* Največji lUremld daevftoT^ V Zdniženih državah I Vtljaufieko • • . 16.00 I Za pol leta - • • • • Za Ne*r York celo leto . Za inonnutro celo leto GLAS List slovenskih-delaveev y Ameriki." The largest Slovenian Da2y m the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CO&TLANDT 2876, Entered as Second Class Hatter, September 21, 1003, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3. 1879. —————— m t-----—-------—-------__ TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 31. — ŠTEV. 31. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 6, 1924. — SREDA, 6. FEBRUARJA, 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII WILSONOV POGREB BO ENOSTAVEN i Bivšf predsednik Zdruienih držav, Woodrow Wilson je pred smrtjo ponovno poudaril, da ga ne smejo pokopati z velikim pompom in svečanostmi. — Bivši nemški poslanik v Združenih državah brani Wilsonovo stališče. — Pri oficijelnih cerimonijah bo navzoč tudi Coolidge. Washington, D. C., 5. februarja.—Velika ljudska množica se je zbrala danes na S cesti, v bližini stanovanja prej snega predsednika Woodrow Wilsona. V hiši žalosti pa so se oglasile številne odlične osebe. Pogreb se bo vršil jutri popoldne po kratkih cerimonijah v hiši žalosti ter nadaljni cerimoniji v Bethlehem kapeli katedrale na griču. Vsled odločitve Mrs. Wilson, ki je s tem izpolnila željo zamrlega predsednika, bo pogreb pri prost, brez vseh pompoznili cerimonij, vendar pa bodo vojaški in mornariški oddelki izkazali pokojnemu zadnjo čast s salvami. Tekom trideset dni trajajočega narodnega žalovanja, katero je odredil predsednik Coolidge, se ne bodo vršile v Beli hiši nikake dTužabne prireditve. Pogrebni cerimonij v hiši žalosti se bodo mogli vde-ležiti radi omejenega prostora le člani družine in nekateri najbolj intimni prijatelji zamrlega. Predsed. Coolidge in njegova žena se bosta udeležila teh cerimanij ter sledila krsti v katedralo. Pri oficijelnih cerimonijah v katedrali pa bo predsednik Coolidge obdan od članov svojega kabineta. Družinski krog bo šele par ur pred pogrebom zaključen, kajti Mr. in Mrs. MacAdoo bosta dospela šele jutri zjutraj. Pogrebne cerimonije v katedrali se bodo vršile ob polštirih popoldne. Osem armadnih seržantov in osem mornariških vojakov bo tvorilo častno stražo krog voza na kratki poti z doma v katedralo. Še danes so številni zahtevali slovesen pogreb zamrlega predsednika. Senator Swanson iz Virginije je mnenja, da naj najde predsednik Wilson zadnji počitek v svoji rojstni državi, tej materi predsednikov. Drugi so predlagali Arlington narodno pokopališče, kjer počiva nepoznani ameriški vojak. Stavilo se je že tozadevno ponudbo. Postava predpisuje sicer, da se ne sme zgraditi nobenega spomenika ali stavbe v notranjosti Memorial zgradbe, dokler ne bo oni kateremu velja ta« čast, mrtev že deset let. Voj ni tajnik Weeks pa je namignil, da se lahko pusti vnemar to določbo in da bo kongres to brez dvoma tudi dovolil. Berlin, Nemčija, 5. februarja. — Grof Bernstorff, ki je bil tekom prvih let svetovne vojne nemški poslanik v Washington!!, je označil kritiko, izrečeno nad Wilsonom, za propagando. Branil je prejšnega predsednika ter reje el : — "Wilson ni bil dovolj državnika, da bi mogel zmagati proti zavezniški diplomaciji v Parizu." PROSTOR, KJER BO WILSON POKOPAN. DUHOVNIK POSTAL ŽRTEV MORILCA Nemški župnik Dahme iz Bridgeport, Connecticut, je bil ustreljen od nepoznanega, kateremu se je posrečilo pobegniti. SAMOMOR V JETNIŠNICI. Trenton, N. J., 4. februarja. — Sest in trideset let stari Sanford I)eny.iak, ki je bil obsojen na šest do tlovetletno ječo radi kriminalnega napada, je umri po navidezno ponesrečenem samomorilnem poskusu. Obesil se je na vrata celice, a so ga sneli Se živega. Pozneje pa je vendar umrl, ker si je zlomil tilnik. VENIZELOSOV KABINET RESIGNIRAL. JE ŽIVILA V SOVJETSKI RUSUI. Moakva, Rusija, 4. februarja. Plače po raznih industrijah so se v zadnjem času zvišale za šest odsotkov. Cena živilom je znatno padla. Zvišanje plač je deležnih tudi 700,000 železničarjev. Lakote in pomanjkanja se ni bati, ker je živil v izobilju. Atene, Grško, 4. februarja. — Danes je odstopil ministrski pred sednik Venizelos. Odstopili so tudi vsi člani njegovega kabineta. Kot vzrok odstopa je navedel Venizelos slabo zdravje. Bivši notranji minister Kafandaris l»o sestavil novo (ministrstvo. RUSIJA NOČE PODPISATI ITA LJANSKE POGODBE. MATI ŠESTIH OTROK OBTO-ŽENA UMORA. JVfilan, Italija, 4. februarja. —-Na povelje ruske vlade je bilo danes odgodeno pod pisan je italijan-sko-ruske pogodbe. Sovjetska vlada hoče pridobiti na ta način nekaj časa, da bo natančno pretehtala besedilo pogodbe. GENERAL BELE GARDE SOJEN NA SMRT. OB- White Plains, N. Y., 5. febr. — Obdana od svojih šestih otrok v starosti od 17 mesecev pa do štirinajst let, je nastopila včeraj Mre. Filomena Lomhardo iz New Ro-chelle pred. sodnikom Young, da se zagovarja radi umora nekega Vincenzo Cost a. Tekotn celega včerajšnjega dne je bilo izmed «to poklicanih izbranih le sedem porotnikov in vated tega je povabljenih nadaljnih sto. Tekom izbiranja porotnikov je pričelo najmanjše dete obtožene jokati in ▼se otroke so vsled tega odvedli iz idvorana. Mre. Iranbardo je v 25 letih twva 'iemk,a, j* bil* tukaj staf po Moskva, Rusija, 5. februarja. Na smrt je bil obsojen general Pepeljajev, bivat poveljnik sibirske bele garde. Ista: usoda je baje zadela tudi dvajset njegovih pristašev. Petinsedemdeset belih gardistov je bilo obsojenih na dolgoletno ječo. GHANDIJA 80 IZPUSTILI a JEČE. Bombay, Indija, 5. februarja. Indijski voditelj Mohandas Ghan di je bil danes izpuščen iz ječe, v katero so zaprli 18. marca 1922 te". Obsojen je bil ...v i&MaŽK lika * * nnni pr dstrivlja narodno katedralo sv. Petra uj Pavla, katero sedaj dovršujejo na Mount St. Alhncs. odkoder je kra sen razgled na Washington. I). <\ V tej katedrali bo poč i v a'o truplo hivšejra predsednika Wilsona. STRAŠNA NESREČA V NOVOSTI V DICKSON DULUTHSKIMAJNI MOBILNI ZADEVI HUERTOVA VSTAJA SE NI ZADUŠENA Huertova vstaja še ni zadušena. Predsedniku mehiške republike, Obregonu, se še ni posrečilo zatreti vstaje, katero je vprizoril proti njemu de la Hiierta zaeno z drugimi nezadovljneži. — Vmeševanje Združenih držav bi vzbudflo med Mehikanci veliko nezadovoljstvo. — Odnošaji med Ameriko in Mehiko. Bridgeport, Conn., 5. febr. — Rev. Huberta F. Dobrne, žuipnika nemške katoliške cerkve sv. Jožefa, je včeraj zvečer ob osmih neki nepoznan atentator ustrelil. Napad se je izvršil na Main St.. srcu gledališkega okraja. Kot je sporočil nevki črni deeko policiji, sta šla duhovnik in neki nepoznani moški drn?r pole^r drn-*?ega, južno na zapa-dni strani ceste. Ravno ko sta nameravala iti preko ceste, je potegnil .spremlje-alec iz žepa revolver ter oddal en strel, ki je- zadel duhovnika v glavo'. Rev. Dahme je padel na tla, na obraz. Morilec je pobegnil v zapadno .mer, proti High Street in v par trenutkih je izginil iz vidika. Edini opis, katerega sta mogla dati dva dečka, priči napada, je bil napadalec srednje velikosti, star Dvainštirideset rudarjev je uto- Umorjena deklica bi dobila $1200, če bi dosegla starost oeemnaj. stih let. — Nastavljena past. nilo v rovu. — V bajarju so se udala tla, in skozi podzemsko odprtino je stekla voda v rudnik. Crosby, Minn.. 5. februarja. — V Milford železnim rovu je danes utonilo dvainštirideset rudarjev. V bližini rudnika se namreč nahaja velik ha jar. Iz nekega nepoznanega vzroka so se tla v bajarju pogreznila. in voda je začela teči v rudnik s tako strahovit«, naglico, da je bil v par trenutkih ves rudnik preplavljen. Po preteku desetih minut je začela voda dreti iz vhoda rudnika. Oh času nesreče se je nahajalo v rovu devetinštirideset premo-garjev. Samo sedem se jih je rešilo. Vsi ostali so utonili v vodi in blatu. Whitemarsh Mining "Company, koje last je rudnik, je poslala takoj na lice mesta rešilno moštvo. Toda reševalci niso mogli ni-nekako pet in trideset let in da'česar opraviti. Nil i trupel niso mogli rešiti. je nosil težko rjavo zimsko suknjo. Atentat se je za vršil nasproti Lyric Theatre, kjer se je zbirala velika množica ljudi. Ti ljudje so postali zelo razburjeni, ko je počil strel. Policija ni mogla ugotoviti, če je kdo v tej množici videl morilca. Malo po deseti uri zvečer j« podlegel župnik rani, ue da bi prišel zopet k zavesti. Ves policijski department mesta zasleduje morilca. Medtem ko je vprizorila policija vse napore, da se polasti atentatorja, so bili poslani iz glavnega stana detektivi v župnišče, da izvedo eventualno od njegove kuharice, kaj je bil motiv napada in umora. Župnik Dahme je bil rojen v j Aachenu na Nemškem ter je prišel v Ameriko kot mlad človek. Študiral je v Brighton semenišču v Bostonu ter je bil pred 29 leti v Hartfordu posvečen v duhovnika. Par let je deloval v St. Thomas seminarju v Hartfordu, nakar je prišel v Bridgeport. Leta 1900 je .postal župnik St. Joseph cerkve. Bil je star 56 let ter zapušča v Nemčiji mater, štiri brate in eno sestro. Ob vhodu v rov se je zbralo na stotine oseb, ki so brezuspešno čakale povratka svojih dragih. NEMŠKO POSLANIŠTVO NI RAZOBESILO ZASTAVE. Washington, D. O., 5. febr. — Po naročilu berlinske vlade ni nemško poslaništvo .izobesilo zastave na pokojnemu predsedniku \nisomi. Poslaniški tajnik, baron L' a ne sme misliti, da se da taka gospoda podkupiti s par tisočaki ali sto-tisočaki. Y tem slučaju gre za milijon. To je omenil tudi senator Heflin iz Alabame. Ta slučaj je le eden izmed mnogih slučajev, ki dokazujejo, tla je delala Hardingova administracija z državnimi koncesijami in državnim denarjem kot svinja z mehom. To je iieodpuetljiv zločin. V kapitalistični družbi, ki principijelno temelji na privatnem kapitalu, sicer ni pričakovati, da bi se v prvi vrsti upoštevalo interese splošnosti. Kljub temu bo pa gospodo sedanja izkušnja precej izpaanetovala ter bo brez dvoma drugačna, če bo ostala na krmilu. Če pa ne bo ostala, bo svojim političnim nasprotnikom temeljito gledada pod prste. Lah, ki prerokuje potres.; Zadnji Habsburžani. Priprost italijanski drvar samo- Kaj počne bivša avstrijska cesa- ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Languafa Information Service. — Jugoslav Bureau.) KAKO JE S SEDANJO KVOTO? Večinoma so vse deele že izčrpale svojo priseljeniško kvoto za iskalna leto, ki gre od 1. julija 1923 do 30. junija 1924. Od skupne letne kvote vseh dežel, ki znaša 357,803. je dne 26. jasraarja preostajalo še 10,098. To je vse, kar sme priti priseljencev do kon-ea junija. Dežele z največjimi kvotami, kot Anglija, Nemčija, Italija, Poljska in Rusija, so že izčrpale svojo kvoto. Izmed onih malo držav, ki ima- jo Se nekaj kvote na razpolago, je Jugoslavija. Dne 26. januarja je ppeostajaio 671 od njene lertne kvote. Več kot polovica od 10,098 priseljencev, ki smejo še priti, spada pod kvoto skandinavskih držav. Francoska je onega dne imela čez 1000 priseljencev še na razpolago, Avstrija čez 700 in par drugih držav še neke manjše fist an ke. Tudi Reka je imela še preostanek 10. REKORD V ZAKLAN JU PRAŠIČEV. Lansko leto so v Združenih državah pod federalnim mesogled-nim nadzorstvom zaklali čez deset milijonov vee prašičev kot v kateremkoli prejšnjem letu. Glasom živinorejskega urada (Bureau of Animal Industry) poljedelskega department« je bilo te- kom leta zaklanih 53,339,708 pra-Najvišji prejšni rekord je klali nekaj eez 43 milijonov prašičev. Meseca deembra se je zaklalo več prašičev kot v kateremkoli drugem mesecu istega leta. Nič manj kot približno 5,600,000 jih je bilo ta mesec zaklanih pod nadzorstvom federalnih mesogledov. Rekord v tem pogledu pa. drži med meseci januar leta 1919, kx> je b9o zaklanih čea 5,800,000 pra- £ ^a^rlk-!? .K Jfr'yS re prerokovati vsak »tresljaj zemlje. — Sestavil je aparat,, ki je različen od vseh dosedanjih. rica Žita in njenih osem otrok. Vseh devet hrepeni po Dunaju. Žita je še vedno energična. V okolici vasi Faenza se govori, da more drvar Bendandi pro-rokovati vsak potresljaj zemlje. Dunajski "Wiener Journal", ki je o monarhističnih. zadevah bivše- avstr-oogrske vladarske hi-Znani laški novinar Cavara- je ne- še vedno dobro informiran, pri-davno obiskal te#a proroškega j naša poročilo, kako je eksoesari-drvarja ter poroča v "Oorrier«? i ca .Žita preživela zadnje božične della Sera" sledeče: 5 praznike. Avstrijski in madžar- "Drvar Bendandi' je po vsej j ski monarhisti so se spomnili Zi- pravici čudo znanosti in učenosti. Ta priprost i delavec si je uredil v svoji kolibi kompletni observatorij in ljudje mu pripisujejo nadnaravne lastnosti. Pa tudi resni znanstveniki priznavajo njegovo znanje na ppJju meteorologije in geodinamike. Rafael Bendandi je star danes 32 let. Rojen je v Taenzi, je obiskoval v svoji mladosti neko ri sarsko šolo. Bendandi ni le drvar, dasiravno se preživlja z zaslužkom iz tega dela. Poleg t egg je umetni mizar ter izdeluje z nenavadno spretnostjo cvetlice in male kipe iz lesa. Njegov stric mv je ob desetem letu starosti pro-rokoval — Bendandi je že v naj-nežnejši dobi imel silno zanimanje za vremenske pojave — da bo postal slaven meteorolog, plasti problem potresa je vzbudil nje-gdvo zanimanje. S petnajstim letoma je pričel zbirati vse časopis no notice, ki so se nanašale na potresne sunke. Z dvajsetim letom je zasledil novo teorijo, ki ga je končno privedla do tega. da je skonstruiral aparat za opazovanje potresov, ki se pa po konstrukciji popolnoma razlikuje od običajnih seismografov. Bendandi je leta in leta pilil svojo iznajdbo ter jo je tako izpopolnil, da je lahko napovedal potresne sunke. Kmetje v Taenzi so mi pripovedovali, da je Bendandi napovedoval veliko japonsko katastrofo celih osem dni pred erupcijo. Pogosti sicilijanski potresi so mu omogočili temeljiti študij tega elementarnega pojava, obenam pa je lahko preizkušal svojo teorijo in konstrukcijo novega aparata. V 3 letih je napovedal 15 potdesov. Vprašal sem ga: "Če morete potresne katastrofe prorokovati. zakaj ne sporočite rezultat vašega opazovanja prebivalcem dotič-ne pokrajine? Tako bi lahko preprečili vselike nesreče". ' "Potresne sunke sicer lahko prorokujem", je dejal Bendandi, "vendar pa ne morem natančno določiti kraja nesreče. Bilo bi torej neumno, plašiti -milijone ljudi. Razen tega še trenutno ni izključena kaka pomota v moji teoriji. Zato ne bi rad koncentriral posmeh, celega sveta na mojo osebo. Predobvo se spominjam, kako so zasmehovali Flammariona. ko je izostala napovedana kolizija jemlje s kometom". Vprašal > sem čudnega proroka o bistvu njegove teorije ter o konstrukciji njegovega aparata. Tesan vprašanju se - je Bendandi o-gnil, ker hoče s svojim izumom nastopiti šele tedaj, ko bo končal svoje znanstveno dek> ter izpopolnitev, svojega te in njenih otrok z lepimi darili. Poslali so jih v Leqnettio na Špan sko v osebnem spremstvu ne»ke •rospe. ki pa noee izdati svojega imena. Gospa je spremljala sedem velikih zabojev, v katerih so bili najraznovrstnejši predmeti1: oblo kc, igrače, dišave, hišne potrebščine za gospodinjstvo in drugo. Spremljevalka je dospela na mesto pred Božičem in prebila praznike v krogu Zite in njenih o-trok. O svojem obisku pripoveduje : "Praznikov ni preživela .Žita sama v krogu svojih otrok. Prišle so k nji v obiske razne dame. med njimi tudi njena mati, več nad vojvodinj ter profesor Peham, član učiteljskega zbora na dunaj ski univerzi, ki je prišel na Špansko, da preišče zdravstveno sta nje ekscesarice in njenih otrok. Žita je nekoliko -deprimirana in nervozna. Drugače pa je po zdrav nrkovem mnenju zdrava. Največje bolečine povzroča ekscesarici domotožje. Vedno misli na Dunaj . . . Ko sem ji izročila slike Hofburga in Štefanove cerkve, so jo oiblile solze. Spraševala me je po DunajčanLh in je bila vsa srečna, ko sem ji povedala, da avstrijsko ljudstvo še vedno misli na lepe čase, ko so sedeli na dunajskem prestolu Habsburžani . . "Žita je še vedno energična. Obupana je bila samo prve dni po smrti svojega moža. pozneje se je pomirila. Nadeja se najlepše., bodočnosti in v tej veri in nad i vzgaja svoje otroke. Nadzorstva, nad njihovo vzgojo noče poveriti nikomur, vrši ga sama. Učitelji njenih otrok so: neki madžarski duhovnik, neka nemška vzgojiteljica in neki švicarski učitelj. Žita jih nadzoruje osebno. Otroci se uče radi, so lepega lica in zdravi." ' "Nosi se Zitfi še vedno žalno. Ko sem razgrnila pred njo nove pisane.obleke, kater so ji poslali prijatelji z Dunaja, se ni hotela dati prepričati, -da bi lahko slekla črnino ter se oblekla v kaj svetlejšega. Otroci pa so bili obleke zel6 veseli Žita uporablja za dopisovanje še vedno črno obrobljene zalepke in neprestano m »ti, da bo usoda njenim otrokom vrnila tisto, kar je vzela njenemu možu -Karlu". I Peter Zgago j Ko je Bog ustvarjal moža, je bil zlodej skrit za grmovjem ter je zvedavo - gledal, češ, kaj bo pa to. In Bog je ustvaril moža. Zlodej si ga je od blizu ogledal, tlesknil z jezikom, in plosknil z rokama. , Zadovoljno se je nasmehnil rekoč: — Ha, to bo pa nekaj zame. Toda možu je bilo dolgčas na svetu. Bog je sklenil, napraviti mu tovarišico. In napravil je ženo iz moževe-ga Tebra. Zlodej si je ogledal ženo, se je Bogu. globoko priklonil ter hvaležno rekel: — Hvala lepa za pomoč! • a * Menda ni nikjer toliko Strang; kot jih je v Sloveniji. Naprednih strank je kar pet, dve ali tri so pa starokopitne. Pet naprednih strank in tri tstarokopifne so neovrgljivo znamenje našega nazadnjaštva. # . • "V Ljubljani prodajajo kokain** — pravi poročilo. Ljudje imajo za vsakovrstne stvari denar. Le včasih jim zmanjka za marko, da bi se zahvalili tistemu, ki jim kaj iz Amerike pošlje. * * * Skaza piše v Edinosti, da so rne aretirali, zaprli, na meh odrli in sam ne vem kaj še vse, ker sem baje razžalil faro Žalostne Matere Božje v Brooklvnn. No, pa ni tako hudo, kot piše Skaza. Moja vest je čista in se nikogar ne bojim. Bal bi se pa Bo-•ra in postave, če bi napravil tak greh kot ga je napravil SkasW>pjt'. da »>i lahko <1 v i gnil za-varovaliiBiio, ki /.naša 5(J,(K)0 Din. Požar p« je bil .št- prav»x*asno Mi>a-ž.011 in takoj uduši-n. J»cin-a, ki j<* air^tiran, j«* sv/jt» dt janje priznal; navedel pa je. tla j< po- i il veiled tega, k<*r ji* denarni zadmiri. bil tO Sito- v lnuli Smrtna kosa. l>ne It), jan. je po dolgi hi mue- čil in na jx>sledu*ah notnuije šk'»dbe ji- tudi uinrl. Dne H>. jan. je umrla v Ljubljana irdi". Franiea Mikuževa. sestra Ivana Mikuwi. ravnatelja. 11 i— pcitekame bank'* in maj<»rja Mi-iaiža v liei;giatlu. P^kojn-M-a je b;la navdušena Slovenka, ki je rada podpirala vsa iiartKlna društva. Živ.rla ,ji* sanw» sviiji-mn ne IfJ. jan. je umrl Anton Dm-jznjv to_j,. statistiko: 1'mrlo je 21 ter. ki je bil v Ljubljani spbšn««' Lapa.pie. sprevodnikov -in. ."j j< Zdravstveni izkaz Ljubljane znan. Dne 15. jan. je umrl po mučni br/lc/ni Ivan Weber, zlatar v Ljubljani. Pokojitik je bil eden na jde-laivneiših in najbolj požrtvovalnih aktivnih članov Fjjubljansskega Sokola. Sodeloval je pri vs«^! priie-J it vali in i>il naVtlaJs«! teJ moškega in P« ženskega spela (tujcev S). Smrtni vzroki: jetika 2. pljue-nrca 2, tlaviea 1, možganska kap 2. srčna hiba. bolezni '.iha :*:ik 1. drugi nciravni sinrtni vzroki ]l». J\led t<'tn eaosin se u* rodilo 17 olr.ik, 10 moškega in i žeirskearsi spola. Nascnanjene nalezljive Imlezni: davi en 2, Akr- da-i je že dalj časa bolehal. Pi*ed latiea 3, trebušni lejrar 1. Za vse bančne posle, kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, de se obrnete na svoj domači zavod, kjer bodo Vasi nalogi najvest-nejše in najbolje izvršeni. Vasi prihranki so sigurni in Vam nosijo obresti po 4% ako jih naložite pri nas na — 5 "Special Interest Account" Glede denarnih pošiljatev, potovanja v domovino, dopreme oseb iz domovine, izstavijenja "affidavi-tov", pooblastil itd. posluži Vas naš zavod ceno, brzo in solidno. FRANK SAKSER STATE BANK Glavno zastopstvo Jadranske Banko. 62 Cortlandt Street : : New York, H. 7. NA KRVAVIH T EPLENJI5 m rtrahot* z bojnih pohodov biviega ! slovenskega planisekega polka. V knjigi bo popisani vsi boji bivšega slovenskima po&a od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. I« Galicije, z Dofeerdoške planote, s gorovja Faj^ jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave ta f pekovem upom ter njega gakletvi. ^___-->'..-•■• GLAS NARODA. 6. FEBR 1924 Par slučajev. Neki bogat izdelovalec olrfek je umrl ter zapustil tvoji ženi, katero so splošno smatrali za zelo bistroumno, veliko premoženje, brez vsakih omejevalnih določb v oporoki. Neki pustlovee. voditelj; nspežtie tolpe, pri^l a« prepričanja .ejna priateljico. Ko je nato doji slepa?, je bil pred-siavljen vivi. kifri je priče* dvoriti na *e mtoče načine. Gledališka ružbab odpotovala naprej, a slnar je »tal. Pozneje j pripotoval vdovi, da ve. kj«' h mogelnpiti več tisoč prvorazinlnih *ij. Rekel je, da lahko na>oti nja agenta v Pliiladelphijii da ntla eertifiei-rau ček za pokril ponudbene eene. Ček naj bo <1 deponiran pri vdovi, predno J kupila ak-eije. Na ta način mogla ničesar izgubiti. Vdova je bila kidna. Rekla je, da mora jrvo videti agenta v Philadelpler imeti v svoji blagajni eevirani ček. predno bi dala en . Tudi ni bila pri Ijena deliti. kot je zahteval lar. Rekla1 mu je. da s« mora lovoljfci s tino. Njena pohle] jo zmagala. Slepar, ki j< el vse to naprej, je. navidez testiral, a se konečno vdal. T niral je v Philadelphijo ter i v navzočnosti vdove dolg ski pogovor z agentom. Ni njega dne je prišel agent v r prinesel a seboj ček za $15« glaseč se na neko banko vladelphiji. Ček je izgledal v n jšem redil in le izkušen čkr »i mogoče sumil, da je ta a zaveznik sleparja in da je »onarejen. Vdova je zaprla : v svojo •blagajno, dvignila banki 50 tisoč dolarjev, ni to jo odvedli v neko predr. kjer so jo predstavili nek ki, ki je bila lastnica akcij, i vrednosti baje ni poznala te je kupila vdova akcije >,000. Še istega večera o izginili iz mesta slepar, nj fcgent ter dotična ženska tei 9 i vdovi ničvreden ček ter edne akcije. Igralka je d- pet tisoč dolarjev, agent de toč in o-fitalo je spravil gia >par. Po-aložil se je dyeb f kojih ena je bila reden fppe, druga je profesijol • Slepar, ki potej dneh največ dei ko ver ne javnosti, akcij. Ti sleparji bo deklic«; kt >neAajo, da s odeli nos ter ga prisilila postaviti se v neki kot. Nato je vzela ves goto-vijdenar, ki je prišel po pošti ter zapustila urad. f Slepar je le predobro vedel, kakšen je njegov položaj ter ni hotel obvestiti policije. Helen Brown, katero je zavedel on na kriva poeta, je izginila z dva ali tri tisoč dolarji. To je bila konečno kaj borna plača za to, kar -je storila zanj in kar je izgubila. - * Iz roparja. Nekaj podrobnosti iz življenja slovitega hajduka. — Kako je Čaru ga izvajal svoja tolovaj-stva. — Morilec gozdarja Pfcrk-majerja. FOGREBCI PREDSEDNIKA WILSONA. tere teh deklic zapuste službo, ko iznajdejo, kakšne vrste je "bte-nes" njih delodajalcev, nadaljne ostanejo radi brezbrižnosti in konečno imamo tudi take, ki se ? vso vnemo posvete temu sleparskemu počenjanju. Nekatere teh deklic osleparijo celo svoje lastne sorodnike in znance, ker so pogosto mnenja, da jim bodo napravile usluge. Najdemo pa tudi deklice, ki postanejo zelo spretne ter znajo pokriti sleparske transakcije z napačnimi vknjižbami. Vse kršijo postavo, čeprav se v večini slučajev tega ne zavedajo. # * # • Navesti hoeemo povest o Bisho-pu, sleparskemu 4 4 promoter ju" ter njegovi knjigovodkinji, Helen Brown. Imena sta nekoliko izpremenjena, da se prikrije oba pred onimi, ki ne poznajo slučaja ali ki se ga ne spominjajo več. Bishop je insceniral v Wall Ktreetu prodajo akcij neke sle ?>arske rudniške družbe 'in Helen Brown je bila njegova glavna zastopnica v uradu. Vodila je "trojno" knjigovodstvo, znala pomi-i riti razkačene žrtve, če so prišle v nrad ter hotele ustreliti Bifiho-i pa ter se v polni meri vdeževala kleparskega podjetja, kot le more storiti skrajno udana žena. Predno je prišel Bishop, je bila inteligentna in delaželjna uradnica. Vse zvijače in sleparije se je naučila od njega Kljub vsemu temo pa ni bil niti toliko pošten, da bi ji redno plačeval njeno plačo in vsled tega je bila vedno v denarnih zadregah ter prisiljena o-stati pri istem gospodarju ter mu pomagati pri iz ved en ju sleparij, če je sploh kedaj hotela dobiti svoj zasluženi denar. Slabo plačevanje deklic in zadrževanje njih denarja je sploh i razširjeno v nizkih, zločinskih krogih. To se zgodi rad it e ga, da se pridrži dobro in zvesto žensko pomoč. C'e dobi ženska v roke preveč denarja, prične lahko razmišljati ter zbeži. PriHelen Brown pa je prišla v pošte v še nadaljna. stvar: Ljubila je lopova, ki jo je zvedel na napačna pota ter se nikdar zavedla. kaj je on ^zakrivil nad njo. Njena mati, katero je na prigovarjanj* Bashopa zapustila, je umrla v bolnici, na de bi zapustila kak cent. Vse je izgledalo, da jo bo treba pokopati na občinske stroške. Helen je šla k Bishopu ter mu povedala, v kakem obupnem položaju se nahaja. Prosida ga je, naj ji da toliko denarja, da bo kupila grob ter priredila pošten pogreb. Obljubila mu je vrniti denar iz svoje plače. Bishop pa ni hotel dati niti centa. Naslednjega dne je prišla Helen Rrovm v urad, koit da se ni nič zgodilo. Sortirala je številna pisma, kot je delala vsako jutro več mesecev, dajada ona pisma, pi so vsebovala čeke, denarne nakaznice in gotov denar na poseben kup. katerega je nato položila na mizo Bishopa. Sleparsko podjetje je bilo ravno v najbolj-.šem teku in iz vseh delov dežele je prftiajalo vsaki dan: dva do štiri tisoč dolarjev, vsled obsežne reklame Bishopa. Preko dneva so prišli backi iz mesta samega, da deponirajo svoj dobri denar ter dobe za to lito-grafirane akcijske certifikata. Drugim uslužbencem, se je zdelo čudno, da se je Helen prav posebno zanimali a z» vplačane zneske gotovega denarja. Neki uradnik je zapazil, da si je Helen nekaj na skrivnem zapisovala, a nikdo ni ničesar sumil, dokler ni prišel Bishop v nrad krog poldne. Helen Brown mu je dala ravno t crkne besede. Kaj je pomenila Ča-toliko časa, da je odločil gotovi jrngina pretnja, 30 se njegove žr-denar od čekov in nakaznic. Nato jtve .prav dobro zavedale. Zdaj, je etopMa k predalu blagajne, j ko ga tiščijo verige, se nekateri vzela iz njega ves gotovi denar!javljajo, drugi pa vseeno neradi t«r ga spravila v svojo torbico, j priznavajo4 kar vedo, ker se bo-Takoj zatem je »topila v privatni j je^ da nteypte "pobegniti in se o-. Povsem nairwa je j svetiti, pa če že ne on sam, tedaj fiffinlTiff pod Jovo Caruga je že in l>o še postal junak ljudskih storij. Ril je hajduški poglavar, ki ropa in ribija ne v stoletju romantike temveč v dobi železnice, brzojava. avtomobilov. Toda Jovo Caruga ni bil le "gorski ptič", temveč je kot pravi romantični tolovaj imel tudi dvojno eksistenco: V Vinkoveih je vzdrževal elegantno stanovanje, igral vlogo vojnega liferauta, vozil se v I. razredu in splošno veljal za kavalir-ja, ko so ga razkrinkali, mu j»* bilo pod častjo peljati se v tretjem razredu, v zaporu mu je ležišče pretrdo, hrana preslaba. Izrazu je se s privajeno nonšalanso, 7. edino rezervo: noče veljati za zahrbtneža, temveč za odkritega junaka v krvoločnosti in vseh svojih zlih delih. Poreklo te za nas anahronistič-ne romantike je jasno: najprej zeleni kader (kamor je Čaruga pobegnil leta 1916 iz Osijeka) kot nekaka vitežka družba, na to vrnitev v domače selo ob prevrat n . 11 poveljstvo narodne .straže, kjer I kaznuje nekega seljaka s smrtjo. I Pobegne iz ječ in se pridruži "ko-! lu gorskih ptičev'1 pod vodstvom harambaše Boža Matijeviča, ki je kot "zaščitnik ubogih"""' popula-{ ren in na dobrem glasu. Po Mati-, jevicevi smrti postane Caruga s\ svojo četo groza slavonskega prebivalstva. Razbojniški umor nad-gozdarja Pirkmajerja je pomenil popolni izziv vsefo varnostnih mer, reda in zakona v t a mošnji h kra-jih. Štiri leta je tako hajdukovai Jovo Caruga, njegovo hajdučenje je postala tajnovito. hajduk Jovo je bil povsod 111 nikjer, nihče ga ni mogel prijeti, za nos je vlekel oblasti, leteče kokme so kri-žarile za njim, ko je 011 po svojih zločinih (mirno representiral vojnega liferanta v Vinkoveih oli drugod. Ni čudno, da narod še zdaj ne verjame, da je zašel v pest, in to še na tako neslaven način: po pismu svojemu dekletu. Caruga je šel 27 let star, posestnikov sin iz sela Bare v na-šičkem okraju. Mačeha ga je pregnala z doma. Do prevrata je bil pošten, tudi kot zeleni kadrovec. Po prvem zločinu so se mu razjed I a strasti in postal je krvoločen tiger, predrzen, oblasten, skratka tolovaj, ki bo po vislicah še živel v ljudskih zgodbah. Kri-minalistika pa ima in bo še imela ob tem shimmy-hajduku marsikaj študirati. Da se prav spozna strahota Ca-ruginega hajdukovanja. je treba opazovati le razpoloženje slavonskega prebivalstva po njegovi aretaciji. Kakor navajajo slavonski in drugi osiješki listi, je samo Carugino ime vsebovalo toliko groze, da preprosto ljudstvo v Slavoniji še danes ne verjame, da se Caruga nahaja v rokah pravice, ali pa se vsaj "e vedno boji njegove osvete. Vendar se že dnevno prijavljajo vedno novi ljudje, ki jih je Čaruga opljačkad, a si tega prej niso upali prijaviti. Tako je naprimer Caruga spomladi 1922 oropal gostilničarja v Sta-rinu in mu zapretil, da o tem ne V smrt radi nesrečne ljubezni. V Zagrebu je izvršila samomor :>21etma Jana Slabakova. Bila je v intimnih odnošajih s krojaškim pomočnikom Slavkom Kra3evcem, kar ni ostalo i j rez poledic. Kra-ševae je re^a vira. da je bivši bolgarski l-ralj Fv-i linami pro-ill sofijska vlado, da i>i st* .smel vrniti v ll««l-^ai Jo kot navadni dr/avljan. NV upira se ncbisnemu nadzorstvu. Izrazil je željo, da bi preživel poslednje dni v Hoigariji. Bolgarska vlada je- baje ustregla ujt-govi želji. Vendar j»a uradna brzojavna agentnra to. vt-st dementira. Veselite s*- vdrgiitnja s I'AIN-KXi'FU.F.RJllM. trdneni dj.^viiv ;u cU-Iu ?i nath-fniitt- r-.k-. i.-s«- fit hrl«.-t. fkivck, ki ti<-Ui z ti - snie biti bokn. 1'ritP v«?dn.>. PuskuSivjte- \ iirp:itriij-- s Pain-Expelleriem. Pain ExpeHer v,l;r-_njj<. ii'.raw ljudi i»rl zdravju! 35 in T<»»-. st^Kl'-jiii-a \ )r-K:irii;ili F. AD. K1CHTEK A. CQ ltH-114 So. 4t»! St . Brooklyn.N.Y CLEVELAND H. DODGE. EERXAHD M. BAEUCH. ■ ) ....... ; CVIiLTS AIoCOliMlCK. VANCE C. M COKM1CK. ki ma lahko bogve koti vse še naivna. Caruga je znal simulirati svoje rezerviste. Carugina areta- vročo ljubezen, — toda zaročil se eija je dogodek ne h* za Slavoni- jr z njo v glavnem le zato, da je jo temveč enako za Liko. Bo prihajal v Retkovee in k Smol-razbojstvih in str umaknil zašle- čičev<*mu sosedu Rupčičn, kjer je j dovanju. Tu ni le počival, temveč bil njegov generalni štab. Pri sproti opravil, če se je dalo kaj SmoK-iČu je veljal za "Mileta Ba-jirimernega iztakniti. K<» pa je ričatndi še pozneje, ko je Smol-dobil zanesljive ini'ormaeije. tla ei.-ovo obitelj neilvomiw) vpeljal v je orožništvo opustilo brezuspeš- svoje tolovajske skrivnosti. To ne pohode, se je zop<'t vrnil v dokazuje t ml i njegovo zadnje pi-domače kr;|je, na no-ve "posle *, smo zaročenki, ki ga je izdalo. Njemu je namreč vse bilo le -po-| ,>,.; zasi£avanju se Jovo Caru-sel". Ob takih izletih je nastopal'navz]it. prf,stodušnosti v izpo-elegantno. vozil se v I. razredu, j Vedovanju trudi. da ne obteži ustavil se sjM^toma v Zagrebu in kriv(le svf.jUi pajtlašev in vseh, ki se maio razživel. Nekoč je v Za-! Zfipi(.teni z njjm. svojih izpo- ne olepšiiva. Pripoveduje la tndi odločitev nagla. Pri vseh razbojstvih je on sam vpadal v hi^'o in opravil z žrtvami, med tem ko so ostali člani tolpe ostali na straži in ob oknu. Caruga bo s svojimi pajdaši od orožiškegfi poveljstva izročen rednemu preiskovalnemu sodniku v nadaljne postopanje. v Zagrebu ostal kar *JO dni. oziroma ^,.,1] noči; predno se je odpravil da-!mirno 1u<1i naj|toij krvave molje v Slavonijo, si je kupil oroz- J m4.|lfraz]a«_,a povsem enostavno, niško uniformo. j Raaun smrti narednika Tintorja Glavna razbojstva so Caruga in nr obžaluje ničesar. Na vpraša-pajdaši izvršili v orožniških uni-1 je. ;Jli mu je žal, da je ubil nad-formah. Caruga je kot poglavar;| gozdarja Pirkmajerja. je o več aJotrcnakUi pač i pa aeloj ljudskih šol. ... « IZ URADA PREDSEDNIKA PRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : : New York, N. Y. Našim vlagateljem! Slišali smo, da se je nekaterim našim vlagateljem 2 gotove strani svetovalo, naj dvignejo svoj denar, katerega imajo naloženega pri nas. V zvezi s temi govoricami objavljamo sledeče: 1. Naša banka je inkorporirana pod bančnim zakonom države New York. 2. Naše poslovanje je pod strogim nadzorstvom s strani Banking Department of the State of New York. Zadnja revizija nadzorstvene oblasti se je vršila dne 17. januarja 1924. 3. Denar naših vlagateljev je naložen v zaklad 11 ih obveznicah Zedinjenih državah in v prvovrstnih ameriških vrednostnih papirjih. Istotako je tudi naša glavnica in naša rezerva naložena v Ameriki. Naša banka nima nobenih nepokritih terjatev v Jugoslaviji in tudi nima niti enega centa naloženega v jugoslovanskih bančnih ali industrijskih podjetjih. Naša banka objavlja pretežno večino celega denarnega prometa iz Amerike v Jugoslavijo, toda sigurnost naših nakazil in denarnih vlog je neodvisna od denarnega in bančnega položaja v Jugoslaviji. 4. Naša banka se je razvila v prvi vrsti vsled neomejenega zaupanja naših rojakov. Mi želimo tudi sedaj in v bodoče imeti samo take stranke in vlagatelje, ki imajo polno zaupanje v nas. 5. Mi smo pripravljeni izplačati takoj na zahtevo vloge vseh onih vlagateljev, ki mislijo, da nji-hovo zaupanje v nas ni upravičeno. Blagajniške uradne ure: cb delavnikih od 10. do 3. v soboto od 10. do 12. Frank Sakser State Bank Frank Sakser, predsednik sveti kako postati ameriški dr Slov.-Aaglešfca Slovnica i J i ik vi -S - i < Oboega sledeč«: s Prvi del: GLASOSLOVJE. 4 v i Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: [VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN<5LEŠKI BESEDNJAK. Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGPVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi držav« ljanskega papirja. a Vse^angleške besede so navedene, kako se pi5e* 3o in kako se pravilno angleško izgovore. Iz t3 knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. : < je trdo rezana, vsebuje 250 strani, cena s poštnino . \ Slovenie Publishing Company Cortlandt Bttoet Sew York, V. ■ _ GLAS N'ATlOt)A. fl. FEBR. 1924 GOSPICA MALA Spisal JEAN RAMEATJ. Za "Glas Naroda" priredil J. T. Raznoterosti Zloraba imena zakonske žene dovoljena. (Nadaljevanje.) Ob desetih je prišel zdravnik, in ko jo je preiskal, je rekel: — Nič nevarnega. Majhna gripa, toda paziti je treba. Ro-berta vara bo prinesla neki prašek. -- Pa že vsaj ne bost p pustili Roberte v moji bližini? Gripa je vendar nalezljiva. — In kaj, ee je nalezljiv«? — je rekla blondinka odločno. — ,laz s<» ne premaknem iz vase bližine, gospodična. V sosednji sobi bom dala postaviti postelj ter bom neprestano pri vas. Moja dobra, moja ljuba Roberta — je vzkliknila Katarinca. — Najrajše bi jo objela in poljubila, pa se je bala, da ne hi nalezla bolezni od nje. , 4* tjfcf Dan je minil brez vsakih posebnosti. Roberta se je izkazala kot i/borna bolniška strežnica. Vsako Katarinčino željo ji je brala iz oči. ubogala je na vsa»k najmanjši migljaj. Naslednjega jutra jo je vprašala gospiea Mala: — Ali boste čisto zanemarili gospoda de Plesana? — Kaj ga ne ljubite več? — Seveda ga ljubim. — Pa ga kljub temu nočete obiskati? — Sedaj me ne potrebuje več. Sedaj je že holjii. Sicer sem bila pa včeraj, ko ste zaspali, par minut pri njem. — Oprostite, tega nisem vedela. — Katarinca. če ljubim njega, ni s tem rečeno, da vas ne ljubim. 1 ~ Hvala vam, Roberta, se je nasmehnila Katarinca. — Vem, da me ljubite in te vaše ljubezni ne bom nikdar pozabila. Vedno se bom spominjala z udanostjo . . . Umolknila je, kajti besede so ji le počasi prihajale preko ust-nie. dočim ji je sree valovilo v silnem razurjenju. Kdjub temu pa ni vedela, če bi bil ta trenutek ugoden, da pove prijateljici veliko novico. Po dolgem molku je rekla: — Roberta, nekaj vam rada povedala. — Kaj pa? — je vprašala lepa Bretonka ter se sklonila k nji. — Podati vam hočem jasen dokaz svoje ljubezni in svoje hvaležnosti za vse. kar ste storili zame. — Toda, Katarinca, to ni vendar nič. To ni vredno hesede . . . — Ko se mi je bilo včeraj zvečer obrnilo na slabše, sem pomislila : Prav lahko umreš. Pred smrtjo je pa treba poravnati račune z Rogqfh in ljudmi. In tedaj sem sestavila načrt. -— Za božjo voljo o čem govorite? — Tako som govorila sama s seboj: Katarinca.. ti lahko umreš. Kaj bo potem s tvojim gradom ? Očetu ni nič za grad. Komaj enkrat ali dvakrat je bil tukaj. Sicer pa kaj ga briga ta mali košček zemlje, ko je bogat, da lahko kupi sto takih posestev? In zatem sem si rekla : Kaj. če bi podarila svoj grad ? Kaj če bi podarila grad hrabri mladi deklici, ki me ima res rada in ki je zame storila že toliko dobrega? — Toda. Katarinca — je zajccala Roberta, ginjena do solz. — Zakaj vendar govorite o teh stvareh? Saj vendar niste še umrli in menda ne boste tako kmalu. — Ne, umrla še nisem, to je res, pa kaj zato? Moj načrt je veljaven in če mi hočete dokazati, da ste res mftja prijateljica, sprejmite ta dar. Podarjam ga vam in bom srečna in zadovoljna, če boste v njem zadovoljni. Roberta je začudeno strmela v Katarinco. V očeh so se ji pojavile solze, ki so pričele drseti po licih. — Katarinca. vam se sanja — je rekla po dolgem molk«. — Vi mi hočete podariti "rad? . . . Toda tega ne zaslužim Tega niti najmanj ne založim. Niti najmanj ne zaslužim. Kako ste dobri, kako ste dobri . . . Objela je svojo prjateljieo in iz njenih solz ter iz njenih stokov je bilo razvidno njeno brezmejno veselje. Ni bila bogata, in katera na njenem mestu bi zavrnila to velikodušno ponudbo? — Hvala vam, — je reka Katarinca, — hvala, ker ste mi sedaj dokazali, da boste sprejeli. Samo obljubiti mi morate, da boste nekoliko mislili name, ko me ne bo več v tem gradu. — Upam, da boste ostali. — Ne, Roberta. Kmalu vam bo na razpolago ves grad. V njem boste lahko gospodarili po svoji volji. K sebi lahko vzamete očeta ali kogarsibodi. — Zakaj pa hočete odti?; Ali vam grad ne ugaja več? — Baš tako mi ujraja kot mi je ugajal prej, — je odvrnila Katarinca, samo to podnebje ni zame. Sami veste, da sem nervozna. Bli>:ina morja me jako vznemirja. Vi ste zdravi in na vas ne more imeti podnebje nobenega vpliva. Le vprašajte očeta, boste videli, da vam po potrdil moje besede. Posestvo sprejmite kot izraz hvaležnosti, ker ste tako naklonjeni ubogemu dekletu. Nežno je pritisnila Rofrertino roko na svoje lice kot otrok, ki hrepeni po božanju. — Torej je res? — je zajec ala. — To hočete storiti zame? — Iloste videli, da vam po žal nekega dne. — Jaz sem stvar temeljito premislila, — jo je poučila Katarinca. — Predobro vem, kaj govorim. Ne, nikdar mi ne bo žal, če vam morem nakloniti nekoliko sreče. — Dobro, sprejmem — je rekla ter pokrila roko svoje prija-Icljiee s poljubi. — Pa ne sprejme toliko zastrafi sebe, pač pa za-stran Alberta. * — Kaj mislite s tem? — je vprašala gospiea Mala In njene tre palniee so začele utripati. — (V mi daste grad, ga bom dala Alhertr«, ko bom postala njegova žena. — To je res. Prav imate. — Da, v Albertovem imenu ga sprejmem. Neizmerno bo sre een in vam bo večno hvaležen. Blagoslavljal vas bo, ko" bo izvedel o tem vašem dejanju. Vi ne veste, kako je zaljubljen v to njegovo posestvo. Ko sem zadnjič slikala prostore v gradu, sem to delala po njegovem naročilu. — Česa ne poveste — je vzkliknila Katarinca ter hlinila velikansko začudenje. — Da, po njegovem-naročilu — je brbljala icrasotfcca, vsa žareča same sreče. — Po eno sliko je dal svoji sestri, da jih bo laihko ime la v samostanu. — Tako"— je vprašata Katarinca ter se zopet v resnici sa- * f M I * * 1 Pred vrhovnim sodiščem v Lip-skem se je vršila zadnje dni zanimiva razprava. Neki zakonski mož se je naveličal zakonskega življenja in je odšel na potovanje. s seboj pa je vzel neko damo; da bi mu krajšala čas. Ko se je nastanil v velikem mestu v velikem hotelu, je vpisal svojo spremljevalko pod imenom in natančnim rojstnim datumom svoje žene. Tej seveda, ni ostalo prikrito, kako je mož zlorabil njene oseb-ie podatke, pa je vložila tožbo zoper moža zaradi zlorabe njenega imena. Tri leta je tekla pravila, 3 sodne instance so žensko zavrnile, toda ta še ni mirovala, pa jes pravila svojo zadevo pred vrhovno sodišče v Lipskem. Toda na njeno veliko jezo je tudi t sodišče njeno zahtevo zavrnilo ii jo obsodilo na. povrnitev sodnih stroškov triletne pravde. Habsburška krona — nogometno sredstvo. Karel Zadnji je, ko je bežal z Avstrije, odnesel s seboj tudi cesarsko krono, ki mu je v trdih Ineli pomagala do novih denar-ith virov. V pregnanstvu je jena 1 iz dragocene krone dragulj a draguljem ter jih prodajal. Mešetaske posle je pri teh poslih opravljal znani "baron" Steiner. i je radi goljufivih manipulacij mel pozneje opraviti s švicarskimi sodišči. Steiner si je pridržal habsburško krono. O tem poroča-i listi sledečo vest: Silvestrsko ioč je "baron" Steiner lani pre-il v nekem euriškem zabavišču. Usoda laškega letalca. Zrakoplovču je odpovedal motor. S težavo se je spustil na morsko gladino. — Videti ga niso mogli, ker je bil aeroplan sive barve. IŠČE SE h pametna dekle ali pa priletna žen-'I ska za paziti na dva otroka in last-- r^ ni dom. En otrok je Mtar 6, dritgi i®"-pa 1 leto itn pol. Pišite na: Mi's. Angela Vavpotič. 227 Madison St., Hoboken, N. J. (6-7—2) Kretanje parnikov - Shipping Hews Istočasno, ko se je svet zanimal za tragično usodo francoskega zrakoplova "Dixmude". so italijaneski listi poročali o odiseji italijanskega pilota Perina. ki bi se utegnila končati z njegovo smrtjo. Zadnjega dne starega leta je namreč odplul proti padski nižini in skušal priti do večera v Benetke. Nesreča pa je hotela, da se je pokvaril motor in pilot je uporabil vse svoje spretnosti, da bi priplul nad morsko gladino. To se mu je tudi posrečilo in noč j •*a je zajela 700 metrov nad Jadranskim morjem. Spustil se je na morje, kjer je počakal prihod njega dne. Trdno je bil uverjen, da dobi pomoč, ki pa je na njegovo veliko žalost izostala. Res je videl pnrti poldnevu visoko v račnih višinah neko letalo, ki ga pa ni- opazilo. Obupan, ker mu je primanjkovalo živeža in v stra hu. da prevrne vihar liidroplanski čolničelc. je stikal za rešilnimi sredstvi. Toda obrežje je bilo daleč in hidroplan je bil sivo pobarvan. tako da ga iz .daljave ni bilo močno ločiti od morskih valov. Tako je preživel tudi drugi dan; tretjega dne pa mu je zmanjkalo tudi vode. šel je k motorjevemu hladilen in se nasrkal vode pomešane z glicerinom. Četrti dan g«*« je že pričela obhajati telesna slabost. kljub temu pa je petega dne stopil na skrajni konec levega krila, tako da je desno, ki se je dvignilo visoko v zrak. služilo za iadro. Zapihal je veter in čudna Kje je moj soprog JOŽEF VRBIČAN ? Dne 9. decembra je potoval s svojim prijateljem nekam v West Virg'uiijo. V 1'utn- T. februarja: 8. marca: America. Cherbourg In Bremen: CU~ I George Washington, Cherbourg. Brt-eland. Cherbourg In Hamburg. .men; B^rengarta, Cherbourg; Colombo, 'Genoa. t februarja: , v_____ * t 11. marca: Amaterdam. Boulogne. | rves. Wilson. Trst: Chicago. 14. februarja: Canopic, Cherbourg, Hamburg. Hayre; Minnek&hda, Cherbourg tn Hamburg. 16. februarja: 19. februarja: • Albert Ballin, Cherbourg m Hamburg. , i j Ai j . i --i - Berengarla. Cherbourg: Anda.nli. Cher- berlandu. Md.. srn se loeda, pri- t*,^; zeeland, Cherbourg; Duilo Genoa. ja.telj je šel v In »sto in moj mož se je nekam izgubil čutil se je namreč takrat že bolehneora. 30. februarja: v.;- /..ilo Rochambeau, Havre; Ohio, Cherbourg Id -ivi-1 uotmi " I IIJ^« UlC Cilia, Hamburg; Prea. Van Buren. Cherbourg. podala sein se v Cumberland iiil 23. februarja: tam res našla njegov kovčeg, za' Pre*. Roosevelt. Cherbourg in Bremen; njega pa nillve lli llčč vedel. Če Cherbourg; Cum. Raarno. Genoa! je komu kaj znano o nje-m. naj I /f.bru*^J,a! . .„.. w v t . . J j Suffren, Havre; Pittsburgh, Cherbourg mi poroča, ali pa če sam čita ta tfk Hamburg. oglas, naj s«' mi javi. — Ivana] 1. marca: \>bičan, #50 Arch St.. Verona. • Ravole- Havre; Olympic. Cher- .j , _ { ourg; Antutila, Cherbourg; Pr^s. Harding, -la. —J)'Cherbourg. Bremen. 'il je pozno v noč in ko- se ga je »ošteno natrkal, je velel prinesti j jadrnica je plula proti obrežju. svojega stanavanja habsburško rono. Pijan do onemoglosti jo je ■ajprej posadil na glavi sebi. item pa je kronal svoje prijate-ie, ki so bili tudi vinjeni. £ aba v a ■? končala z nogometnim bojem, ri katerem je služila mesto žo-e habsburška krona Ta dogodek » izzval veliko indignacijo v kro-ih habsburških privržencev in ' m pat iz irje v, ki iščejo sedaj na-in. kako bi se dalo uvesti proti teinarju postopanje radi razža-jenja časti jetošnja ekspedicija na Mont Everest Po poročilih angleških listov o priprave za novo ekspedicijo a najvišji vrh sveta, na Gavri-ankah ali Mount Everest, še sko-o gotove Vodil jo bo kakor pred-mskim general Bruce, s katerim •o šlo na drzni poskus še 8 dru-•ih Angležev. Pri opremi ekspe-iicije so upoštevali seveda vse izkušnje zadnje ekspedie-ije. Najkrajša imena. Colniček je zadel ob morska tla in nesrečni pilot, ki je že obupal nad svojo rešitvijo, je začel bresti po lagunah pri Comacchio. Našel ga je neki lovec, ki mu ie nu-dh prvo pomoč in poskrbel za njegov prenos v bolnišnico, kjer se je takoj onesvestil in se zavedel šele drugi dan. Viak perao bi monl Imeli novo izdajo 1 * PESMARICA GLAZBENE MATICE" Sa itiri moike glaaore Uredil Matej Hubad Knjiga ima 296 strani, ter vsebn je 103 najboljiib in najnovejiii peami a notami Oena ■ pofttnino $3.00. "GLAS NAHODA" 92 Cortlandt St.. New Tork. N. T Leta 1907 je služil v francoskem rtilerijskem regimentu vojak, ki e imel, lahko bi rekli najeudnej-e ime na svetu. Pisal se je na-nreč Efg. Njegov stotnik ga je -ečkrat opominjal, naj si ne dovoljuje z njim nikake šale, ko mu e Efg povedal svoje ime, in šele :o je pogledal v vojakove listine, se je prepričal, da se njegovo me res tako glasi. Vendar imajr - Franciji še več takih imen. Taco stanuje v predmestju Pariza 'inski trgovec O: v Normandiji »>a je živela radbina U, ki je ime-a svoj čas celo grofovski naslov °ariški adresaT zaznamuje baje »et oseb, -čigar rodbinska imen? >bstojajo iz ene same črke. Najmanjši narodič na svetu. Sovjetska vlada je dala izvesti 1 jod sko štetje malih plemen, ki so na skrajnem severu evropske Rudije in v Sibiriji. Pri tem se je pokazalo, da šteje neko pleme, ki prebiva v dolini rek Usure, tako-zvaoi Solone i, samo petnajst duš. V edem je t severni Rusiji 85 narodičev, od katerih šteje največ f I ^JS^M1 8846 dni . . ^ ^ M-rLŠ&J. Prav vsakdo— kdor kaj Jičt; kdo« kmj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uipek — mali oglasi v "Glas Naroda". NAZNANILO IN ZAHVALA. Žalostnim srvem. naznanjam sorodnikom. znancem in prijateljem tužno vest, da je smrt pretrgala nit življenja moji čez vse ljubljeni ženi BARBARI JERIN, roj. ROŽIČ, v starosti 81) let tpo mučni bolezni vsli-it operacije v grlu v Merevj llospitalu v Wilkes-lfcirre. Pa., vj nedeljo 27. januarja 1924 ob 10.35' dopoldni*, pre videna s sv. zakra -1 menti. Pogreb .se je vršil iz hiše žalosti v Vandluign, Pa., 29. janJ ob uri pop. po katoliških obre j diii na pokopaLi-šče s v. .Jožefa v l'"t>i«'.>t City, I'a. K-oj č-asu nj-.ne smrt i. J Prav lepo se zahvalim za vence, ki so jih dajrovade: Mrs Rebemik, Mrs. Capuder. Mrs. Malečkar. Mrs. Maver, Mrs. triiidiea. Mrs Peter!in 3lis». Skodlar, ^li-s. Ko-rošee m Mrs. Glavič. Lepa hvala tudi dekletom, katera so n<>sila vence na pokopališče. Iskrena hvala društvu Slovenec št. 45 SNP-J. za Obilno udeležbo pri pogrebu. l»i.'g vam povrni stotiisoičknit! Ti, l juba, nikdar pohabljena žena. pa počivaj v miru in naj ti bo lahka ameriška zemlja. Na veselo svidenje nad zvezdami! Žalujoči ostali: Josip Jerin, soprog. Berta Rebernik. sestra. Helena Capuder, pqpolae^t.ra. \r stari domovini pa mater, štiri sestre in en brat. Van dim g. Pa., dne 4. februarja 1024. — liox S8. 4. marca: Stuttgart. Bremen. 5. marca: Vet-ndam. Btiulogne. 6. marca: Thuringia. Hamburg. r J.t * I 12. marca: Paris. Havre: Bremen. America, Cherbourg, 15. marca: Aquitunla. Cherbourg; Orduna. Cherbourg; Orduna. Cherbourg. Hamburg; New Amster^m, Boulogne; Conte Verde. Genoa. 18. marca: Bremen. Bremen. J 20. marca: Cleveland, Cherbourg in Hamburg; Vlnn'kahtla. Cherbo-"« tn Hamburg. ' 22. marca: 1.eviathun. Cherbourg: ni>mp|p, Cher-'•ourK: Roi'hamheau, Havre: Saxunla Cherbourg; Zt-elaMl, Chert.u.irg, 26. marca: Martha Washington. Tmt. 27. marca: ; - l»u1lo, G«m>a. 29. marca: I^t Sa volt-. Havre; Pr*a. Harding Chre-bourg; Urea. Cherbourg. Hamt.urg Aniia. aia. Cherbourg. 2. aprila: Herengaria. Cherbourg. V ali IZ jugoslavije ' Kupite ▼napraj plačan« karte svojim sorodnikom za naše Črte. White Star Line New York — Cherbourg Olympic 1. mar.; 22. mar.; 12. aprila Majestic 5. aprila: 26. aprila; 17. maja (Največji parnlk na avetu.) Homeric ........ 19. aprila; 10. maja American Line Joint WHITE STAR LINE Serrice Near York — Cherbourg — Hamburg Minnekahda 14. feb.; Pittsburgh 27. feb. f3. razred) Canopic .................... 15. aprila Red Star Line New York — Cherbourg — Antwerp Mongolia 23. febr.; Belgenland 3. apr. Zeeland 17. aprila; Lapland 24. aprila Dobra hrana. 2tetprtl prostori. Velika iavna zbirališča. Oglasite pri lokalnem agntu ali pri PASSENGER DEPARTMENT No. 1. Broadway New York. HOLLAND I 1 AMERICA LINE Kratka in direktna Irta preko rh Rotterdama za it JUGOSLA NVilrljska od phi tja. udobnosti. Mi v:irn t«imo preskrl listin«- (affidavit za \ NttAi urailniki sf brigaj Vse ure.lt- za potnika, na 'določeno Cene in seznam odplu r lje vsakomur na Za prostora na pamikih drobnosti piJite lokaln HOLLAND AMERKt t4 State Street strani I JE Največja 25 tev LINE PVV York Ulsf PREHLAD ! MEHURJA > MOŠKI! Zsičltit« ee Proti mieiraja N sbavite ii najboljšo iillito PREPft&uBA » MOaKE Velika tub«35c. Kit (4'a) VaftakHurji aR San-Y-Kil Dept: B 92 Beokman St.. New York Pišite za okrožnico. RAVNOKAR JE IZftLA majyecja arabska SANJSKA KNJIG« Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 stranL Cen« ■ poštnino |2.— 8LOVKNIC PUBUBHnfO 82 Cortlandt 8t Haw York City, H. T. CO. ROJAKI, NAROČAJTE SE HA 'GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila. SLOVENSKO -AMERXKAN&KI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. S NAROČITE GA (E DANES. Cena s poštnino 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cena. ' ^ 8L0VENIC PUBTJflHmO COMPANY 82 Cbrtlandt Street : New York. N. T. IZPLAčlLAvAMERIŠKIH DOLARJIH, V Jn^oalaTiji — m more laplkčatl dolarje le potal> kom ▼ Ameriko proti predloSltrl od ameriškega končala potrjenega potnega llsfa ln ne več kot protlrred-nost o0<). — frankov, to je sedaj približno $140.— mm, enega potnika. V alnčajo, da naalovljenee aa la-plaCUo dolarjev nebi mogel predio-Htl potrjenega potnega Usta, dobi pošiljatelj lahko dolarje nasaj ali aam pa na novo naroči IsplaCatl nakazani anesek r dinarjih. Nadalje m nam adl nmestao pripomniti. da nikakor ne moramo priporočati poftlljatl teke r JogoeUri-3* Bplolno mnenje vlada, da ee taki, ki m glam na dolarje, tudi v dolarjih laplaCajo. kar pa nI ree, ker, kot le agoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano laplaSevatl dolarje. Tndl poilljajo mnogi aavadae ameriške čeke v domovino. TI pa nikakor nleo pripravni aa ljndl aa deflell. ker ao banke oddaljena ln Izplačajo take Čeke ▼ dinarjih Me potem, ko dobe ls Amerike potrdilo, da ao jim Mil odobrenL Onim. ki atannjejo na deMl ln m potujejo v Ameriko, je najbolje po-Hljatl denar navadnim potem v dinarjih, kateri m jim IzplaSajo aa mdnjt poit* ferea neprfflk. Tndl aa nabavo potnega Usta f= (poea) je najpripravnej« poslati dinarje. Dealer namreč potni Hat ni potrjen od amerlikega konzula. ne mora potnik dvigniti dolarjev. Stroftke aa razne llztlne In polni Uat m pa lahko plača tndl a dinarji. V Italiji In ao veljavne be ter lahko izplačamo dolarje komur do poljubnega aneaka. Če je pa namenjen denar le aa potovanj* je na nakaznici oanafitl vidno: Izplačati le, ako naalovnlk potuje. Valed aaraKojoBh atnikov amo m morali odločiti peeviedlti pel-atojbino aa dolarja Hfap aledl: Za lapUOla do |2&. ■o PO TJ centov; od «3k peS%^te Ii pa • aento ed Na RANK SAKSER STATE BANK SU K0LIDAR za lel92i STANE iMO 40c Naročite gaOroj, da ne boste 1| njega "G LAS iRODA" 82 Cortlandt), New York Kako siotuje v starikrin nazaj v Aoiko. T^- DOB je B#BB potovati V atari kra. potrebno, dm je natančno ponč-^ potnih llatlh, prtljagi ln drufirareh. Pojasnila, kf jih aamorame dati valed na3