SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja:	i Z« celo Uto predplačmn 16 rld., za pol leta 8 rld., za četrt le'« 1 tldM u j*do K»*očnino in oznanila (in.erate) «prejema upr.vniltvo in ekspedieijažv
meiec 1 fld.10 kr.	v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ullee It. 2.
V administraciji prejeman velja:	• Za cele leto 12 fld., » P01 let* 6 sld.» za četrt leta 3 jld., za jeden mesec 1 fld. I V LJubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. reč na leto.
Posamne Številke po 7 kr.	| Izhaja vsak dan, izvzemli nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo. Vrednistvo j« v SementSklh ulicah It. 2, I., 17.
297.
V Ljubljani, v ponedeljek 28. decembra 1896.
Letnilt XXIV.
Deželni zbor kranjski.
Seja dne 28. decembra.
Po slovesni sv. maši, katero je daroval v stolnici kanonik K a 1 a n in katere so se udeležili z deželnim predsednikom in dež. glavarjem gg. deželni poslanci, pričel se je na starem strelišču deželni zbor.
Sejo je otvoril deželni glavar D e t e 1 a. Pozdravil je vse navzoče deželne poslance, dež. predsednika, katerega je naprosil, naj tudi ob tej priliki, kakor doslej blagonaklonjeno podpira delovanje deželnega zbora. Sklican je deželni zbor v ta namen, da se dovoli provizorično pobiranje deželnih priklad in deželne naklade. Deželni odbor je zato že v prvi seji predložil potrebne predloge in želeti je, da jih zbornica reši takoj v tej seji, da dobe še do novega leta Najvišje potrjenje.
Drugi važni predlogi, katere izdeluje deželni odbor, se zaradi kratkega časa, v katerem sedaj zboruje dež. zbor, niso predložili, pač pa se izroče v prihodnjem zasedanju.
Dasi časi in razmere za našo deželo niso ravno posebno ugodni in se tudi za v prihodnje nič pri-kupnejše ne kažejo, vender zaupamo na božjo pomoč vtrjeni z zaupanjem na blagodušnost presvetlega cesarja, kateremu ob otvoritvi dež. zbora kličemo navdušeni : Slava !, ki je glasno odmeval po zborniški dvorani.
Deželni predsednik baron Hein pozdravi v imenu vlade poslance ter jih zagotavlja sodelovanja vlade pri deželnozborskem delu, prepričan, da bodo poslanci neumorno delavni v blagor kronovini kranjski.
Novoizvoljeni poslanec V i š n i k a r napravi obljubo.
Rediteljema sta izvoljena posl. Lenarčič in s===	=
Lichtenberg, overovateljema deželnozborskih zapisnikov posl. dr. Žitnik in dr. S c h a f i e r.
Verifikacijski odsek se ne voli, ker poročilo dež. odbora omenja, da proti dopolnilni volitvi v kmet-skih občinah velikolaškega, ribniškega in kočevskega okraja ni vloženega nobenega ugovora.
Vsled predloga posl. M u r n i k a deželni zbor poročilo dež. odbora glede začasnega pobiranja deželnih priklad 1. 1S97 vsprejme kot nujno.
Dež. predsednik baron Hein izjavi v imenu vlade, da je vlada z ozirom na deželne razmere dovolila še začasno pobiranje po 80 kr. od vsake hek-toliterske stopinje pri porabi žganih opojnih pijač, toda določi naj se gotov obrok, morda do konca aprila.
Dež. zbor nato sklene :
I. V pokritje primanjkljajev pri deželnem in normalno-šolskem zakladu naj se pobirajo od 1. ja-nuvarija 1897. 1. do konca aprila, ravno tiste pri-klade, ki so se pobirale 1. 1896., in sicer :
a) za deželni zaklad:
1.	40$ na doklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa ;
2.	samostojne naklade :
a)	od porabe likerjev in oslajenih opojnih tekočin brez razločka na stopinjo alkoholovine po 15 gld. od vsakega hektolitra ;
b)	od porabe vseh drugih žganih opojnih tekočin po stopinjah lOOdel. alkoholometra po 30 kr. od vsake hektoliterske stopinje ;
c)	od vsakega hektolitra porabljenega piva brez ozira na stopinjo alkoholovine v vsi deželi po 1 gold., in sicer pod določenimi pobiralnimi pogoji.
3) 30% doklada na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov z državnimi dokladami vred.
b) za normalno-šolski zaklad:
10% doklada na polni predpis vseh neposrednih davkov z državnimi dokladami vred.
II. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi sklepu pod I. Najvišje potrjenje.
Poročilo dež. odbora o računskih sklepih in proračunih ustanovnih zakladov se izroči fin. odseku, upravnemu odseku pa poročili glede ustanovitve selske občine Leskovec in razdružitve selske občine Studenec v samostojni občini Bučka in Studenec.
Dalje zbornica potrdi izvolitev Fr. Višnikarja deželnim poslancem vol. okraja Kočevje • Ribnica-Vel. Lašče.
Vsled spremenjenega volilnega reda za državni zbor treba da se v sklad spravi tudi volilni red za deželnozborske volitve. V tem smislu so tudi poslanci deželnega zbora kranjskega stavili v današnji seji tak predlog, katerega so podpisali poslanci vseh treh strank. Glasi se :
Samostalni nujni predlog dr. Majarona, dr. Žitnika in tovarišev.
Visoki deželni zbor skleni:
Deželnemu odboru se naroča, da o vprašanju zastran vredbe direktnih volitev v kmetiških občinah in primernega znižanja volilnega cenzuea potrebno poizve in o tem koj v prihodnji seji deželnega zbora predloži primerne nasvete.
V Ljubljani 28. dec. 1896.
Ta predlog sta vtemeljevala poslanca dr. M a-jaron in dr. Žitnik, povdarjajoč, da je zahteva nižjih slojev, ki so izključeni cd volilne pravice, a nosijo bremena v korist države, popolno opravičena, da nam ni čakati, da bi nas javno mnenje za tako preosnovo prisililo, pač pa da prepričani o njeni opravičenosti sami to delo prevzamemo in volilno pravico v smislu jednake pravičnosti za vse slojeve
LISTE
Nekaj za kratek čas.
(Konec.)
Usmiljenje do človeštva pa imajo. Da ljudem, ki se selijo, zlajšajo težave in sitnosti, sezidali so novo tovarno, kjer delajo pnevmatično pohištvo, t. j. opravo za sobe, ki se lahko v žepu nosi. Pnevmatično pohištvo je tako, da se z zrakom napolni in potem lahko rabi. V tej tovarni so najprej naredili pnevmatični divan ali zofo. Ce se ta zofa zloži, je samo tako velika, kakor oreh, če se pa napihne, je tako velika, da ima jeden človek dovolj prostora, da si počije.
Torej za delavce, hribolazce in druge take ljudi, ki nimajo stalnega in mnogo pohištva, bo to prav koristno. Ko bo ura dvanajst odbila, bo delavec, ki je pobijal kamenje na cesti, ali blato strgal, napihnil svoj „oreh", postavil ga na travo ob cesti in sladko počil. Ali ni to velikega pomena in velike koristi ? ! In kako prijetno bo sedaj potovanje.
Da pa ne treba rabiti prej opisane priprave, s katero se pride v zrak k zvezdam, in da ne bo treba toliko potovati, izumili so Amerikanci nov način, po katerem se vidi iz jednega konca (!) sveta do dru-
zega, in iz zemlje do zvezd! To se zgodi s pomočjo električne žice. In tudi slepi bodo lahko gledali konec sveta! S pomočjo iste električne žice se je amerikanskim zdravnikom posrečilo slepcem zopet dati vid. No pa tega bi še treba ne bilo, saj je iznašel učenjak Reardoni (če ta mož sploh živi, je vprašanje), nekaj, čemur se ves svet čudi. Od sedaj naprej namreč ue bo treba očij, bomo tudi tako videli. — Imenovani mož je naredil, opirajoč se na tresenje etrovo, pripravo, ki dovaja tresaje etrove sluhu, in ondi proizvaja sliko, katero je sedaj naredilo oko. Velikauske uspehe jo bojda imel ta mož že pri bolnikih. S pomočjo električne žice bomo od sedaj gledali tudi prizore in različne stvari na raznih mestih. Amerikanski časopisi prinašajo tudi slike o tem. — Poslov ne bomo več rabili, vse to bo nadomeščala električna žica. V New-Yorku (reci: Njujorku) že imajo električne posle.
Seveda glede iznajdb na morju tudi ne zaostajajo. Vsega občudovanja vreden je paruik, ki se premika na 6 kakor hiša visokih valjarčkih.| Par-nik nima v sredi nobenega prostora, kakor druge navadne ladije, marveč vse kabine so zgoraj na ravni ploščuati strehi. Parnik preplove v jedui uri 120 milj. Izumitelj menda misli, da ladije kar drsajo po vodi, kakor otroci po ledu.
Bolj zanimiva in imenitna, kakor je ta, je pa druga ladija. Ta ima dno prosojno, t. j. tako, da se lahko gleda skozi, kakor gledamo skozi okno. Ce se vozite po morji, ne vidite namreč druzega, nego zeleno vodo in modro nebo. To je pa dolgočasno gledati, in zato so prišli Amerikanci na izvrstno misel, da so napravili presojno dno, da se morejo potniki zabavati z morskimi živalimi in pošastimi, ki se preganjajo po vodi. — Zares izvrstno skrbe Amerikanci za to, da dolg čas, kolikor mogoče, preganjajo !
Kar je pa posebno imenitno, pa še sledi.
Ne vem, kaj bi vi rekli, če bi „Slovenec" nekega lepega dne prinesel novico, da v Ljubljani kravji duhovi okrog hodijo. Toda v Ameriki je pa to na dnevnem redu. Časnik iz Pensilvanije piše, da je tam vse ljudstvo vznemirjeno, ker vsak večer vidi kravo, kateri glava za kožo od vrata visi, kako bezlja, kakor nora čez polje. Njene oči žarijo, kakor živo oglje, mukanje njeno pa pretresa celo pokrajino. Prebivališče te čudovite pošasti je neka razvalina, — nekdanja klavnica, kjer je več takih ži-valij pust'!o svoje življenje. In v nekaterih krajih hodijo ljudje iz celega mesta oboroženi s puškami, samokresi in sekirami, da bi pregnali strašno prikazen, Toda krogle in sekire strahu niso mogle ničesar žalega storiti, marveč provzročil je tak vihar, da
preosnujemo. Kot majhen začetek za to je tudi stavljeni predlog, katerega nujnost je bila na to vspre-jeta soglasno.
Nato so se vršile volitve odsekov. Izvoljeni so v finančni odsek: Kalan, Modic, dr. Papež, Povše, dr. Žitnik, Hribar, Murnik, V i š n i k a r , Langer, Luckmann, dr. Schaffe r, Schwege 1.
V	upravni odsek: Jelovšek, P a k i ž, Pa-pež , P o vše, M a j aron, LenarčiČ , Glo-bočnik, Barbo, Langer, Wurzbach, Lichtenberg.
V	odsek za letno poročilo: A ž m a n , L a v -r e n ö i č , Schweiger, Pfeifer, Gras-selli, Kersnik, Perdan, Auersperg, L e n k h.
Politični preglecL
V Ljubljani, 28. decembra.
Ministri — kandidat je «a prihodnji državni zbor. Nekateri, posebno gališki listi so objavili v minulih dneh senzačno vest, da nameravajo člani Badenijevega kabineta po vzgledu svojih tovarišev v Budimpešti prihodnjo pomlad dejansko se udeleževati volitvene borbe in nastopiti kot kan-didatje v nekaterih volilnih okrajih. O ministerskem predsedniku grofu Badeniju se govori, da bo kan-didoval v nekem volilnem okraju pete kurije, fin. minister Bilinski pa hrepeni baje po državnozbor-skem mandatu za mestni okraj Stanislava-Tjsmie-nica. Ta vest se sicer v „dobro poučenih krogih" dementuje, vender je pa vsekako čudno, da objavljajo te stvari ravno gališki listi, ki se sem ter tje po pravici smejo smatrati za glasila poljske večine v sedanjem kabinetu.
Volitev 2iraškega župana. Minulo sredo so se zbrali praški mestni očetje k tretji volitvi mestnega župana, kajti niti pri prvi, niti pri drugi se ni dosegel vspeh, kakoršnega določa mestni štatut. Imenovane seje se je vdeležilo 87 odbornikov, predsedoval je pa prvi podžupan dr. Podlipny, mlado-Češki kandidat za župansko stolico. Staročehi so kandidovali svojega tovariša, drugega podžupana dr. Srba. Pri glasovanju je dobil ta od 86 oddanih glasov 55, mej tem ko je odpadlo na dr. Pod-lipnyja le 41 glasov. Izvoljen je bil toraj praškim županom Staročeh dr. Vladimir Srb, ki si je pa pridržal odmora osmih dnij, da se odloči glede vsprejema ali nevsprejema izvolitve. Ta odmor se mu je dovolil po dolgi, zelo burni debati, in sicer samo z glasovi Staročehov. Tedaj se je pričel v zbornici tak nemir, da je bilo skoro nemogoče vsako nadaljno zborovanje. Mej splošnim kričanjem Mla-dočehov v zbornici in na galeriji je izjavil dr. Pod-lipny, da vsled izkazanega mu nezaupanja odlaga čast prvega podžupana, takoj na to so pa ostavili dvorano vsi Podlipnyjevi pristaši s klici: „Pojdme! Zde nemarne co delat". Novo izvoljeni župan je rojen 1. 1856 v Hoiicu kot sin znane pisateljice Vence-
so se debla lomila in da so vsi ljudje trepetajoč zbežali.
Čudno pa je, da ne vprašajo za svet pet let stare prerokinje, ki v Chicagi pripoveduje prihodnost, in gotovo tudi ve, kaj ta strah pomeni. Ta otrok preroškega duha pove celo, kaj gotove osebe v določenih časih v New-Yorku delajo. (Seveda, če resnico pove, o tem se nihče ne prepriča!) Učenjaki se zastonj trudijo, da bi razvozlali to zastavico. — Seveda, prerokinja amerikanska prerokuje le ob času „suše".
Isti časopis pripoveduje tudi o ženi, ki s samim pogledom človeka usmrti. In mnogo mož je že na ta način prišlo ob življenje!
Seveda, če imajo ljudje v Ameriki tako veliko pamet in razum, da take iznajdbe izumijo, se ne smemo čuditi, če ima tudi neki bicikel del te velikanske pameti. Nihče se ne more na njem peljati, ker kljub vsemu prizadevanju biciklista, zavije kolo vedno v svojo stran.
Po takih iznajdbah se pa človek tudi utrudi. In zato ni čudno, če je zaspal neki mož, ki je že dolgo časa študiral in mislil, kako bi izmislil nekaj, čemur bi se vse čudilo ; ker je pa le preveč natezal možgane, je vsled prevelike utrujenosti zaspal in že 24 let neprenehoma spi in se nič ne zbudi.
To, kar sem povedal, so le smeti od onega plevela, ki raste na tleh amerikanskih časopisov ob času „suše".	L P-
slave Lužičke. L. 1887 je otvoril lastno odvetniško pisarno ter bil dve leti pozneje voljen v mestni zbor. L. 1890 je bil pozvan v mestni svet in lansko leto se mu je podelila čast drugega podžupana.
Deželnim predsednikom v Šleziji je imenovan z odlokom z dne 23. t. m. dosedanji voditelj tega predsedstva, grof Manfred Clary Aldrin-gen. Kakor znano, je ta mož prišel na to mesto meseca februvarija letos, ko je bil grof Coudenhove pozvan za namestnika v Pragi. Grof Clary Aldrin-gen potem takem ne zasede še tako kmalu predsedniškega stola v Celovcu, kakor se je svojedobno poročalo.
Ministerska kriza v Srbiji. Dolgo časa se je že opažalo neko nesporazumljenje mej napred-njaškim Novakovičevim kabinetom in raznimi opo-zicijonalnimi strankami, vendar se je vkljub temu zelo počasi bližala rešitev tega prepornega vprašanja. Najhuje za ministerstvo je bila pa vrhu vsega zguba popolnega zaupanja tudi pri napredni stranki, kateri pripadajo malone vsi Novakovičevi tovariši. Ti toraj niso našli nikjer več potrebne opore in morali so se umakniti hudemu pritisku. Vzrokov za omenjeni razpor mej bivšo vlado in raznimi strankami je gotovo več, nikakor pa ta vzrok ni take barve, kakor ga slika Novakovičevo ministerstvo v vladnem glasilu „Videlo". Tu se namreč trdi, da je ta kriza navstala vsled vmešavanja dunajskega kabineta 1 Ob jednem se pa zatrjuje, da je vsa napredna stranka kot jeden mož na strani kabineta. Da sta obe trditvi popolno neresnični, je jasno ko beli dan, kajti javna tajnost je, da vlada razpor mej kabinetom in napredno stranko že precej časa, ki se je v zadnjih dneh občutno poostril, in da je stavek glede dunajskega kabineta le nesramna laž in naperjena samo na to, da se razdro prijateljske razmere mej Avstrijo in Srbijo. Posledna trditev dokazuje javno, z neovržnimi fakti podprto mnenje, da je ministerski predsednik Novakovič že dalje časa škilil preko meje v blaženo Rusijo in si mnogo prizadeval, da spravi srbski vladni čolnič v rusko vodovje. V očigled navedenemu se ni čuditi, da se kralj ni več obotavljal, vsprejeti vložene ostavke kabineta, ki mu je skušal preprečiti to, po čemer je on hrepenel v svrho duševnega in gmotnega napredka srbskega naroda.
Francoski višji vojni svet je sklenil korak, ki ne bo presenetil samo francoskih krogov, posebno davkoplačevalcev, marveč tudi davkoplačevalce v ostalih evr. državah. Sklenil je namreč popolno pre-osnovati vso francosko armado ter jo zdatno pomnožiti. Vsi francoski polki dobe mesto dosedanjih treh štiri bataljone. Skupno treba toraj 145 novih bataljonov. Uboga Francija, ki bo morala žrtvovati že takoj prihodnje leto približno 200 milijonov frankov, ako namreč postane ta sklep zakon, česar pa skoro ne moremo dvomiti. Toda ne samo francosko prebivalstvo bo zadel s tem grozen udarec, marveč malone celo Evropo, ker ostale države ne bodo rade zaostale za Francijo. — Nov dokaz, kako nujno potrebujemo temeljite preosnove vsega družabnega življenja na krščansko-socijalni podlagi.
Slovstvo.
Marcel Chariot. -Pripovijetke gospodarstvenog
sadržaja. (Preveo Milan Krešie. U Zagrebu. Tisak Dioničke Tiskare 1896, str. IV. + 138, 16°. Cena 50 novčičev.)
Lično delo ponuja zagrebška delniška tiskarna z imenovano knjižico. Oko je mora biti veselo. Tudi prevajalcev namen je lep. Iz bogate francoske književnosti hoče podati hrvatskim bralcem po svojem mnenju dobro izbrano vrsto povestic v gospodarski pouk. Radi priznavamo marljivost in dobro voljo Milana Krešiča, ki s to knjigo že tretji plod francoskega gospodarskega slovstva na hrvatskem krožniku ponuja v poučno zabavo. V „Slovencu" smo že ocenili njegov prevod Gnyotovega dela „Okrut-ništvo socijalističko" ; za njim je izdal Courcelle-Seneuilla knjigo „Razvoja uljudjenoga života" in „Pripovijetke gospodarstvenog sadržaja" so tretja knjiga te vrste, kot smo dejali.
Gre se prav za prav v vseh 12 povestih za jeden nauk. Iz vseh veje namreč poziv: „Var-čujte, ker j edino le z varčevanjem se morete rešiti v gospodarskem boju!" Basni, zgodovinske povestice in prigodbe iz vsakdanjega življenja se vrste v jedini namen, da vzbudo v bralcu veselje do štedljivosti. Slog je lep in gladek, jasen in zanimiv, vreden sloveČega francoskega Stilista. V tem oziru se lahko vsak slovenski pisec
mnogo nauči iz knjižice. Lahko in prijetno se bero vse povestice, dasi merijo vse strogo v nastavljeni cilj. Radi bi videli, da bi segli tudi Slovenci po omenjeni knjižici, da vidijo, kako je treba pojasno-vati v najpoljudnejši obliki važne resnice za življenje. V tem smislu priporočamo knjižico.
Druga pa je glede na smer. Popolnoma smo prepričani, da knjiga ne more imeti drugačnih, nego dobrih učinkov. V komer vzbudi varčnost, blagor mu, in če se da po slovstvenem potu komu priti v tem oziru do živega, bo knjižica gotovo storila vse, kar je mogoče.
V tem oziru hvalimo tudi smer. Nikakor se pa ne moremo zlagati z narodno - gospodarskim ali, da rečemo drugače: s socijologičnim temeljem, na katerem sloni naša knjižica. Pisatelj pojasnuje bralcu, da zato priporoča varčnost, ker je ta ščit dostojnosti in ker nam šele ona zajamčuje lastništvo samega sebe. Dalje pa pravi, da varčnost koristi tudi družbi.
„Ekonomisti nas uče, da vsaka naložena vrednost nosi koristi v prvem redu onemu, ki dobiva obresti, v drugem tistemu, ki jo uživa kot izposo-jevalec. Društvo je na boljem, če raste število tistih, ki dajejo na posodo, in tako višina njihovega privarčevanega premoženja; zakaj vrednosti, ki so jih stvorih, dajejo priliko delavnosti druzega človeka, da ž njihovo pomočjo vstvarja nove. Varčnost je po tem takem društvena krepost".
Možu se pozna, da tiči črez glavo v industri-* jalne ali menčestersko-liberalne ekonomične šole trditvah. Kapitalist je po svojih načelih, kot bi ga iz Rotšilda izstrigel. Zopet ponavljamo, da varčnosti nikakor ne preziramo in da je često nujno potreben opomin k nji. A pri tem pa odločno zanikavamo, da bi bila v denašnjih razmerah varčnost — s o -cijalna ali društvena krepost, še manj pa odobravamo razloge, ki jih navaja pisatelj.
Varčnost v opisanem smislu vzdržuje kapitalizem in je h krati v protislovju ž njim. Vkljub temu, da nam pisatelj zatrjuje, da denar ne sme postati gospodar, da se ne sme obožavati, vklepa vender njegovo načelo pravo pravcato denarno go» spodstvo v družbi. Vsak goldinar, ki se prihranja, zahteva obrestij. In teh ne more dobiti sam iz sebe, ker je neplodovit; poišče si jih torej pri tistih dveh faktorjih, ki sta jedina plodovita in ki jedina vstvar-jata nove vrednosti — utrga jih namreč zemlji in delu. Zato morata po tem načelu nujno propadati kmet in delavec. Cim več je denarja, ki išče obrestij, tem več sovražnikov imata ta dva temeljna stanova v družbi. Varčnost v napominanem smislu je torej pač v naši dobi neko potrebno zlo, ker je posamniku nemogoče razbiti krivično denarno nadvlado, nikakor pa se ne sme šteti med družabne kreposti. Tudi pri posamniku težko — dobimo v našem času v konkretnem slučaju pri tem, kar opisuje liberalni Francoz za varčnost, znako prave kreposti.
Dejali smo, da je vrhu tega Charlotovo načelo v protislovju s kapitalističnim sestavom samim. Ce se hoče vzdržavati sedanji ne-„red", se mora pred vsem skrbeti za živahen konsum. Cim pada konsum, pada tudi proizvajanje in s tem trpi kapitalist, trpi delavec, trpi prvi proizvajalec potrebnih surovin, namreč kmet. — Cim večji in živahnejši je konsum, ali da rečemo z drugimi besedami: čim več morejo ljudje potrošiti, zapraviti za prave in namišljene potrebe in ugodnosti, tem bolje stoji naša doba. Kapitalizem mora špekulirati na zapravljanje. Kakor ne pozna pravičnosti pri svojem proizvajanju, tako ne sme poznati zmernosti pri vži-vanju. Da so kapitalistično-ekonomične rSzmere v resnici dejansko tudi uvedle splošno teženje po razkošju in neomejenem vživanju, bi nam bilo pač lahko dokazati. A to je tako razvidno v naši družbi, da sploh dokazovati ni treba.
Vprašujemo torej : Ali je upravičen v taki družbi poziv k varčnosti ? Ali more imeti kaj vspe-hov, če se ne izpremeni cel razdrapan kolovoz, po katerem sedaj cvili ekonomični voz '
Menimo, da je tem vprašanjem lahek odgovor. Charlot je liberalec; liberalno gleda svet s svojim umom, ali bolje: liberalno je slep. Srce ima pa dobro. Rad bi pomagal ljudem. Zato jim kliče, naj štedijo. Videli smo, kolikega pomena je tak so-cijalen nasvet. Kmalu bo večina ljudstva na tem, da ji bo primanjkovalo vsakdanjega kruha. Aii se ne čuje z vrste sitih „ljudomilov" poziv k šteduji kot — roganje ? In komur je znan sedanji denarni promet, ve tudi, da večje svote nujno požirajo
manjše. Manjši varčevalci varčujejo za — velike, ki morajo „varčevati" t. j. vedno nove svote podajati v proizvajanje, ker jih pri vsem razkošju ne morejo zapraviti.
Nravni pomen varčnosti je v resnici velik, a le tedaj, če vodi varčnost načalo zmernosti, načelo krščanskega zatajevanja. Ekonomično je varčnosti vrednost — ničeva, slepilna.
Charlot je pokazal s svojimi načeli, da se brez pravih nravnih načel, ki so utemeljena jedino le v Kristusove vere naukih, ne kaže vsedati na stolico — družabnega svetovalca.	I. S o v r a n.
Proračun mestnega zaklada za leto 1897,
odobren v sejah mestnega zbora ljubljanskega dne 22. in 83. decembra.
A. Bedna potrebščina.
I. Uprava v obče. Funkcijska pristojbina županova s
stanarino........
Plače uradnikom:
a)	konceptno osobje . 9570 gld.
b)	stavbinski urad . . 7480 „
c)	mestni komisarijat . 2640 „
d)	mestno knjigovodstvo 5420 „
e)	mestna blagajna. . 5760 „
f)	pisarnično osobje . 6280 -
1.
3000 gld.
	37150	»
3. Redarstvo........	30790	n
4. Plače slugam.......	5270	n
5. Deputati iu druge potrebščine	5240	it
6. Nagrade in podpore ....	1600	m
7. Mirovine in miloščine ....	9227	n
8. Pisarnične in druge potrebščine .	5360	n
9. Potni stroški.......	1000	h
10. Nočne patrolje in talije za prijetja	650	»
11. Oskrbovanje vjetnikov in potreb-		
ščine po ječah ......	560	n
12. Razni upravni stroški ....	500	n
13. Dispozični fond......	1500	
Svota I. poglavja . . .	101847 gld.	
II. Uprava mestne imovine. 1. Poslopja in 'zemljišča:
a)	Davki ....
b)	vzdržavanje mestnih poslopij . . . .
1960 gld.
7987 .
2.	Vrednostni papirji......
3.	Mestne davščine:
a)	tržni troški ... 95 gld.
b)	naprava pasjih mark 30 „
c)	sejmišče .... 400 „
d)	razni stroški . . . 50 -
9947 1887
4. Podturnska graščina . .
Svota II. poglavja
III. Ceste, ulice, trg: 1 i š č a.
575 5782
. . 18191 gld. i u sprehaja-
1. Poprave in vzdržavanje:	
a) mestne ulice, ceste	
in trgi ....	15000 gld.
b) iška, šmartinska in	
črnovaška cesta	2210 „
c) mostovi in ograje .	2860 „
d) vodnjaki, kanali iu	
vodovodi ....	2300 „
e) drevoredi iu dreves-	
nice .....	210 „
f) razni stroški . .	200 .
2.	Nedostatek ubožnemu zakladu . 7969 gld.
3.	Lj. kuhinji 50 gld.
4.	Vseučiliškemu zavodu v Beču . 25 gld.
5.	Za zdravljenje škrofu-loznih otrok v Gra-dežu . . 300 gld.
6.	Članarina marib. društvu za odp. k. 5 gld.
8849 .
9849 .
Svota IV. poglavja V. Šolstvo, znanost
1. Ljudsko šolstvo:
a)	I. mestna 5razredna deška ljudska šola .
b)	II. mestna 5razredna deška ljudska šola .
c)	mestna Srazredna dekliška šola . . .
d)	nunska 8razredna dekliška šola . . .
c) mestna 2razrednica na Barju ....
f) mestna nemška deška ljudska šola . . .
¡j) mestna nemška dekliška šola . . .
h)	vzdržavanje nov. šolskega poslopja na Erjavčevi cesti . . .
i)	obrtni prip. šoli
Je) c. kr. mestni šolski svet......
1) okr. učit. knjižnica .
. . . 18997 gld. in umetelnost.
22780 gld.
2.	Čiščenje mesta....... 13300 „
3.	Razsvetljava mesta..... 13500 „
Svota III. poglavja .	49580 „
IV. Zdravstvene in blagotvorne zadeve:
1. Zdravstveni stroški:
a)	Plače..... 6285 gld.
b)	razne potrebščine . 2863 .
2. Blagotvorni troški:
a)	ustanove , . .
b)	doneski, in sicer 1. Elizabetini otroški bolnišnici . . 500 gld.
9148 gld.
1000 gld.
2015	gld.
1305	„
3210	„
812	„
467	„
2003	„
720	„
200	„
770	„
100	„
50	„
2. Razna učilišča :
a)	C. kr. realka . .
b)	obrtna nad. šola
c)	šola za modelovanje
d)	I. mestno otroško zabavišče . . . ,
c) otroško zabavišče pri Uršulinkah . . .
f)	c. kr. obrtni strokovni šoli .....
g)	višja dekliška šola .
h)	II. mestno otroško zabavišče ....
11652 gld.
3528	gld.
500	„
25	„
930	„
280	„
6474	„
5000	„
930	„
17667
3. Razni troški, in sicer:
a)	Glasbeni Matici
b)	Narodni šoli . . .
c)	Dram. društvu . .
d)	Filharmon. društvu
e)	za vzdrževanje botaničnega vrta . . .
f)	stanarina in vodarina za pisarno trgovinske in obrtne zbornice .
g)	strelskemu društvu
h)	za šolski delami .
i)	družbi sv. Cirila in Metoda ....
k) družbi „Radogoj" . 1) slov. plan. društvu . m) prof. Vodušeku za meteor, poročila . . n) nakup harmonija za šolo na Barju . . o) dijaški mizi na gra-
škern vseučilišču p) tiskarskemu društvu in nekat. manjši stroški
1200	gld. 200 „ 6000 „ 200 „
205 „
420	„ 26 „ 280 „
500	m
200	„ 300 „
100	„
110	„
150	„
25	„
258	„
10174 .
Svota V. poglavja . . . 39493 gld. VI. Vojaška nastanitev.
1.	Najemnina za stanovanje .... 2349 gld.
2.	Letni donesek za bramb. vojašnico
3.	Poprave v stanovanjih ....
4.	Razni stroški.......■_
Svota VI. poglavja . .
500 „ 20 „ 80 .
VII. Raznoterosti.
1.	Subvencija gasilnemu društvu . .	800 gld.
2.	Čuvaja na gradu............720 #
3.	Nakup gasilnega orodja ....	100 „
4.	Osuševanje barja............40 „
5.	Drugi troški ............400 .
Svota VII. poglavja . .	2000 gld.
2949 gld-
Svota rednih potrebščin 233117 gld.
(Dalje sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. decembra.
(Deželni zbor kranjski,) ki se je danes sešel, je tudi že danes dovršil svoje delo, dovolivši deželni provizorij. — Kot načelniki posameznim odsekom so bili izvoljeni: za iinančni odsek dr. Papež, namestnik dr. Schaffer, za upravni odsek baron Lichtenberg, namestnik dr. Tavčar, za odsek letnega poročila Peter G r a s s e 11 i, namestnik baron E. Auersperg. — Deželni glavar je zaključil sejo ter omenil, da pismeno naznani dan prihodnje seje.
(Cesarjev dar.) Presvetli cesar je podaril pred-stojništvu iilijalue cerkve v Gorenji Lokvici, v črnomaljskem okraju, za pozidavo zvonika svoto 300 gld. iz zasebne blagajne.
(Osebna vest.) Gospod Ivan L u z a r , revident južne železnice na Dunaju, imenovan je višjim re-videntom ravnotam. Imenovanec je vrl Slovenec, čeravno je uže 30 let na Dunaju. Slovenske zadeve rad podpira, kjer mu je le moč. Zato mu k imenovanju iz sroa čestitamo !
(Za vinogradnike 1) Koleka proste so vsled pojasnila finančnega ministerstva vse take vloge, s katerimi se prosi za zemljeknjižni odpis jedne parcele od zemljeknjižne celote, oziroma pripis kake parcele iz tega namena, da more služiti nova zemljeknjižna celota kot hipoteka pri posojilih iz državnih ali deželnih sredstev v svrho nove nasaditve uničenih vinogradov. Ta olajšava se opira na člen III. zakona z dne 3. oktobra 1891, drž. z. št. 150.
(Javen shod pri Maliču.) Včeraj, v nedeljo je imela obrtna zveza za Kranjsko javni shod pri Maliču. Mestni odbornik g. Turk pozdravi kot predsednik zveze navzoče zborovalce ter otvori shod. — Prvomestnikom se voli g. Kiein, zapisnikarjem gosp. Pauer. — Prvi govornik g. Turk poroča o obrtnem vprašanju in pozivlje navzoče obrtnike, da stopijo v obilnem številu v organizacijo. — K debati se oglasi drž. posl. dr. Ferjančič, ki pobija socijalno-demo-kratično naziranje, češ da mali obrti ni več pomoči. Nasvetuje tudi dvoje točk, kako bi se pomagalo malim obrtnikom. Prvič, temeljitejše bplošne in strokovne izobrazbe; drugič, naprave skupnih skladišč za blago, da bi se na ta način preprečila konkurenca od strani velike industrije. Govorniku odgovarja sodrug Zelezntkar, češ da ni več rešitve malim obrtnikom. Pomoč je le še v socijalni demokraciji. — Gosp. Sturm izraža željo, da bi se vlada ozirala pri oddaji vojaških del zlasti na male obrtnike in da bi se stavbenim podjetnikom prepovedalo izvrševati več obrtov. O obrtnem vprašanju so govorili še gg dr. Gregorič, Železnikar in Zadnik ; — zadnja dva v smislu soc. demokracije — in g. Gostinčar. — Dr. Krisper predlaga resolucijo, da naj slovenski državni poslanci in mestni zastop na merodajnem mestu iz-poslujejo, da se obrtnikom po potresu podeljena podpora ne iztirja, marveč odpiše. Govornik še po-vdarja, da narodna stranka v mestnem zastopu navadno pobija njegove predloge, ki bi bili v prospeh prebivalstva. — Zupan Hribar reaguje na govor dr. Gregoričev in na izjavo dr. Krisperja, dr. Ferjančič odgovarja na napade soc. demokratov. Nato se zaključi razprava o prvi točki in na predlog predsednika Kleina se spojite druga in tretja točka v jedno debato. Glede združenja slovenskih strank poroča g. Prosenc ter v kratkih besedah naslika postanek slovenskega razpora. Narodno-napredna gospoda je začela principijelno duhovščino izključevati iz javnih zastopov in nasprotstva so se začela na vsej črti pojavljati. K sklepu pa preide govornik do zaključka, češ, da je ves razpor „oseben". V istem smislu govorita še dr. Gregorič in Gostinčar. Zoper zjedi-njenje govori soc. demokrat Zadnik, ker — po njegovih besedah sprava s „klerikalci" ni mogoča. —
Najbolje priporočena
za preBkrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
Wien,
I. Bezirk,
Konečno so je vsprejela resolucija, da naj se od vsacega kandidata zahteva, da vstopi v jugoslovanski klub. Nato zaključi predsednik shod.
(Imenovanje.) Kakor poroča „Wiener Ztg.", je imenovan g. dvorni svetovalec P e r k o na Dunaju predsednikom c. kr. deželne sodnije v Celovcu. Kakor znano, se je o tem imenovanji marsikaj pisalo po listih in ugibalo, kdo bode naslednik od-stopivšemu Mylius-u. G. Perko je zmožen sloven-ščiue. Le pravično je, da se je v tem oziru vendar enkrat oziralo tudi na potrebe slovenskega prebivalstva !
(Veliko pozornosti) obuja slovenska narodna šola velikovška tako pri našincih, kakor pri nasprotnikih in šolskih oblastih. Da zelo zanima tudi le te, kaže dejstvo, da sta jo obiskala, dasi ne obstoji niti cela dva meseca, že dva nadzornika: minuli teden okrajni nadzornik Artnak iz Velikovca, v ponedeljek dne 21. t. m. pa c. kr. deželni šolski nadzornik Palla. Oba sta pouk in vse drugo inspicirala zelo natanko, da, strogo. Bržkone se zna o tem govoriti še na drugem mestu. Kolikor nam je znano, gospod Palla ni obiskal kot c. kr. deželni šolski nadzornik še nobene šole koroške, najprej je stopil v velikovško slovensko!! — To kaže, kako se vse zanima za velikovško šolo. Slovenci! Zanimajmo se za-njo prav živo i mi in kažimo to zanimanje de-janjski — z obilnimi darovi I
(Povodenj.) Minuli teden je vsled dolgotrajnega deževja Sora tako narastla, da je 20. t. m. popolu-dne razdrla in odnesla najpreje jez mlinarja Jurija Marcine iz Gaberka, kmalu potem pa tudi pred dvema tednoma popolno popravljeni leseni most pod Gaberkom.
(Pokradli so) neznani tatovi v noči od 18. na 19. t. m. iz postajične blagajne na Savi pri Litiji znesek 75 gld.
(Zlata ura) je najdena v frančiškanski cerkvi. Ker se ljubljanskih prebivalcev nihče ne oglasi, dasi je bilo oznanjeno s prižnice, utegnila jo je izgubiti tuja oseba. Več se izve v župni pisarni.
(Sarajevski nadškof dr. Stadler) se je na zadnjem potu mej poškodovane po povodnii prehladil ter mora bivati nekaj časa v postelji. Hvala Bogu, da za preblagega nadškofa bolezen ni nevarna.
Telegrami.
Dunaj, 28. decembra. Presvetli cesar se je povrnil danes zjutraj iz Monakovega, kamor se je bil podal 26. t. m. zjutraj iz Welsa.
Dunaj, 28. decembra. Danes so se otvo-rili nižje-avstrijski, češki, štajerski, kranjski in dr. deželni zbori. V češkem deželnem zboru je predložil dež. odbor poročilo glede uvedbe direktnih volitev v kmečkih občinah. Namestnik je naglašal v svojem pozdravnem govoru, da bode vlada, ki je izjavila, da hoče bližje stopiti boju glede narodnih vprašanj, podpirala vsak korak, ki bo meril na to, da se poravnajo dosedanja nasprot-stva. Namestnik se hoče vedno ravnati po načelu jednakopravnosti za obe narodnosti. —
V	nižje-avstrijskem deželnem zboru so stavili posl. Noske s tovariši in Filipovič s tovariši predloge glede spremembo volilnega reda za deželni zbor in deželnega reda. —
V	štajerskem deželnem zboru je naznanil deželni glavar Wurmbrand predlogo glede
uvedbe naravnostnih volitev v kmečkih občinah.
Dunaj, 28. decembra. Deželno - zborski poslanec Furnkranz je umrl danes zjutraj nenadoma. Zadela ga je kap.
Hamburg, 28. decembra. Minule praznike so priredili stavkujoči delavci več shodov, na katerih so izjavili, da vztrajajo še nadalje v stavki. Mir se ni kalil.
Petrograd, 28. decembra. Grof Šuva-lov, generalni guverner varšovski in poveljnik ondotnega vojaškega okraja, je stopil v trajni pokoj, ker se mu zdravje ni utrdilo.
Madrid, 28. decembra. Na otoku Manila se je vršil minule dni boj mej vstaši in vladnimi četami. Padlo je baje 51 vstašev, ranjenih pa je mnogo več. — V neki ječi v mestu Manila, v kateri je bilo zaprtih 3000 oseb, so zasledili zasnovano zaroto, katero so pa še pravočasno odvrnili s tem, da so premestili vjetnike.
Preizkusili in priporočili
so sloviti vseučiliščni profesorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katera je ugodno učinkujoče, želodec krepčujoče, slast in pre-bavljenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Stekleničica velja 10 kr.	121 (50-44) 1
Umrli so:
24.	decembra. Vincencija Terezija Lončar, usmiljena sestra, 27 let, Radeckega cesta 11, caries et necrosis oss. carc. — Anton Jakše, dninar, 41 let, Sv. Petra nasip 65, paralysis
cordis.
25.	decembra. Hermina Schaffer, zasebnica, 38 let, Flor-janske ulice 18, embolie,
26.	decembra. Terezija Kveder, tovarniška delavka, 24 let, Poljanska cesta 57, jetika. — France Meisetz, zlatarjev sin, 3 leta, Kolodvorske ulice 11, škarlatica.
V	otroški bolnišnici:
25. decembra. Albina Vizjak, železniškega delavca hči, 5 let, škarlatica.
V	deželni bolnišnici;
21.	decembra. Ivan Jančar, gostač, 74 let, ostarelost.
22.	decembra. Martin Odar, pekovski pomočnik, 25 let, jetika.
24. decembra. Jera llauptman, železniškega čuvaja vdova, 65 let, kap.
Meteorologično poročilo.
n Čas opa-¿5 zovanja	Stanje barometra v. mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	* et . .asa is • a >•
271 9. zvečer	I-7411	2-l 1 si. jzah.		jasno	0-0
9S| 7. zjutraj H 2. popol.	741 ö 740 4	—09 2-2	sr. svzh. si. svzh.	megla jasno	
malom.
Srednja včerajšnja temperatura 3 2°, za 7 5° nad nor»
824 1-1
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da so naš iskreno ljubljeni oče, gospod
Anton Svetek,
bivši mesar,
danes zjutraj po kratki bolezni, prevideni z zakramenti svetotajstva, v 82. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspali.
Pogreb dragega rajnkega, katerega priporočamo v blag spomin in molitev, bo jutri, v torek, ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra.
V Ljubljani, dne 28. decembra 1896.
Ivan, Anton, Ferdo; Josipina Juvaneo, Frančiška Reoher, Doroteja, otroci.
(Brez posebnih naznanil.)
Na prodaj je za	796 8—7
I5000
jeflnonaflstropna Mša
v Vodmatu
obsezajoča štiri stancvanja s pritiklinami.
Poizve se natančneje pri tvrdki A. Hauptmann, Sv. Petra cesta v Ljubljani.
Najboljše, svetovno
črnilo za čevlje!
Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le
Fernolendtovo črnilo za čevlje
c. kr. priv.	tovarne,
ustanov- «ralfiF Ijene leta 1832	naDunaji.
Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna creme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 52—51
100 flo 300 en
na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dspuščena državna pisma in srečke.
Ponudbe pod naslovom : „leichter VerdieDst" Rudolfu Mosse, Dunaj. (747 10-6)
Koverte s firmo
in
vizitnice
priporoča
,Katol. Tiskarna'
v Ljubljani.
Živinski semenj.
Podpisano županstvo naznanja, da bo
v ponedeljek dne 4. prosinca 1897 v Domžalah
zi t i ii m hi
■V
Znpaii«tv<) v Domžalah
dné 26. decembra 1896.
823 1-1
Matevž «Banežič, župan.
Dn6 28. deoembra.
Skupni državni dolg v notah.....101 gld.
SknpDi državni dolg v srebru ... .101	,
Avstrijska zlata renta 4<%......122	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	100
Ogerska zlata renta 4%.......122
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	,.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	935	,
Kreditne delnice, 160 gld............375	,
London vista .............120	,
NemBki dri. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	58
20 mark ........................11	»
20 frankov (napoleondor)............9
Italijanski bankovci........45	„
C. kr. cekini......................S	»
40	kr.
50	.
90	.
85	,
45	.
20	.
£5 •
90 ; 76 . 53",
„
67 „
i iL m a. j 8 k a bor®
isSfl
Dne 24. deoembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	143	gld. 75	kr.
b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	155	,„	—	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ...	188	.	50	,
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	.	75	,
Tišine srečke 4%, 100 gld.......137	„	—	„
Dunavske vravnavne srečke 6% . , .	129	,	—	„
Dunajsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	r	60	„
Posojno goriškega mesta.......112	,	—	„
4* kranjsko deželno posojilo.....98	„	85	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 "t	99	„	40	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . ,	225	,	—	»
, , južne železnice 3* . 173	,	40	„
„ , južne železnice 5 % .	128	»	—	„
, dolenjskih železnic 41	99	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld................200	gld.	- kr
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	136	„	— .
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	„	—
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	,	50
Saimove srečke, 40 gld................70	.	25
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71	„	50
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	„	—
Ljubljanske srečke..................22	,	75
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	154	,	75
AkcijeFcrdinandovesev.železn.,1000gl.st.v.	3405	.	—
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. ...	427	„	—
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	91	,	50
Dunajskih lokal, železnic delniška družba	68	„	—
Montanska družba avstr. plan.....85	,	50
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	156	„	—
Papirnih rubljev 100 ................127	„	12
¿JdT Nakup in prodaja IS
fuakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjov itd. Bavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izzrebanjv najmanjšega dobitki. Kilantna izvršitev naročil na borzi.
•«mm

Menjurr.ičsia delniška družba
5 II C U 18"
Wolizeile it. 10 Dunaj, HariahilfirstrassB 74 B. ■
čSt£"°FoJasnlla'$3S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednost,ih vseh špekulaaijskih vrednostni uapirjsv in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visoceg» jorestovanja pri popoini varnosti naloženih g 1 avnte.