GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. 62. ITe \a/ , S. a^g^-cLs^fca 1899, Leto "\TII- Gg. naročnike prosimo, da bi nam blagovolili zaostalo naročnino kmalu doposlati, ker drugače bodemo prisiljeni pošiljanje lista ustaviti. Upravništvo. Spojitev Kube. ,,Journal of Commnrce" je poizvedoval pri celej vrHti trgovcev, ktnri ee v zapadnej Indiji b trgovino pečajo, kako jo kaj o bodočnosti Kubo. Vsi brez izjeme bo se izjavili, da bi otok najbolje napredoval, akn bi bil spojen se Zjed. državami. Povprašali i »o v obče mnenja, da bi bo Haniovladanje Kube dolgo ne vzdržalo. Kuba kot samostojna ijudovlada b; ne bila nič druzega nego jodu a nova onih latinsko ameriških ,,slobodnih držav", v kterih so napadi, vstaje in državni prevrati na dnevnem rodu, in o kterih o mirnem, naprednem razvoju ni več govora. Te vrste ljudje se pa •ne upajo svoje željo javno izreči, ker bo seveda ne broz povoda morajo bati, da ne bi bili trdo zasledovani od zagovornikov neodvisnosti, ako bi ti prišli na površje in se s Zjod. državami pogodili, da bi proglasile otok neodvisnim. Ameriški kapital le nekako boječe nastopa na Kubi, med tem ko kažejo Angleži veliko podjetnost in pogumnost- Ti poslednji najbrže tako računajo: ako postane Kuba neodvisna, nas bode varovala naša domača vlada v naših zahtevah, ako so pa otok spoji se Zjod. državami, je našo podjotje ravno tako sigurno. Trgovci, ktere so spraševali o potrebščinah Kube, so se soglasno izrekli, da je že na času, da vojaška oblast napravi mesto civilnej upravi. Prva nema nobenega razuma fi trgovsko koristi in se kaže sovražno za nova podjetja. Otok je sedaj umirjen in zato nemorejo sprevideli, zakaj naj še ostane pod vojaško vlado, Zanimivo bodo videti kako se bode gospod MeKinley rešil iz te zadrege. Pred nedavno seje še izrazil, da bi bilo zločinstvo, ako bi mislili na spojitev Kube. Ako še tako misli, je vprašanje, na vsak na-čin niso zagovorniki neodvisno-eti Kube pomilovanja vredni, ako že nič drnzega nemajo, na kar bi flvoje upanje bodočnosti gradili, inego na obljubo gospoda Williama McKinleya. »• Slovenci! Ako pošiljate denar v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete domu, obrnite se na F. Sakser it Co. Razmotrivaoje pod črta. S pota, koncem julija. Calumet j*} dokaj razširil odkar sem bil poslednjič tam*, mnogo novih hiš je zgrajenih in še vedno jih gradč, seveda večiuoma družbe za stanovanja delavcev, pa tudi fivojn lastna rudniška poslopja razširjajo. Krasno veliko hišo, to je prodajalnico pravi ,,departemeut store" sta si zgradila brata Vertin. To vam je dragi rojaki velika stavba iz rezanega rudečega kamena v tri nadstropja, krasno pritličje in basement. Brata Vertin imata nad 25 prodajalcev raznih narod-uostij, a to število bode podvojeno, ko bode Btavba gotova. Tudi naša rojaka Grahek in Sunich sta si postavila lepo hišo s prodajalnico in več druzih Slovencev iu Hrvatov je marljivo gradilo iu popravljalo 6vojo hiše. Začudil sem se, da me je celo lukamatija drugam pripeljal, nego preje, namreč na za mene novi kolodvor za našo slovensko cerkvijo. f Iz naši! nova kolonij. Z e zopet zmaga. M anil a, 2. avgusta. Po poštnih poročilih iz otoka Cebu je mi-noli teden stotnija amerikanskih vojakov napadla utvrdbe Filipinov kake dve milji daleč od mesta E1 Pardo. Vstase sta vodila odlična in zelo bogata brata Chimacos. Tudi ladija ,,Charleston" je streljala na Filipine©, kteri so se kmalu umaknili. Zguba Amerikancev je bila neznatna. Navzočnost bratov Chimacos v vstaških vrstah je baje v zvozi z naravnost iz Luzoua došlimi povelji. San Francisco, Cal., 2. avgusta. Danes zjutraj je pripljula bolniška ladija „Relief" z bolnimi in ranjenimi vojaki iz Manile skozi Zlata vrata. Ladija jo vozila po zalivu navzgor in se pri karanteni postaji zasidrala. Predno uradniki karantene lad i je natančno no pr< -gledajo, s«* ne sme nihče izkrcati. Na ladiji je 2o0 bolnih vojakov od raznih regularnih in prostovoljnih polkov. Washington, 2. avgusta. Kak or so iz raznih nabiralnih uradov poroča, I »odo do 15. avgusta za Filipine potrebnih 10 polkov dopolnjenih, ako se bedo namreč prostovoljci v istem primer j 13 oglašali, kakor So sedaj. Do sedaj so nabrali SG22 mož, treba je torej še 4 Kis novincev, da bodo polki polnoštevilni. Povprečno sprejmajo na dan kakih 500 mož. Nezadostna hrana. Manila, 3. avgusta. Vojaki na južnih otokih se pritožijo, da ne dobe zadostne in klimatičuim razmeram potrebne hrane in pred vsem nezadostno število svežega mesa. Califomijski prostovoljci so v šestih mesecih, ko so bili na otoku Negros le redkokdaj j.-dli sveže meso in še takrat le od govedi iz dežele, kteroje bilo slabe kakovosti. V Manili je bilo zadosti zmrznjenega mesa, toda general Otis ni dovolil, da bi se 11a Negros poslalo. \V a s h i n g t o n , 3. avgusta. General Otis brzojavlja iz Manile, da so bliža novi teifun (hud pomor-sk i vihar) vsled česar prevožuja parnika ,Valencie' in .Zealandria' za nedoločen čas še ne moreta odriniti iz Manile. Parnik ,,Sheridan" bode S. t. m. s polki iz Montane in South Dakote odrinil proti San Francisco. S a 11 Francisco, 3. avgusta. Vojaki iz Pennsy Ivani je in Nebra-Bke, kteri so se povrnili iz Manile se o generalu Otisu nikakor laska- Kor pa govorim o siovenskej cerkvi, naj tudi povem, da so i to baš razširjali, to je podaljšali in lepo plaštrali iu ai omislili mnogo novih stvari; vsa poprava bode veljala $2000, a zato ne bode obči-narjem plačati niti centa, ker toliko premoženja so že prihranili. Kako lepo ponižno deluje ta naš narod v božjo čast: a ne kriči po svetu : Glejte nas, kaj smo storili ! Koliko hišnih posestnikov, velikih in malih trgovcev, obrtnikov in saloonov imamo Slovenci 11a Calumetu in v bližnji okolici, ali ni najti tam onega gorostasnega bahaštva in napuha: pa saj je znano, da kdor kaj v istini ima, se ne bahari, kdor pa nič nema, se mora bahati, da oči zmiva drugim, ali pa kredit in ugled lovi. To je v obče govorjeno. Lep je bil pic-nic društva sv. Jožefa v soboto dne 22. julija, senčnati gozdiček se je lepo napolnil z družinami; slovenska godba je prav izvrstno igrala vesele komade, mladina, ktero vročina ni ovirala, je rajala, drugi pa posedli okolu miz in srkali dobro pivo in jedli dobro vo ne izražajo. Podpolkovnik Bar-nett, 10. pennsylvanskega polka je rekel, da so ljudje imeli hudo bIuž bo v Manili iu se dobro vedli. On se niti proti vodstvu vojskovanja, niti proti Otisu osobno pritožiti ne more, znano pa mu je, da so vojaki zelo razkačeni nad Otiaom. M. Gibson je rekel: Ako imajo Filipinci Otisa za norca, si lahko mislite, kako njegovi rojaki o njem sodijo. Zgubil je spoštovanje vojakov, ker ne zna soditi razmere. Charles Henley je rekel: Vojaki so trdno uverjeni, da bi general Otis rajše vojsko zavlekel, nego dokončal. Mislijo, da mu je le na tem ležeče, ostati v sedanji Blužbi, v kteri ima priliko dobro živeti in tudi denar narediti. Kubanci nezmožni za samovlado. Havana, 3. avgusta. Nek kubanski general je pisal danes „Iu-depeudenciji", da so si razni poveljniki kubanske armade prisvojili denar od onih treh milijonov b tem, da so od vojakov jemali denar za certilikate. Pisalec navaja tri slučaja v kterih je polkovnik Ramoš sprejemal denar od vojakov. Nek vojak ni mogel dobiti certilicata, ker 111 imel denar, da bi ga plača1. jnoj moči evro-pejskih vlasti in to novejše podatke. Vojna moč evropejskih vlasti na kopnem je tako-le uvrščena : v mirnem času mož v vujneni času mož Nemčija...... 579.82S 5,000 000 Avstro-Ogerska 354 300 1,872.000 Italija........ 259.00S 1,500.000 Toraj trozveza 1,193.790 8,3S1.000 v mirnem easu mi »2 v vojnem Času mož Francija..... 572.290 4,053.000 Rusija....... 887 008 4,556.000 Toraj dvozvoza 1,159.290 8,009.000 K temu je še prišteti : v mirnem času mož v vojnem času mo/ pečenega janca. Prav vesela družba je bila, red so ni niti za las kalil; vso je židane volje odšlo domu. Lepo so se postavili naši rojaki že dopoludne, ko so marčali k službi božji z godbo na čelu in potem zopet po mestu. Slovenci imajo jako dober kredit na Calumetu pri družili narodnostih in njih pametno postopanje ga še pomnožuje. Človek je v istini vesel, ako najde tako lepo naselbino in nemam druge želje nego : le lepo tako naprej v slogi in z načelom: živeti in živeti pustiti. Prav dobro sem se zabaval med dobrimi rojaki, le nekaj mi je kalilo veselje, ali o tem nečem govoriti, kar vse se naj doma poravna, lepa beseda lepo mesto najde iu pohlevnih ovac grč mnogo v j e d e n hlev. Zelo prijaznega se mi je ska-zal naš slovenski fotograf g. Igu. Tancig, kteri je žrtvoval lepe dneve, za kar se mu nemorem dovolj zahvaliti. Zelo lepo je, da naši rojaki delavci in drugi podpirajo svoje trgovce, ohrtnike in druge, ako bi le vedno in povsodi tako delali. Anglija........ 309.774 870.711 Holandsko..... 00.149 220.000 Belgija......... 51.003 229.284 Dansko----.... 00.000 Kumuuija...... li).200 20O.000 Srbija......... 12.700 337.500 Te številke pa še niso popolnoma zanesljive, saj kar se večjih držav tičejo, ker te lahko število vojakov še bolj pomnože. Vendar je pa bolj zanesljiva moč vojnega brodarstva. Pri brodarstvu navajamo oklopnice, z nad 5000 tonami iu križarke nad 800 ton, iu jih skupno navajamo: Oklopnic ton Križark ton Nemčija 12 110.000 33 117.000 Avstrija 13 70.000 13 3S.000 Italija 12 148.000 45 102.000 Francija 30 347.00O 83 311.000 Rusija IS 182.000 33 140.000 Anglija 62 099.000 107 758.000 Pri vojnih ladijah bo vpoštete zgotovljone vojne ladijo in one, ktere so še koncem leta 1S'»7. gradili, ali pričeli graditi. Od onega časa so pa vse vlade, ktere imajo umrje v lasti, kaj marljivo delale v pomno-žitev vojnega brodovja. Ako preudarjamo številke voji e moči na kopnem in na vodi, se nam morajo pač lasje ježiti kake ogromne oddelke mož in ladij je potreba evropejskim vlastim, da stražijo „angelja miru". Skoraj polovica Evrope je oborožena do zob in bi nasproti stoji; vse to je podobno sodu napolnjenemu z smodnikom, potreba je le, da se utrene iskra in gorjfe, priti utegne do grozne vojne in klanja z modernimi topovi in puškami. Oas je zahteval, da sem moral v torek 25. julija ostaviti prijazni mi Calumet in odpeljal proti Hought-nu, kjer sem pa imel zaradi želez-nične zveze čakati do 10. ure zvečer. Ubral sem so jo k čast. g. J. R e-ž e k u, župniku cerkve sv. Ignacija. Prijazno me je sprejel in o marsičem govorila, seveda največ o delavskih razmerah, za ktere se zelo zauima ta blaga duša. Pokazal mi je ogromno stavbo nove cerkve, to bode krasna cerkev, dozidan je basement iz trdega kamena in to kaj močno, navoženega je že polno rezanega kamena za nadaljno stavbo. Letos ne bodo zamogli še veliko zidati, pač pa lepo ometali iu tlakovali basement, ga pokrili iu službe božje bodo v prostornem kraju, dokler ne dozidajo veličastne stavbe, ktere uačrt mi je x^okazal marljivi gospod. Kadar bode vsa stavba gotova, bode iz lepega strmega holmca videti milje in milje daleč bleščati prečastui križ. Mala lesena stavba, to je cerkev, ktere početnik ali ustanovnik na Houghtnu je bil ne-pozabljivi Fred. Baraga pa bode Upajmo pa, da tako daleč vendar ne pride, da so narodi vendar zavedajo in bodo prišli do spoznanja, da jim ni potreba vzdržavati na milijone broječe stražnike miru, ampak da bodo zahtevali: sedaj puško stran, napočil je »lobode in bratoljub dan. K občekoristnemu delu naj se povrnejo krepki mladeniči najlepših let, narodu naj bodo koristni, ne pa v nadlogo vsled ogromnih davkov in bojazni, da bi na ukaz brat brata moril, ali celo sin očeta. V to pa ji- potreba razsvitljenja, izobražhe in napredka narodom, ni potreba samo besedi, ampak dejanja! Dopisi. Cleveland, 0., 2. avgusta. Slavno uredništvo „Clas Naroda", blagovolite sprejeti moj kratki dopis, v ktereui hočem rojakom nekoliko opisati naše delavske razmere, oziroma o štrajku v Cleve-landu. Kakor je že znauo, imamo tukaj velik štrajk 111 sicer na pouličnih železnicah od takozvane „The Big Consolidated" družbe in *a traja že nad dva meseca; drob-nosti o štrajku ne bodem opisoval, ker so eitalcem ,,Glas Naroda" že znano. Omeniti pa moram veliko simpatiziranje občinstva z štrajku-jočimi; ako bi tega ne bilo in podpore, ktera jim prihaja od vseh strani, bi morali že davno podleči, tako pa vstrajajo in upanje jo, da bodo tudi dosegli, kar jim po ; ravici gre. Družba se bode mogoče spamtovala in naveličala pošiljati prazne vozove sem in tja po mestu. Na vseli črtah kar jih je v štrajku, razven dveh, ob kterih stanujejo ljudje ,,prve" vrste, ker imajo obilo denarjev, ni videti potnikov ua vozovih. Poleg skabov motormana in kondukterja stoji straža: policaj, detektiv in po dva rojaka, ako jih smem tako imenovati. Poleg praznih vozov vozi veliko število omnibusov in druzih uavlašč napravljenih vozov in prevažajo ljudstvo na razne kraje. Ne morem pa opisati nesreč, ktere se zgodijo elehrni dan vsled nerodnosti neveščih skabov. Polaganje di-namita, bomb, nitroglicoriiia in druzih razstrelilnih tvarin, ktero so bile prouzročene najprej po skabih iu zato od družbe najetih osobah, kar so pa pripisovali na račun dc-laveev, je dalo majorju Farleyu povod, da je sklical zvezne vojake in milico pod orožje, a te bi bilo bolje poslati 11a Filipine, da bi tam rešili čast Amerike in pomagali ukrotiti za slobodo se boreče Tagale. To je oni Farley, kteri se je pred ostala na mestu v neminljiv spomin. Ukazal je upreči konje in peljala se ob jezeru, na obeh straneh ceste pa so lepe vile bolj petičnih Btauovalcey, daljo pa hladen gojzdič. Bežal je čas, poslovil sem se i od tega prijaznega gospoda želeč mu obilo sreče pri težkem delu nove krasne zgradbe in jo ubral na kolodvor, da me lukamatija odpelje proti domu. Med potjo proti New Yorku som so pomudil malo v Ottawi in Pres-cott, Canada, vozil po St. Lawrence Riverju, prenočil v četrtek v pri-jazuem Ogdensburgu, N. Y., potem pa vozil v Oswego. Od Osvege pa vozil proti domu, ker čas je hotel, da bodem kmalu zopet doma, vsel se na najhitreje vlak Empire Ex press od New York central in drvili čez Syracuse in Albany proti New YTorku, kamor dospeli ob 10. uri. Nemorem si misliti hitreje vožnje nego jo napravi ta vlak, a je tudi za potnika prijazna ker se človek ue ziblje toliko, kakor na druzih vlakih; okna pa morajo biti zaprta ker drugače potnike preveč prah in volitvijo tako širo£y>ustno prilizoval in hlinil delavcem obetujoč jim slobodo, blagostanje in svojo pomoč v vseh zadevah, sedaj je pa ostal liga-mož in to je zelo kmalu pokazal. Ni mu zadostovala ogromna moč policajev, detektivov, pin-kertoneov in druge divjo druhali, ktere je poslal proti onim delavcem, ki so ga izvolili pred par meseci, sedaj jim tepta pravice, ki jim gredo pred vsem svetom in jih mora odobriti vsak pošten človek. Sedaj je poslal oni ,,delavski prijatelj" Farley proti njim Gattlingove in Gardinerove topove, da bode bolje šlo in so na ta način znebi in potepta nadležne delavce. Pa kaj bi človek pričakoval od takošnih ljudi, saj celo delavci sami škodujejo je-den drugemu kar in kjer mogočo, na tak način ni pričakovati rešitve in moramo propasti. Ona tolpa tukajšnjih in iz druzih mest iinporti-ranili skabov je kriva in odgovorna vseh uesreč, zločinov in siromaštva, ktero so jo in se še godi. Med ono tolpo, ktera prouzroča toliko gorja iti bridkosti so nahaja tudi naš ,čislani* rojak podpredsednik kranjsko-katoliške Jod-note, ta možak opravlja službo zaničevanega skaha kot motormon na Union črti; to je mož, kterega so uekteri zastopniki slovonskih ameriških delavcev zbrali za podpredsednika ; to je oni mož, kteri se po Clevelandu ponaša kot eden najbolj peti enih Slovencev v Cleve-landu in gre ter vzame zgolj iz la-Komnosti, ne glede na nevarnost života, ono umazano, nesramno, izdajalsko službo, da s tem pomaga . . Ako • . želite jjj najboljše zahtevajte* Superior ¥--- pivo ktero rfj) Stock ■ = . . je izvrstno . . glede čistosti. Naprodaj . . povsodi. BOSCH BREWING CO., LAKE LINDEN, MICH. dim nadleguje; grozna bi pa bila nesreča, ako bi ta vlak skočil iz tira, ali trčil ob druzega, kar ljubi Bog obvaruj. Tisoče iu tisoče lučic se je ble-sketalo od ddleč in bližali se mestu, v kterom ropot nikdar ne miruje, kjer se ljudstvo noč in dan poja za dolarjem ; največji del prebivalcev svetovnega mesta si služi vsakdanji kruh v potu svojega obraza, mnngo se jih pa dobro preživi, da nič ne delajo in so pravi zajedalci človeške družbe, ker na račun te ne le postopajo, temveč potratno, lehko-živahtio žive, ni jim za 81000 za kako lepo ,,tingeltangeleso", po briču in hudiču pa kričč, ako njih delavec zahteva za t e ž k o storjeno delo 25 ct. z a b 1 u ž k a več, ko so vedno vbo potrebščine dražje. Toda proč so lepi dnevi potovanja, poprijeti se je dela in boriti z vsakdanjimi razmerami in neprilikami. F. S. Rojaki podpirajte „Glas Naroda" p ti VBak.i priliki. Entered as second clas matter at tiie New York, N. Y. Poet office <. ctober 2. 1 |»ri potovanju, bodisi iz stare domovine sem ali obratno, store kaj dobro v lastno koriBt in res je bilo tako, da t-- • boljše nego so pričakovala. Tudi jaz Frank Germovšek so Vam prav Izvlekli so ga živega in hudo poškodovanega iz vode in odvedli v bolnišnico. Možu se jenajbrže radi domačih homatij v glavi zblodilo. llauser je v Brooklynu vstopil na Trolley voz in navidezno mirno časopis. Ko se je voz približal stolpu na newyorski strani je Hauser naenkrat skočil raz voz in hitel ne-razburjeu k ograji. Ko je stal na ^raji polastila se je vseh očividcev velikanska razburjenost. Nek policaj je hitel blizu, da bi potegnil drzneža doii, toda predno ga je do Bege l, skočil je Hauser v globnčino. Ilauser je 36 let star in živel skupno z svojo sestro v New Yorku V bolnišnici je tako čudno govoril, Rak« r lii ne bil pri pravej pameti Mož •■ baje slednji čas preveč pil. Dvojna sni rt na kazen. iv uis Pullerson, zamorec, kteri ■ zadavil sv« o belopoltno ženo in M . . -.e M<_• D ii£pld, kteri je ustrelil mub:- rnika Titusa, sta v ponedeljek v državni jtnišnici v Sing Singu z rt j' na t ktričnem stolu poko riia hudodelstvo. l isti večer pred smrtjo so može-ina naznanili, naj se pripravita do Iru? jutra na pot v večnost. Na-r- >t- !a ?ta doi> -r zajutrek, toda jedla z main. K je ob -v uri prišel •ti :-ki nač lnik v PullerBonovo celico, molil je obsojenec lleče in i' "g katoliški duhoven, kte- ri mu je pc | reje podelil zakramen-t" za umiraj ee. Z razpelom v dee niči je nast pil zadnjo pot. Brez ■tavlianja r- je vsedel na elek-tr.n stol j;i ko so pripenjali jer-me ia, mrmral je molitve, ktere uui duh >vnik narekoval. Med :ii »lUvijo -šinila je 17:20 volt močna ktrika sk zi njigovo telo. Med tem časom ko so odvedli truplo v ra/.nlesovalno sobo, šli so v c-lici) l>n MeDonalda. Tudi ta je šel v spremstvu duhovnika in razp. I. m \ roki k električnemu r-t-ilu. Dvakrat so morali odpret -■J- ktriko, i' dno j" obsojencu nehal- liiti sn-. Zdravnik je rekel da proti el'-ktriki tako neobčutlji v lt;; človeku še ni našel pri nobenej obsoditi. McD ona d je 4. maja lSJXs. brez pravega uzroka ustrelil tovarniškega nadzornika Titusa, pri kt.erem je delal. Pullerson je 11. marca i>:'V -v. i pravo belopoltno ženo ;z ljub -umnosti zadavil. Potem je zapri stanovanje, oddal ključ hišnici in rekel hladnokrvno, da sta novanja ne bode več potreboval k.-r ji ravnokar Kato usmrtil. vedno bolj tema. V podobi lijaka je padla črna ruegTa na zemljo in z velikansko si)o je drvil vihar proti mestu. Strahovito je bučal grom in tresla se je zemTia, ko je drvil tornado svojo opustoševalno pot. Samo deset minut je trajal tornado toda grozovit je bil učinek. Niti jednemu poslopju ni tornado popolno prizanesel, marveč vse več ali manj hudo poškodoval. Strašno opustošenje je provzročil tornado, kteri je te dni divjal nad meBtom Klizabeth, N. J. Žalosten je pogled na sredino mesta. Povsod kamor se oko ( zrr leži kamenje, opeka in bruna, da po nekterih cestah ni moč iti mimo. Najgrozovitejše razdjanje je na mi-rodvoru za presbyterijansko cerkvijo. Na grobovih stoječe hraste je orkan izruval in padajoči velikani so udrli grobe, da je bilo videti okostje. Padajoča drevesa so raztrgala telegrafične žice, ktere so morali cel dan popravljati. Drugi dan je prišlo mnogo ljudi v Elizabeth in si ogledalo opustošenje, ktero je napravil orkan. Med tem ko je razsajal tornado v Elizabeth in okolici je strela udarila v hišo goBpe Gordon in v kratkem času je bilo krasno po slopje z vso vsebino vred vpepelje-no. V iipkn drugo hišo je med nevihto udarila strela in jo lazčesnila na dvoje. Moža in ženo je puh omamil, toda kmalu Bta prišla k zavesti, mod tem ko so bili otroci več ur nezavestni. Tud i od druži h krajev v državah New Jersey in New York se poroča o hudi opustoševalni nevihti. Ker j i.jI zrak nap. .jen z elektriko, ni 1».'o moč posluževati se telefona, poleg tega pa so morali ustaviti promet na električnih železnicah, kar je prouzročilo splošno zmešnja vo. Na farmah pa tudi po mestih je strela udarila v mnogo poslopij ktere je požar vpepelil. Na vrtih in poljih je velikanska škoda. icere lepo zahvalim, da so mojt imele tako dobro postrežbo in svetujem rojakom, kteri potujejo v staro deželo ali pa od tam sem, da naj se obrnejo do g. Fr. Sakserja, ker on bode vse potrebno preskrbe!, da bodo pravilno potovali in jih že v Baaelnu na postaji človek sprejme, tam dobe potniki, kteri po posredovanju g. Sakserja potujejo večerjo, prenočišče in zajutrek brezplačno, ravno takako v Dell in Parizu. Trikrat sem že potoval z nemškimi družbami, ali imeli smo tako slabo hrano, da ako ne bi z doma vzel hrane, da bi glad trpel ; kdor pa potuje s pamiki francoske družbe ima dosti dobre hrane in tudi vino dvakrat na dan, dalje dobč potniki tudi jabolka, orehe in olešnike, pa tudi postelj je čedna. Od doma iz Kranjskega pa do Springfielda, 111 , so potovali 15dni. Rojakom zelo priporočam, da se v takih zadevah obrnejo,le do gosp. Fr. Sakserja, ker ti potniki ga no-morejo preliva liti. Frank Germovšek Razne vesti. Skočil raz brooklynski most. Herman Hauser, blagajuičar Herald Square gledišča je te dni skočil ras brooklynski most v East River. Dvojna obsodba. A u u r n, N. Y., 2. avg. Oskar K. liice in Kennedy, sta danes ran zjutraj v tukajšnji jetnišnici -toriia smrt na električnem stolu. Trajal- skupno 19] minut in •ba morilca sta zadostila človeški pravici. lii :i .- > najprvo pripeljali v gro-z vito i- l>ano. Spremljal ga je duhovnik i i j dva paznika, liil je zelo bh-d in >•• mirno vsedel na osode-poJui ste i. Priprave so bile hitro izvršene in minuto pozneje ko je bila od i rta elektrika, bil je mrtev. Rie> * -Jo. marca is«)s. v W'est-lieldu Chautaqua Co., N. V., umo-ril svoj., ženo. ker ni hotelu \--č ž njim skupaj živeti. liicevo truplo so potem hitro odstranili in Kennedya pripeljali na električni stol. Tudi druga obsodba se hitro in brez vsakega posebnega dogodka izvršila. Kenuc-d j. 9. oktobra 1>9S v zloglasni hiši v Buffalo med prepirom z«bo del nekega zamorca. Obsodba je bila v v- h instancah potrjena in tudi govemer ga m hotel pomilo-stiti, akoravno so zanj od raznih strani prosili milosti. Opustoševalni tornado je divjal te dni preko Elizabeth, N. J. in napravil v mestu in okolici velikansko škodo. K sreči ni tirjal orkan nobene človeške žrtve, p->č [»a je bilo več osob toda nenevarno poškodovanih. Ž veB popoldan je bila v mestu huda soporica. ('rni oblaki so se zbirali no obzorju, kteri so postajali vedno bolj preteči. Naenkrat je nastal hud vihar, pričele so padati debele kaplje, toda radi vedno hujšega viharja ni moglo mnogo deževati. Blesteče strel« Bo švigale skozi oblake in v mestu je postajalo V jednem meseni 1 0 trustor. Trenton, N. J., 1. avg. V minolem mesecu je državni tajnik v New Jersey inkorp..riral 150 novih trustov z skupnim kapitalom mnogo več nego $250,000.000 in od kterih so plačali $58.560 pristojbine v državno blagajnico. Od teh trustov so bili največji: Distilling Co. of America, $125,000 000; Electric Axle Light «fc Power Co. 825,0001000; Continental Compres sed Power Co.$15,000.000; Central Ftmudry Co. * 14,000.000; New England Cotton Yarn Co. $11,500.-0o0; American Switch Co. $11.000 -000; Mexican Lead Co. $7,000.000; Dele ware River A- Atlantic R. R. Co. O00.000; United AsphaltCo. +5,000.000 ; Great Lakes Towing Co. $5,00<>.000 ; Alabama Consolidated Coal & Iron Co. $5,000.000; U. S. Finishing Co. $3,000.000; Tractor Truck Automobile Co. $2,500.000: U. S. Ship *fc Pile Coppering Co. $2,000.000; Cumberland Coal & Coke Co. $2,000.000 ; National Fuel Saving Co. $2,000.000; General Power Co. $2,000.009; Lee T weed v Co. $2,000.000; U. S. Babbin & Shuttle Co. $2,000.00O; Royal Salt & Chemical Co. $1,500.000; Continental Mfg. Co. $1,500.000; Mexican Plantation Co. «$1,500.000; Tacoma Laud iT Improvement Co. $1,300.000 in Maguuo Metal Co. $1,200.000. Zrakoplavec ponesrečil. Co r ry, Pa., 1. avg. V Findlay Chatal anqua Co., N. Y. nekem letovišču so včeraj večer praznovali odprtje sezone. Farmar Frank Reynold po imenu seje vzdignil s /,rakoplavom v zrak in ko je bil 3000 čevljev visoko, skočil je doli s padno omrelo. Mož baje o zrako-plavstvu ni veliko razumel. Veter ga je zanesel proti jezeru, padel je v vodo in ni ga bilo več na površje. 0 štrajkili. Cleveland, O., 1. avgusta V boju Trolley služabnikov proti Big C »uBolidsted Railway Co. igra sedaj ,,Boycott" zelo veliko ulogo. Skoraj vsi prebivalci se istega udeležujejo in sicer tako odločno, da kak mož v večjih prodajaluicah ne more nič kupiti, ako trgovcu po-pr^je ne zagotovi, da se ne poslužuje skabovih vozov. Nekemu trgovcu ua Quincey St. so zapretili ugo- nobiti njeg'-vo trgovino, ker je nekemu vojaku v bližini podal kozarec vode. Politični klubi so &kl<-uili, vsacega trgovca „boycotirati", kteri bi se vozil na "kabovih vozovih, ali svojim služ«l.nikom dovolil isto st riti. Včeraj so poslali d< .njov dve stot-nije vojakov, ker nieBtni svnt imenoval večje število posebnih policajev. General Axline meni, da štrajkarji niso učinili izgrede poslednjih dni. V poljskem delu mesta so se včeraj večer bojevali proti vojakom in policiji. Zaprli so tri osobe. Na raznih krajih so s kamt-ujem ometa val i skabove vozove. Axline pravi, da bi se temu le z razglasom izjemnega Ktann v okon. prišlo, k temu pa bi bilo treba 4000 vojakov. Pri zgradbah preti velik š t r a j k. C h i e a g o, 1. avg. Ako med posestniki opekaren in njihovimi delavci obstoječi spor ne bodo kmalu poravnali, vtegne nastati v^lik štrajk, kterega se bode udeležilo kakih 30.000 pri zgradbah poslujo-čih rokodelcev. Na povelje ,,Building Trades Councila" so pričeli že danes ustavljati delo pri tistih hišah, kjer rabijo od skabov izdelano opeko. Po sklepu unije se bode štrajkalo pri vseh poslopjih kjer rabijo tako opeko. Vse zamorce odslovili. M a tea wan, N. Y., 1. avgusta. V* opekarni tvrdke Fieeuuan A. Ilammond vlada danes mir, ker so vsi zamorski delavci, kteri so se minoli pet ;k tepli z Arabci, so zapustili kra j. V opekarni ne bodo več nastani li zamorcev, na njihov prostor so prišli delavci iz llaver-strawa in Rosetona, pa tudi Arabci so se povrnili nadelo. čevljarji š t r a j k a j o. Belfast, Me., 31. julija. Ka kili 350 čevljarjev v tovarni tvrdke Critchott, Sibley Ar Co. je ustavilo delo. ker so jim hoteli znižati plačo za deset odstotkov. Tvrdka ima iz vršiti velika naročila, trdi pa, da Lje radi tekmovanja prisiljena temu koraku. Mladostni seli štrajkajo Boston, 31. julija. Število dečkov, kteri so kot seli nastanjen pri Postal Telegraph Co. so šli danes na štrajk. Pri Merchants Row oddelku poslujoči dečki so prvi ustavili delo. Dva dečka so pretepli, ker nista hotela štrajkati. Ko so dečki ostavili službe, postavili so policaje pred pisarne. St. Louis, Mo., 31. julija. Kakih 50 Belnih dečkov od Western Union Telegraph Co. je pričelo danes štrajkati, ker jim niso dovolili zahteve $1S mesečne plače in tri nedelje proste v mesecu. Nekte re dečke, kteri niso hoteli potegniti zštrsijkarji, so pretepli in celo jeden policaj ni zamogel malih štrajkar-jev ukrotiti. Nastanili so može, da opravljajo službo dečkov. Odlok razsodnikov. Denver, Colo., 31. julija. Da neB so objavili poročilo državnega razsodišča glede štrajka. V iBtem ae priporoča, da delavci, kakor tudi poslovodji k trustu spadajoči h to pilnic nekoliko odnehajo. Razsodniki so določili plačo na $2.20 za esemurno delo, med tem ko so štrajkarji zahtevali $2.40, poslovodji pa le $2 dovoliti hoteli. Tudi za deseturno delo so določili nekoliko višjo plačo, nego so bili poslovodji pri volji dati. Splošno mne nje je, da bodo štrajkarji poročilo sprejeli, dvomljivo pa je, da bi to storili tudi poslovodji. Alger se je poslovil. Washington, 31. julija. Danes ob 1. uri pepoludne je Alger izročil vojni oddelek svojemu nasledniku. Jutri bode prišel še enkrat nazaj, da se poslovi. S toliko važnostjo napovedana Aigerjeva izjava je priobčena, toda v isti se ne nahaja nič druzega nego opravičevanje proti obdolženju, da je pri nameščenju častnikov v prostovoljnih polkih ni vladala protek-cija. Glede l.nt-anja Italijanov. Washington, 1. avg. Preiskava italijanskega poslanstva je dognala, da so bili od petih linča- nih It" lijanov štirje italijanki podaniki. Marquis Romanov, član poslarNtv:', sej. podal vLou siano da bode zastopal italijanskega konzula v New Orleanpe, kteri je na dopustu. Italijanska oblasti na-znanjnjo, da je dr. Hodges, radi kterega je nastal prepir, sam rekel, ko so ga Italijani napadli, je odišel, iz česar je razvidno, da ni mogel biti hudo ranjen, toda linčanje petih osob nikakor ni bilo opravičeno. Liiiraui niso bili naturalizirani. New Orleans, La., 3. avg. Marquis Camillo Romano, tajnik italijanskega poslanstva je dokončal svojo preiskavo o peterem lin-čarpkem nmoru v Tallulah. S preiskavo se je dognalo, da so bili vsi linčani italijanski podaniki. Samo trije, namreč bratje Difatto so imeli prvi amerikanski papir. Delavci pri indotopilnicah. Denver, Colo., 1. avg. Kakor že znano so poslovodji trustovih rudotopilnic naznanili, da ostanejo velike rudotopilnico tu in v Pueblo tako dolgo zaprte, dokler štrajkarji ne bodo pri volji se za isto plačo povrniti na delo kakoršno so dobivali pred štrajkom. Ljudje so pri volji iti zopet na delo za tako plačo, kakoršno je državno razsodišče predlagalo, ne pa za takošno, ktero so poslovodji obljubili. Sifuv&cija je torej ravno taka, kakor ob začetku štrajk a pred šestimi tedni. Nekj newyorška vest, da bodo trust ru dotopilnic pogoltnili Standard Oil sleparji, se ni uresničila. V Cripple Creek okraju so m^spca julija na kopali 1,150.000 ton rude proti 1,000.000 ton v prejšnjem mesecu iz česar se da preračunati učinek širajka. Poleg tega pa so rudarji v Cripple C reek u nekoliko bolj neod visni od trustovih rudotopilnic ker 65 odstotkov svoje lastne rude iz topijo. Tri druzih rudokopih so raz mero veliko slabejšo. Vihar ob zalivu. Baltimore, Md., 3, avg. parn i kom ,,Ess.-x" prinesli so da nes zjutraj prva zanesljiva poročila o opustošenju, ktero je napravil včerajšni vihar. Ob Sutterleys pri stanu v St. Marys countyju so gospa Carey in njena dva otroka zgubili življenje, med tem ko so čakali na prihod parnika. Družina je doma iz tega mesta in osem dni bivala na Brooms Islandu. Ko je izbruhnil vihar, pribežala sta mož in žena z dvema malima dekli-cema v neko kolarnico. Velikanska sila viharja je isto podrla in odnesla v 13 čevljev globoko vodo. Carey se je rešil, žena in otroci pa so vto-nili predno so jim zamogli priti na pomoč. Na nekoj farmi pri Point Pation-ca v Calvert countyju je bruno nekega podirajočega se poslopja nbila gospodarja in dva zamorca, ktera sta bila pri njem. Na farmi Tomaž Koechsa v Princej George Co., je baje ubilo deset zamorcev, ko so v nekem poslopju zlagali tobak. BI izu St. Johns priBtana je vihar razdjal šest lesenih poslopij. Povsod so pridelki zelo poškodovani in sk upna škoda znaša milijone. V okolici pri Rockviile in Garretts Rock v Montgomery countyju je vihar podrl več hiš in mnogo dreves izruval s koreninami. Iz Sandy Springs se poroča, da je toča uničila skoraj ves koruzni pridelfk. V dolini Howard countyja cenijo ško do na S30.000. Vas Clarksville je večinoma le še kup razvalin. Veli ko farmerjev je zgubilo več nego polovico pridelka. P e n s a c o 1 a, Fla., 3. avg. J z Carabelle, Fla., se poroča, da je vihar vtorek učinil veliko več škode, nego se je b prva mislilo. Tvrdka Gulf Nadal Stores Co. ceni svojo šk< do na $100.000. Dve tretjini Bela sti razdjani in ker so telegrafiič-ne žice potrgane je zelo tažavno dobiti zanesljivih poročil. Tallahassee, Fla., 3. avg. Bati se je, da je zaliva in >ližue dežele divjajoči vihar tirjal več človeških žrtev, manjka pa še natančnejih poročil. Biiza Mclnty-re je vihar popihal proti jugu vozeči vlak s tira. Pri Mclntyre je v tonil nek tovarniški delavec in pri St. Markau je baje 15 osob zgubilo življenje. Od parnika „Cres-cent City", kteri vozi med Carabell in Appalachicola se nimajo nikake vesti. Na parniku je bilo osem mornarjev, število potnikov pa ni znano. Ribiči ob obrežju imajo veliko škodo. Bogataše višje t-enili. Chicago, 111., 1. avg. Davčna komisija je včeraj v South Chieagu cenila imovino od 40 do 45 milijonov dolarjev višje, nego posestniki sami. Michael Field je cenil svoje premoženje na poldrugi milijon, davčna komisija pa je cenitev na 5 milijonov zvišala. Minolo leto so njegovo osebno imrvlno cenili $6S.OOO. II. 1 Iiggiubotham, Fieldov sodrug je svoje osobno premoženje cenil $10.00o, ko so mu pa asesorji šli do živega, je sam povišal na $24 485, komi&ija pa sra ie cenila $400.000. P. D. Armour m navedel nikakih podatkov in cenili so ga 2 milijona dolarjev. Levy Meyer, ustanovitelj trustov je minolo leto plačal davek od *75.0tK) vrednosti osobne imovine, letos pa so ga cenili $000.000. Brzovlak skočil iz tira. M o i ng o n a, Ia., 1. avg. Brzovlak Chicago Northwestern železnice je danes <>1> 5. uri zjutraj pri Des Moines Uiv^r mostu skočil iz tira. Nesreča se je pripetila ua ovinku, kjer so polagali nov tir: štirje možje so bili na mestu usmr-teni in vse osobe na vlaku več ali manj hudo poškodovane. Vlak je vozil z velikansko hitrostjo. Ovinek 30 smatrali kot ze! » - "varen kraj iu ravno zato prelagali tir. Lokomotiva je zdrs:;ila v vodo. vozovi pa so ostali na bregu iu se nakopičili vrh eden druzegn. Od vlaka ni ostalo druzega nego kup rnzv:t-lin. Zeleznični tir je malo poškodovan, ker je ves vlak skočil iz tira, zato tudi promet ni bil oviran. Ranjence so prepeljali v Boone in mislijo, da bodo vsi ozdraveli. Rumena mrzlica. Norfolk, Va., 2. avg. V Nor- folku se danes ni poročalo, da bil kdo zbolel za rumeno mrzlico. Prel Hvalstvo pa še vedno beži iz mesta in vse ladije in železnični vlaki so napolnjeni z beguni. V Hamptonu ni od včeraj nihče na novo zbolel pa tudi nihče umrl. Vkljub tomu v Hamptonu, Old Pointu in Newport News karanteni-ne uredbe strogo izpolnjujejo. Washington, 2. avg. Višji zdravnik Sternberg ni izi enad«u ker je rumena mrzlica izbruhnila izven ,,Soldiers Home" v Newport News in se v okolici Jlamptona prikazala, misli pa, da se čez Norfolk ne bode razširila. Dr. Kzdorf, avtoriteta prve vrste glede rumene mrzlice, je iz New Orleansa dospel v Washington. Vse v Washington namenjene potovale - iz juga v Ale-xandriji skrbno ogledajo. Glavni zdravnik Wymau jedaiws prišel iz Old Pointa in se ves dan mudil v Soldiers Home. Razun dveh bolnikov, kteri b bin rt so že zjutraj pričakovali, so se zdravstvene razmere-odločno z boljšal«. ....... ..... .......... J Boj proti kobilicami. Lincoln, Neb., avg. Zatoč-no Nebrasko, Kansas in iztočno Colorado je letos kobilična nadloga obiskala v veliko večjej meri, jego druga leta. Velik del pridelka je uničen. Strokovnjaki se posvetujejo, kako bi se zamogli znebiti požrešnega mrčesa. Hudo kaznovati. Nesrečni delavec Pavi Corcoran je bil pred kratkem v Idaho obsojen na sedemnajst let ječe, toda ne zaradi dejanja, ali soudeležbe razstreljenja poslopja za stroje, temveč zato ker je o dejanju vedel. V&p kaže, da o storilcu v Idaho prav nič ne v« do. V zat«-žbi niti niso trdili, da bi bil Pavi Corcoran storilec zločina. Porotniki so bili že zadovoljni s tem, da so raz-s tre!je n je člani unije sklenoli. Ker je bil pa Pavi Corcoran član unije, toraj naj bodo spoznan krivim kakor storilec ali izvršil« c sam. Predsedujoči sodnik je rekel v pouku porotnikom : »Ako porotniki spoznajo, da so imeli zaroto v namen izvršen j a zločina in je zatoženec o tem vedel, toraj je tega spoznati krivim, ako tudi sam ni zločina izvršil". ■ sats «■ 3 TfcuHP-f. .... . ji 'p I - v> 4 Jugoslovanska Katoliška Jednota. I Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pjezdir«', 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Iva*.' Govžk, Box 105, Ely, Minnesota; IT. „ John Glorokah, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota: John PreSirn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Go v že t a, Box 105, Ely, Minnesota. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"- S o v e d o n j o toraj, ne dejanje ali sodelovanje je, zaradi česar so se nad Corcoranom z grozno kaznijo 17 l^t j«'fce maščevali. To je lase jezeča, nečloveška obsodba, recimo, da je za tožen i istinito vedel o zločinu. Saj vendar ni obvezan k ovadbi. I'o postavnih knjigah vseh civiliziranih dežela je oni nekaznovan, ako je bil deležen kake kaznive zveze, ako ni poskušal, ali kako dejanje podvzel, ktero jo v ne posrednej zvezi s kaznjivim dejanjem, Samo mnenje na kako kaznivo d janje, naj si bode oddaljeno kakor hoče, ni nikjer kaznivo. Razum se ustavlja proti temu, da bi se smelo tako zgoditi. Ako ameriške postave glede zarot v takem slučaju dovoljujejo obsodbo^ niso druzega nego ostanok krutega barbarstva. / Vstaja Yaqni Indijancev. City of Mexico, 2. avg. Od Yatjni reke se brzojavno poroča, da so indijanske roparske tolpe med mehikanskimi, posebno pa med amerikakBkimi naseljenci v bolj oddaljenih krajih grozovito morile. R^sno se je bati za varnost ameri-kanskih naseljencev in rudarjev v Sierra M:\dre gorovju. Vstaja se je pričela 22. julija z umorom glavarja Tetabiate, kteri je svetoval za mir in ukazal pet glavnih ščuvalcev ustreliti. Indijanci so glavarja pobili z gorjačami poklali potem 50 mož močni vojni oddelek v lJacumer vojašnici in v Guavmasu, umorili vplivnega trgovca Carlos Halla. General Lorenzo Torres, vojni poveljnik pokrajine Senora se je v peti dnevih dvakrat bojeval z indijanskimi četami, vsled č<>Bar so se Raquisi umaknili v gorovje, pu-stivši 83 mož in 4 glavarje na bojišču. General Torres je zgubil li mrtvih. Ko je Torres svojo vojno pomnožil na 15CK» mož in iz Chihuahua dobil še oddelek tnpničarstva, napadal je 29. julija upornike. Na gričih pri Cuesta alta se je pričela tretja bitka v kteri je mehikanska vojna dosegla nektere prednosti. Vstajo so provzročili mehikan-aki posebno pa atnerikanski vsi-Ijenci, kteri so so brezozimo vsiljevali v Indijancem odločeno rezervacijo, do česar so z raznimi izgovori znali pridobiti vladiuo dovoljenje. Slaba letina na Španskem. W a s h i n g t o n, 3. avg. Državni oddelek je dobil od Mertensa, konzularnega agenta v Valenciji poročilo, da je bil po vsej Španiji slab pridelek pšenice. Meseca maja eo importirali iz Uuskega 8000 ton, is Zjed. držav 5000 ton, iz Francoskega 4000 ton in drugih dežel 18.-000 ton. Med slednjimi za poskuš-njo 1000 ton iz Avstralije. V prvih petih mesecih leta so importirali 109.000 ton pšenice. Tudi sladkorja vkljub visoke colnine ne morejo domače tovarne zadosti izdelati. Letoa so do sedaj že 6600 ton sladkorja uvozili nasproti 4600 tonam v istem času miuolega leta. Evropejske in dro^e vesti. Barcelona, 1. avg. Policija je včerjj večer napadla množico ljudstva, ktera je hotela žaliti alcalde in ae pri tem izražala s puntar-akimi klici. Več o»ob je bilo ranje- pib in nekaj ao jih zaprli. ZLiertoIfc. Rozamunda Kacenštajn. (I / Kresa.) I. „Gori, gori!" klicali so pred več stoletji neko poletno popoldne tla-čani, ki so baronu Kacenštajnarju pšenico žeti na polji. Kazali so kričeč na temni grad Kacenštajn, kterega razvaline stoje še dandanes na višini ob smrekovem gozdu. Trenotek pozneje so srpe po razorji pometali ter stekli proti gorečemu gradu. Prišedši pred grad, spoznajo, da tu ni pomoči. V sto in sto plamenih šviga ogenj izpod vsakega škrla na strehi. Iz grajskih okenj vali se gost dim in se dviga razsvetljun od plamena kakor gora proti nebu. Vmes se razlega obupen krik, vprašanje, zapovedovanje in grmenje razgorelih traruov, žvenketanje ra/gretili šip, žalovanje gasilcev in kletev kakor brez uma okrog divjajočega grajščaka barona Kaoenštajnarja. Akoravno se prepričajo vsi, daje tu pomoč nemogoča, vendar ne stoje s prekrižanimi rokami pred pogoriščem ; drug nadkriljuje drugega pri gašenji, tretji je na poti četrtemu. Na mostovžih, na stopnicah, kjer se pospravlja blago in razno orodje iz sob, pa je gneča, kakor da bi bil sodnji dan. Zdaj zopet zagrmi. Se gostejše šine dim in prah iz ok^n in vrat. Krik se razlega; vežni obok se je podrl ter podsul gasilce. In v resnici kmalu potem vspo se tlačani iz veže z ogorelimi lasmi, opečenimi rokami, krvavimi obrazi. Zadaj prineseta grajska hlapca svojega val peta Nikelja in ga položita nezavestnega na zemljo. Jok, strmenje in občudovanje pogumnih gasilcev čuje se okrog in okrog. Polagoma potihne prejšnje življenje. Nihče si ne upa dalje v goreče razvaline. Med tem ko se trudijo možaki, da bi vsaj zajezili ognju pot v stranska poslopja, ko razprostirajo rjuhe po strehah, je polivajo z vodo, izpuščajo živino iz hlevov, ki dirja mukajoča in preplašena po vrtu, ko nosijo žito iz knšč in prepuste glavno poslopje nesreči, nastane večer, a viharen večer. Od daleč se čuje grmenje. Kmalu potem se vlije ploha kakor iz odprtega neba. „Hvala Bogu/' Čuje se okrog in okrog izmed -groma in sikanja de- T r s t, 2. avg. Admiral Bettolo, italijanski minister mornarice bajex namerava admirala Deweya, kteri sesedaj na „OJympiji,' vozi proti Neapolu povabiti k svečanostim v Livorni, ktero se bodo vršile ob priliki spuščanja v morje nove kri-žarke „BareHe". A 1 1 a 1 a li a d, Indija. 2. avg. Zn dalj časa je strašna suša v Madras, Bombay in osrednih pokrajinah Indije. Bati se je, da bode v imenovanih krajih nastala lakota, ako v desetih dnevih ne bode dt'žja. Bruselj, 3. avg. V novem kabinetu bode prejšnji premier De Smet de Na ver poleg predsedništva prevzel tudi finančno ministerstvo in Descamps, ministerstvo zunajnih zad«>v. Kabinet je v istini že urejen, s 'Stavo pa bodo še le jutri objavili^ ževnih kapelj, ki padajo na goreče oglje, na razbeljeno železje in kamenje. In ko umira zadnji plamen na razvalini, razidejo se polagoma gasilci. Med potem ugibljejo in poprašu-jejo, ali je kdo zažgal p« si op je, ali pa je nastal po nesreči požar. Mnogo prepira je bilo o tem in onem, saj pravega nihče ni vedel. Le graj-ščakanisopomilovali možje meneč: „Kaj to njemu škoduje ; denarja ima na mero, pravega srca in usmiljenja pa nič." II. Noč je bila potem tiha in mirna. Trud strašnega dne je zatisnol marsikako oko prej, kot je biln sicer navada. Celo stara v dve gubi držeča se grajska dekla Marijana, je ves večer nesrečnemu valpetu stregla, jokala in klicala svetnike na pomoč, zdremala je poleg njegove postelje. Slabo je brlela v malej sobi oljnata svetilnica ob stropu viseča. Le kdor bi bil stopil bliže, videl bi bil, koliko trpi valpet. Njegov lepi obraz je izpremenjen, visoko čelo je nagubano kakor sedemdesetletnemu starcu, krepki roki ste sključeni. Lepo rasteni život se zvija od bolečin, kajti hrbtišče in vrat sta strašno sežgana. In vendar ni zapustila zavest nesrečnika. Trne velike oči pričajo, da mu biva krepko življenje v prsih, in pogled, obrnen proti vratom, naznanja, da še pričakuje nekoga nocoj. ,,Ni je," vzdihne črez dolgo valpet in se obrne k zidu. Med tem ugasne luč v gradu na severnej strani pri tleh, kamor ni segel požar. Temna podoba se prikaže na pragu, ondi poBtoji, kakor da bi se hotela prepričati, ali nihče ne čuje. Potem hiti proti Btran-skemu poslopju- Ondi žubori studenec. V njem zmoči bel, drag robec in nato izgine za vrati stranskega poslopja. Hitro potem omahne deklica na bolniško posteljo, položi moker robec na valpetovo glavo in šepeče: „Nikelj, ali čuješ, Nikelj, Nikelj?" Tiho je nekaj časa vse. Stoprav mokro obvezilo je zdramilo bolnika ; on poskuša vstati, a drsne nazaj in deje : ,,Rozamunda,—ali si ti?kt ,,Ne zameri, dolgo sem te pustila čakati, a prej nisem mogla priti. Oče so kakor brez uma,'1 šepeče deklica, popravi z belo desnico dve dolgi rumeti kiti, propleteni z ru-dečim svilenim trakom, ki ste zdrsnoii na oprsje, levico pa položi tovarišu na čelo. „Nič ne de, da si le prišla, Roza-zamunda," pristavi zopet valpet in poda tovarišici roko. „DHjal sem že, da umrjem tu — brez tebe. In vendar si mi pri-8'gla nekdaj, da greš v vodo in ogenj za menoj. Mislil sem si potem: neumnež, ki zahtevaš, naj te ljubi — bogata grajska hči?" Deklica se zgane pri teh besedah, da zašumi njeno temno svileno krilo. Z levico si podpre lice, na k te rem se bere, da seje močilo danes s solzami. Poglasuo reče: ,,Nikelj, kolikrat som te prosila, da ne govori tako." »iPa bodem, pa bodem, ker tako hočeš, saj je proč vse, vse. Rad bi šel s sveta, ko bi tebe ne bilo, Rozamunda. " Potem se zopet ponove bolečine valpetu in prej jasni obraz se zmrači. Bolnik bojuje boj za mlado življenje, tako ljubezni polno življenje. Črez nekoliko se zopet pomiri. Z obema rokama prime dekličino desnico in pravi: „Roza-munda, ali se še spominjaš istega večera, ko sem te prvič iz glavnega mesta domu vozil z mladima, iskri-ma vrancema. Kako vsa dirjala, kakor ptica pod nebom. V gozdu se plašita konja in zavijeta v prepad. Tam obležiš ti nezavestna, konja se ubijeta, le jaz ostanem zdrav. In potem, Rozamunda, nesem te na rokah v bližnjo vas. Odslej, povem ti, greh je, velik greh, mislim noč m da na-te.'1 Pri teh besedah zopet umolkne. Stoprav ko čuti na svo-jej dlani kapljo za kapljo, ki lije iz dekličinega očesa na njo, nadaljnje ; ,,In Rozamuuda, ali še veš potoni, ko si se zopet zavedla, ko si mi podala roko in uprla v me svoj pogled? O zakaj si storila to? Bledel sem potem v sanjah, da si moja, grajska hči nevesta grajskega — hlapca, ki niti ne ve, kje se je rodil, ki ne pozna niti očeta niti matere.44 (Dalje prihodnjič.) Drobnosti. Himen. V nedeljo 6. avgusta bode v Newarku, N. J., poroka ljubeznjive gospice Ivanke Košir-jevez dobrim rojakom Janezom Ogulinom, trgovcem v Jolietu, 111. Gospica Ivanka je hči znanega gospoda Jakoba Koširja ,,Head-quartemeistra" Slovencev v Newarku, N. J. Gospod Ogulin pa sin premožnega, uglednega posestnika pri Semiču na Dolenjskem. Obema želimo obilo sreče v zakonskem stanu. * * * Obesil se je TTletoi kotar .Janez Petač iz Utika v kamniškem okraju, najbrž ker mu je primanjkovalo drobiža za žganje, ki ga je ljubil nad vse. * * * „ W o r i s h o fre n pod Rožnikom" v Ljubljani so osnovali nekteri podjetni ljnubljanski možje in bo poslali na magistrat posebno deputacijo, da posreduje v t«-j zadevi. * * * Požar. 13. julija popoludne je treščilo v neki kozolrc na Hoteme-žu pri Radečah, in ga je ogenj v četrt ure popolnoma upopelil. Škoda je okoli 300 gld. * * * Na postaji M o d v o d a h bi se bila v noči od 13. na 14. julija zgodila skoraj velika nesreča. Samo pazljivosti strojevodje se je zahvaliti, da osebni vlak ni trčil s tovornim vlakom. Prevržekje bil napačno postavljen, in tako je ogabni vlak zašel na tir, na kterem je stal tovorni vlak, a, kakor rečeno, je Btrojevodja še pravočasno zapazil pretečo nevarnost in je vlak ustavil. * * * Nesrečna soproga. Nedavno se je na Dunaju soproga čevljarja Meichlerja vrgla na železniški tir, in ko je vlak šel preko nje ter je nje truplo strašno razmesaril. V pismu, ktero je ostavila, pravi Marija Meichler, da se je zaradi nesrečnega zakonskega življenja usmrtila. Pogreba samomorilke se je vdeležilo nad tisoč ljudij ; nekteri so hoteli vdovca Meichlerja napasti, ker je on kriv smrti svoje soproge. Ljudstvo je bilo tako razburjeno, da je moralo priti na pomoč redar-stvo, ktero je Meichlerja spremilo prav do doma. * * * Napad. Dne 7. julija šel je J. Puntar iz Zvonišča skozi hudenjski gozd. Na potu ga je ustavil neznan, kacih 45 let star mož in zahteval od njega tobaka. Puntar mu ga je dal, na kar je tujec Puntarja zgrabil za vrat in ga poskusil ob tla vreči. Pu ntar Be je srečno otresel napadalca in je pobegnil, za njim pa sojo udarili štirje z noži oboroženi možje, ki so bili skriti v gozdu. Ker Puntarja niso mogli dohiteti, streljali so za njim z revulvorjem, a ga niso zadel i. Sodi se, da je napadalec kak ubegel kaznjenec. Orožniki zasledujejo te roparje po vsi okolici, a deslej brez vspeha. * * * Angleško, rusko, nemško. Ti tri jeziki se v zadnjem času najhitrejše in najbolj razširjajo. V začetku tega stoletja je bil francoski jezik na prvem mestu, sedaj pa mu je prevzela prvenstvo angleščina, takoj za njo pa pride ruščina, ktere se poslužuje S5 milijonov ljudi. Koncem XV. stoletja pa je govorilo samo 3 milijone ljudi ruski. Tretje mesto zavzema nemški jezik, kterega govori 80 milijonov ljudi. * * * Ženske age n t je piva. V Berolinu je nedavno obolel agent ueke pivovarne, vsled česar je njegova žena prevzela njegov posel. To je bilo nekaj novega in je mikalo, imela je kakor agentija izvrsten vspeh. Za to se je pa tudi našle mnogo dam, ktere so se takoj tudi posvetile temu poklicu. Ker se je stvar dobro obnesla, so moški seveda v velikem strahu, da jim „ue-žui spol" prevzame vse najboljše službe. Kje je? Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $40.95 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošilja cev registrirana. 0 STEFAN FINK, doma iz Sel pri Dragatušu, v Ameriki ježe vdrugič, pred petimi leti je imel saloon na Biwabiku, Minn. Njegov naslov bi rad zvedel: Mike Perušič, Black Diamond, Wash. (30. ag.) Kje Je? ANTON ZALAR, doma iz Zapo-toka štev. 9, župnija Ig pri Ljubljani ; pred štiridesetimi dnevi je prišel v Ameriko in bi za njegovo bivanje rad zvedel njegov brat ter prosi rojake, ako o njem kaj vedo, da bi mu blagovolili naznaniti: John Zalar, Box 7r>9, L-adville, Colo. (»j. avg.) Kje je? LOUIS FABIAN, doma iz Fužine, okraj Žužemberk. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti: Josip Terček, P.O. Aldridge. Mont., Park Co. Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Mich. prodaja izvrstno meso razne vrste, kakor tudi perutnino. Vse blago je sveže id prve vrste Naša posebnost so tST kranjske klobase. T^ Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Francoska parobrodna družba Compapie Generale Podpisani priporočam Slovencem in Hrvaton svoj Oriental Saloon v Laurium, Michigan. v njem točim vedno izvrstno sveže pivo, dobra vina in whisky tf>r imam vedno v zalogi line sinodke. V obilen obisk pripuročaje se rojakom z velespoštovanjem F. P. Sedlar. NAZNANILO Rojakom naznanjam, da imam vnliko zalogo povestnih, poučnih in šaljivih IE^nTTIOK krasno vezanih molitven i kov razne velikosti. Moj cenik knjig pošljem vsakomu brezplačno kdor mi zanj piše. Dalje pošiljam tudi skrinje za čas ko duhoven obišče bolnika z sv. zakramenti za umirajoče, to je vse pripravno, 2 svečnika, sveči, sv. razpelo itd., to je vse v lepo z bar-žunom prevlečene j škatlji spravljeno, prejšnja cena je bila š?G, a sedaj jo dam za S4.25, samo da svoje stroške dobim. Knjige pošiljam poštnine prosto, ako se mi denar naprej pošlje, za mala naročila se mi lahko pošljejo štempsi. Podobice za v molitvenike pošiljam brezplačno, samo za 2 centa štemps naj se mi dopošlje. Kdor Bi 10 povestnih knjig ob enem naroči, dobi eno povrh. Z spoštovanjem MATH. POGORELC, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. Direktna črt* do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NXSBRUK (Avstria). Pamiki odpljujejo vsako Boboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča št v. 42 North River, ob Morton Street: La Touraine 5. avg. La Champagne 12. ,, La Bretague 19. ,, La Normandie 2»i. ,, La Touraine 2. sept. La Champagne 9. ,, La Gasoogne 1«». La Bretague 2o. ,, La Touraine l»0. „ La Normandie 7. oct. La Champagne 14. „ La Gascogne 21. ,, Prvi razred kajite do Havre veljajo $55 in višje. Glavna agencija za Zjed. države in Cauado: 32 BROADWAY, NEW YORK. Vina na prodaj. Dobra rndeea in črna vina po 40 do 55 centov ga Iona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov ga Iona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH. 702 Vermont Street., San Francisco, Cal. Josip Losar V East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-vitle, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj ^saloon^ 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC 311KLICH. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni 3AZ,OOiV, kterega odprem dne 1. januarja 1S99. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. !—idSlla tfflii....rtMi.„, i i.dlJii., - - -li . ^ lil jat. -fll dig, ^ ..'^■•■■•■IJJi.BajgBP; ifF- ir" IMIa/tltL. ZKIarpsoitL na ELY, ------ MINNESOTA, priporoča Slovencem svojo trgovino z različnim blagom, kakor obleko za moške in otroke, čevlje, škornje in druge stvari, kakor tud^ zlatnino vsake vrste. Vse blago je dobiti po nizkej ceni. Dalje priporočam svoj lepo urejeni v obilni poset, ker točim izvrstno sveže pivo, tina in w hiskey ter imam vedno v zalogi line s m o d k e. Rojak naj podpira rojaka ! vina Mestna hranMca y Novem Mestu obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca, po ter sama plačuje rentni davek. Dolenjcem se pri tej hranilnici ponuja lepa prilika šte-denj a. Vsakdo dobi hranilno knjižico. Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. („Glas Naroda") posreduje tudi za Slovence. Old m i_i|*_ifi_1 UlufOlu m M M m IS m m » M M a ■ JU a Vsem Slovencem v All gh jny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA r^iiA 1ST It A -S CHAS. R. WEITERSHAUSEH, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. n i ^ Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je aolidna v izphičanju šk-»d**; ima svojega NOTARY PUBLIC, kten naprav ja: p« lila sti la, kupne p< »godbe, preskrbuje dedščin*; in vb / tu spadujoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino c^no in hitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parobrodne črte. mir GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. "1 IT" W T- T. » ^■■•^JP'«!!^ ION TANCIG" slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljudno pripor :i v - m S i r in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOV'Ui- i !!f Si 1K, za male in velike; za svoje dtlo jamčim, d; . >\ im vsakega. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali I r >< h -s za z> nske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, k.*r zulc pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi pripor-"r-am - v m obe- > stvu v Cilumetu In okolici svojo bogat* za'.'jg'i OKVIRJEV (Fram< ~) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam h k ■ iz r-iar- :orr vine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljul>ih doma, in -k upaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili ol>jednem slikani. Z spoštovanjem ud an i Edino slovensko podjetje! Pozor v. Slovenci! & CO. f„G-las ISTairočL&b") IGNATIUS TANCIG, CALUMET, M 1 (!HIGAN Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. Priporoča poses vsakovrstne Posreduje rojakom prevožnj v Evropi. Ako se kakemu potniku ] žnje listke za najboljše parnike po najnižjih cenah. Dobro poučimo potujoče, imamo izvrstno zvezo -----, .vu prileti kaka neprilika, bodisi v Evropi,ali tukaj v Bargge Office (Castle Garden) posredujemo, da ga pustč naprej potovati, kar drugi a^entje na zapadu nemorejo storiti in so mnogokrat potniki vrnjeni. Nato naj posebno pazijo oni, kteri /a koga listek kupijo. — Dalje preskrbimo in prodajamo rojakom vožnje listke v Evropo ali staro domovino za vse parobrodne družbe in železnice po Zjedinjenih državah najceneje. — Pošiljamo v staro domovimo ČL © ar 3 e Priporoča p s. st: :. m F>. r r^ • :. >v m gr -.rijskih prodajalnic IItii-A ^—~-.... ovrstne fin s m , t (Cigars) po i ako i zkej ceni. K M A 11T H M A P II II 11 8, V 11 C U IJ C Edini i*doWat.:lj: FLOR DK CARNIOLIA ali »Kranjska lepota IMinUlflj llftUllUlJ W lYULllllL Cigars" z barvano Bliko. Zaloga izvrstnih dolgih v i r ž i n k z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Sampl-s) kakor tudi v čja naročila »ošiljam po Expresu prosto in se pri spr< j »mu u.t ne plača, ako s.- mi gotovi novci, Money Order ali ehek pošlj.- z naročbo vr^d. Nov i se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DTJSCHEK OFFICE : 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. Svoji k svojim! Spretni a^entje 8* sprejmo proti ugodnim pogojem. na svoje stroske čakati po več dni, med tem, ko si tukaj kaj lahko pomagajo. Enako je s pmnikfiz stare domovine sem Ameriki*)" "nt Vai.adu ali v Evropi kupljeni potnik je prepuščen sam sel.i ako ga zadržujejo pred naselbinsko oblastjo ko dospe v Nkav York, med tem ko mi / i n iše potnike vse mogoče storimo in ni bil se nijeden nazaj poslan, toraj po čemu si delati nepotrebne skrbi in strah ; za potnike kteri potuieio brez našega posredovanja m niso nam dobro znani, pa se ne moremo truditi, ker je čas predrag. Naše denarno pošiljanje v staro domovino je na zelo solidnej podlagi in vsako pošiljatev odpošljemo s prvim hitrim parnikom. Od-poslali smo pa ze rojakom 1 nad 3 milijone goldinarjev avstr. vel j. Toraj vse prednosti govore se v vseh teh zadevah obrniti le do : FR. SAKSER & CO. („GLAS NAKOl >A") 109 Greenwich Street, New York, gm- Kdor potuje v staro domovino naj nam brzojayi dohod v NEW YORK in po kterej Železnici pride, najbolje da brzojavi iz IU M VI F. ali OSWEGE, MONTREALA, CHICAGE itd., ker it teh krajev vozijo redno v NEW YORK. Vsakdo naj preje vpraša, kdaj pride v NF\V YORK in po kterej zelezmci, da ga naš Človek pride počakati, z malo svotico si dolarje prihrani. Vedno naj vsakdo pazi na številko 109 Greenwich St Podpisani se priporočam v9*111 Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-b ki 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomn dobro postreči z dobro pijačo finim wh i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam 1< po ur«*j«'ii» prenočišča; ako kdo sem pride in ne vG kam, naj se le jari meni oglasi, in zadovoljen Ijode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od }K>staje (dipe). JOSEPH PEZD1RT2, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Vsem r'litikom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v k t« rem b dem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DO DRE SMODKE. Za zabavo je :ia razpolaganje rojakom tudi kegljišče. 8 pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, IU. John Golob, izdelovalec umetnih orgelj bo priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HAR-JVI ON i K. Cena najcenejšim oglasnim od <2o naprej in treba dati •Š5 „are". Boljše vrste od S45 do -100. Pri naročilih od S50 do -TOO je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. John Golob, 203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala: Matija 7Vi/ck imam že štiri leta harmonike na 4 glasove in sem zelo zadovoljen 2 njimi, ter s«' se sedaj dobre; igrata zelo vt-lik«. na nje. Rojaki, nelxijite se, da bi i [ . \ : .mi: h.:i nu iiiike So lahke za igranje, lej > i/delane in dovolj po ceni. To ]* "trdim. No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma. Izposlnje in izterjnje zapuščine in dolgove. Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vijak (Schraube), 11a kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim, Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . in na 15 kamnov samo ej>15.00 Na zahtevanje se razp -šiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in amstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, E. MAD10ON STREET, CHICAGO, ILL T. G Mark • Težak imam harmonike ze pet let ' "1 ' - < • ■ i>n na 4 glasove; veljajo me 75 d"! 1 j v, ali ne darn jih sedaj za one, kte-re so n.irejene v starem kraju in veljajo I5° rabini jih pa ze.pet let. M. Teschak. /e lest let, a nje sem ddl Š40 in so sesedaj Podpisani imam harmonike«*! 1 tx,!j5e kakor one iz stare dežele, kten,- i.uu i . najvišjo cen.., rabim jih pa ob vsakej prilikil Martin Trlep, Joliet, III. Podpisani Michnel Kl<»buČar p.trjujem, da harmonike izdelane od t;. J. Goloba U vratno delo, jaz le na ije i^jniiii 4 leta, d;il sem /a nje in še sedaj jih ne dam zaradi njih glasu za $30. MlUe Klobučar, Joliet, III. Mat. Brankovi? potrjujem, na dela, ktere i/delnje g. J. Golob so fina; jaz sem kupil od njega harmonike pred 4 leti in dal nje S45 in še danes imajo lepži glas kakor najboljše u stare delelc; dusedaj Se niso potrebovale poprave Math. Frankovich, Calumet, Mich. f ilvester Strauutz, ravnatelj mestne godln: (Citl/.en Consolidated Band) potrjujem, da ajnic;;ike izdelane pc> John Golobu imajo Čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti Jfci vsakej godbi na Ike, trobente ali piiialL G. Straoec. Podpisani priporofia vsem Slovencem Bvoj kras-no vrejeni Ho tel Floren c e 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni ; na razpolaganje je lepo • kegljišče. Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Sč spo&tovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti iii proslavljeni zdravnik Dr G lYAK POHEK sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamoSnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranji! kakor tufli vnanjili loleznij. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil iu prejel diplomo na Blove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen y Sara oboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami poBtal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj ee vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, plačnici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na bvo- H H M BI m m m m M m m Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge po 4:% brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". m is m m m m m m m uM' jIUMUIUIH -^-'I'-T^O'IilCillOIC'IOIirilCiiniriiriii-infoir) Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On jo na stotine i m stotine nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Pohekn, Kansas City, Mo. Stovani gospod I Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. Karol Blažina, Canion Ferry, Mont. Dr. O. /VAAr POHEK se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo > zasluženi denar. NASVETE daje zastonj. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, Bo. Kast 10. Walnut Str., > KANSAS CITY, _____ __________________MISSOURI.