z.
Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejši namizni his
iz pristnega vina
Zahtevajte ponudbo 1 Tehnično in higije-nično najmoderneja urejena kisarna v Jugoslaviji Pisarna: Ljubljana, Dunajska c. la II. nadstr.
Telefon štev. 23-89