i 21 štev. 'TJ v V Kranju, dne 13. junija 1908. IX. leto. GORENJEC Političen in gospodarska list. Stane u Kranj z dostavljanjem na dou\ 4 K, po poŠti ta celo leto 4 K, m pol leta 2 K, za druge države stane 560 K. Posamecna številka po 10 Tin. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-o i J t v o je na pristavi gosp. K. Flori ana t .Zvezdi*. Izhaja vsako soboto ===== zvečer === Inserali se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 C, sa četrt strani 20 K. Inserali se plačujejo naprej. Za sesaj sa oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Naše občine. i. €po'd'aga prosti državi je prosta občina,' tako se glasi prvi stavek provizoričnega občinskega zakona z dne 17. marca 1849, Itev. 170. dri. zak. Zalibog od te proste občine po državnem občinskem zakonu iz leta 1862, ki je postavil načela za deželne občinske zakone, ni ostalo mnogo. Nad avtonomno občino ima največje kontrolne pravice državna in deželna uprava, župan samostojne občine se niti ganiti ne sme, če to ni všeč okrajnemu ali deželnemu glavarju. Opravljati s pasjo ponižnostjo vse posle prenesenega delokroga, dovoljevati izdatke, ki jih večinoma že predpise politična oblast, to je glavna naloga občinskih odborov, oziroma njihovih izvr-Sujočih organov, županov ali občinskih predstojnikov. Da se v takih razmerah vedno bolj Siri klic po reformi občinskega in občinstega volilnega reda, je pač umevno. Saj nobenega vestnega župana in naprednega odbora ne more boleti bolj, kakor če se mu zavežejo roke, če hoče izvršiti količkaj da-lekovidne sklepe. V naslednjem hočemo navesti nekoliko misli, na kak način bi se mogle občine postaviti na nekoliko modernejšo podlago, bodisi glede sestave občinskih odborov, bodisi glede delokroga odborov in županov samih. Predvsem je pripomniti, da uravnava občinskih zadev spada v delokrog deželnega zbora, ki ni več navezan na določbe državnega občinskega zakona, kajti občinske zadeve niso po državnem osnovnem zakona iz leta 1867 več pridržane državnemu zbora. Torej spada v kom« petenco deželnega zbora tudi preosnova občinskega volilnega reda. Naš kranjski občinski volilni red, ki sloni na deželni postavi iz leta 1866, je gotovo zastarel, saj so se gospodarske in politične razmere v deželi v zadnjih Štiridesetih letih izpremenile tako bistveno, da zahtevajo s siio Sirjega okvirja, v katerem bi se mogle razvijati svobodneje. Vsa velika industrija na Kranjskem je novejšega izvora, vedno bolj se čuti velika praznina v zakonu, ki ne dovoljuje aktivne pravice delavstvu, ki tvori po marsikaterih občinah več nego polovico vseh prebivalcev in plačuje večino posrednih davkov. In ali ne bije v obraz vsem našim sedanjim nazorom določba g 10. obe. volilnega reda, da ne smejo biti v občinski odbor voljeni prosti, težaki, dninarji in obrtni pomočniki. Najbolj izobraženi obrtni pomočnik torej ne sme biti občinski odbornik, ker nima svojega (?) kruha, kakor ubogi, ki dobiva podporo, kakor se izraža postava. Prva zahteva mora torej biti, da se da volilna pravica vse«, kateri je áwseéaj nimajo, če se sicer neomadeževani. Zato se mora, če se že ne more uvesti splošna in enaka volilna pravica, kakor pri volitvah za državni zbor, dosedanjima dvema, oziroma trem volilnim razredom, priklopiti Se tretji, odnosno četrti razred, ki naj obsega vse dosedaj izključene osebe. Tudi ženskam bi se morala izdatno razširiti volilna pravica. S takim razširjenjem bi se še vedno prav dobro skladal član 11. drž. obč. zakona, ki pravi, da se je treba primerno ozirati na varovanje koristi višjih obda-čencev. #e zabite CMl-MctodoVe dražbe! Nemška nevarnost na Gorenjskem. Konee. Nemci na Jesenicah vsled svoje izvrstne organizacije vztrajno napredujejo, dokaz za to so nam zadnje občinske volitve. Te volitve so pokazale, da je edinole i složnim nastopom, s skupnim delom vseh jeseniških Slovencev možno preprečiti ta dobro organizirani nemški naval. Pokazale so te volitve, da imajo Nemci na Jesenicah moč, ki se je pod-cenjavala, in da jih očitno podpira vlada. Pokazale pa so tudi Slovencem na Jesenicah vsem brez razlike političnega prepričanja eden edini cilj: ohranitev slovenske narodne posesti, cilj, pred katerim morajo pasti vsi strankarski oziri. Zato gotovo navdaja veselje vsakega pravega Slovenca, da m jeseniški Slovenci spoznali ta skupni cilj In da so pripravljeni složno braniti našo narodno posest. Vsakdo pa, ki bi na ta ali oni način kdaj skušal rušiti in kaliti to složnost, vsak tisti bi bil izdajka slovenskih narodnih koristi. Nujna dolžnost naSe vlade in naSega deželnega odbora pa je, da takoj napravita konec nerednim občinskim razmeram na Jesenicah in da se razpišejo nove občinske volitve. Takrat pa jeseniški Slovenci brez strankarskih ozirov složno v boj, obračunajte z Nemci in nemčurji in pometite jih iz občinskega odbora! Jesenice naj postanejo vzorna slovenska občina, neomahljiva varuhinja naše narodne posesti, nepremagljiva slovenska trdnjava, ob kateri naj si ošabni Nemci razbijajo svoje glave 1 V dosego tega cilja naj tekmujejo vse slovenske kulturne in gospodarske naprave na Jesenicah, tekmujejo naj on* dotne slovenske stranke. PODLISTEK. Brodkovskl odvetnik. Slika lz sedanjega življenja moravskega. Čelki spisal Vadav Benel-šumavskf; poslovenil Avgust Petrič. Dalje. •Kakonaj govorim mirneje? Lahko se reče: govorite mirneje. Moja čast ni nikaka cunja. Zadoščenje moram imeti, obsojena mora biti, za* prta, da, zaprta!" »Počakajte, milostiva", je počel doktor znova, prijemii razljučeno gospo za roko in sileč jo, da bi se vsedla. .Povejte mi sedaj lepo mirno, kdo vas je razžalil." .Kdo? Kanjakova, to se razume," je vzkliknila županja, šiloma se sileč k miru, »razširila je včeraj zvečer o meni vest, da mi je kupil moj mož novo obleko iz občinskih denarjev. A to je vendar grozna, brezbožna laž, sami morate priznati." .Razumem vašo razburjenost," je izpregovoril doktor. »To si mislim tudi," je pritrjevala županja. •A imate priče, da je to v resnici rekla gospa Kanjakova? je nadaljeval doktor. . »Gotovo jih imam," je zatrjevala ter se ne« mirno presedala na stolu, .vsi ljudje, ki so bili ,pri slovanski lipi', mi potrdijo." .Pred vsem mi morate povedati, kdo vam je pravil, da je rekla to gospa Kanjakova." Sedaj se je ustrašila Pejčohovka, zamislila se in premišljala. »Rekla mi je — gospa upraviteljica, pravzaprav ne, rekla mi je gospa učiteljeva — — V resnici ne vem sedaj, kdo mi je to povedal." »Ab, to je neljuba okoliščina, da ne veste tega gotovo," je opomnil sedaj odvetnik. »Ako hočete tožiti, morate imeti dve priči, ki sta to dejanski slišali od gospe Kanjakove." »Dobro, gospod doktor, preskrbim si jih, preskrbim," je naglo odgovarjala razljučena gospa. »Poj dem takoj k upraviteljici in k učiteljici. K vsem pojdem, kar jih je bilo včeraj tam. Morajo mi pričati, da je to rekla. Ona mora biti kaznovana, ne zadovoljim se s prošnjo ali z globo, sedeti mora! In pri tem hoče moj mož," je zaklicala, spustivši se v zloben smeh, »skleniti mir s Kanjakom! Lep mir bi to bil! Ko bi mu po-mogli do zmage, bacnil bi nas, pljuval bi po nas! Ne dopustim, da bi prišlo do sprave! Za žalitve, da bi jim še pomagali, še tega bi se manjkalo! Sedaj šele bode boj — jaz, jaz jim pokažem, kaj zmorem!" Hilda je, opazivši županjo, prilezla k durim, kjer je poslušala ves govor. Uro pozneje je 2e vedel Albrecht o vsem, kar se je zgodilo in si me! radostno roke. Dobil je nepričakovano silnega zaveznika, ki mu v resnici pomore razbiti združeni neprija-teljski tabor. Pejčohova je zapustivši pisarno iskala kaj marljivo prič. Naj se je še tako repenčila, vse gospe so zanikavale, da bi bile kaj slišale. Mesto je bilo sicer polno govorice, kako težko je raz« žalila Kanjakovka svojo tekmovalko pri zabavi, ali nihče ni hotel priznati, da bi bil to slišal iz njenih ust Utrujena, zmučena in vsa divja se je vrnila županja s svojega letanja po pričah in je začela brez okolišev razlagati svojemu možu, da po včerajšnji žalitvi mir s Kanjakom ne velja nič. »Morala bi ti reči," je klicala, ,da si baba, ako bi se hotel še spravljati z onim, ki te dolže nepoštenja, tatvine--■ »Pusti me pri miru s tvojimi ženskimi klepetanji," jo je zavračal župan. .Tako torej razumeš čast svoje hiše?" je vskliknila županja vsa zardela v obrazu. .Naposled bodeš Še poljubil roko tistemu, ki ti poreče, da si cigan in hudodelec!" ,Ne jezi me I" jo je prekinil mož. .Zedinili smo se, in pri tem ostane. In če bi hotel, ne smem danes odstopiti. Častna beseda me veže in ne odstopim, če bi imel žrtvovati svoje življenje. Tokrat gre pri naših volitvah za tako važno stvar, da nimaš še pojma o njihovem pomenu, razumeš? In jaz se ne podam k temu, da bi h Nič manj pozornosti z nafte strani ne zasluži Tržič,*) kjer peščica privandranih Nemcev gospodari nad našim domačinom. Po ljudskem štetju is 1. 1880. je imel Tržič mod 1797 prebivalci le 100 Nemcev (5 66*/J. I- «890 med 2099 prebivalci 381 Nemcev (1815»/.), L 1900 pa med '¿626 prebivalci že 569 Nemcev (31''60%). Nemci so torej absolutno (sa 281. oziroma 188 daš) in relativno (za 12-690/, oziroma 3 51%) napredovali, dočim so Slovenci absolutno napredovali (ca 21, oziroma 339 daš), relativno pa nazadovali (ta 12 59%, oziroma 3 51*/«) Sploh so Nemci v Tržiču od 1. 1880 do 1900 napredovali za 469 duš (za 16 10%) v tem, ko znaša napredek pri Slovencih v istem času le 860 duš. Dasi tvorijo Nemci le petino tr-žiškega prebivalstva, vendar so gospodarji občinskega sveta, katerega so se pri lanskih občinskih volitvah zopet polastili. Slovenci so zmagali samo v tretjem razredu in imajo od 21 odborniških mest le 8 Šolske razmere v Tržiču so za nas skrajno žalostne. Šola je utrakvistična štirirazrednica (deška in dekliška). Nemščino se poučuje kot predmet že v II. razredu, v III. in IV. pa je učni jezik. Izmed 487 šolo obiskujočih otrok (242 dečkov in 245 deklic) pa je 445 Slovencev (217 dečkov in 228 deklic) in le 42 Nemcev (25 dečkov in 17 deklic). Dasi je na šoli le 8*62% nemških otrok (10*73 dečkov in 6 93 deklic), vendar nastavlja naš deželni šolski svet, ki ima slovensko večino in ki bi moral a skrbnim očesom čuvati nad pravicami slovenskega naroda na tej Šol', nemško in nemčursko učiteljsko osobje in izroča tako slovensko mladino ponemčevanju. Tako se skrbi pri nas za Nemce, naši izveukranjski bratje pa se morajo boriti desetletja za najprimitivnejše in najupravičenejše zahteve napram Nemcem, a največkrat brez najmanjšega uspt ha. Tako so na dekliškem oddelku tri učiteljice Nemke in le ena Slovenka, izmed moškega učiteljskega osobja (4), pa sta le dva odločna Slovenca, eden pa je celo vodja Nemcev v Tržiču. In temu se izroča slovenska mladina. Vsled takih razmer ni čuda, da se nemška postojanka v Tržiču širi in krepi, ko mi sami delujemo za njen napredek in pospešujemo nemške težnje. Nemcem pa to še ne zadostuje. 2e prihodnje leto otvor* namreč «Schulverein> v Tržiču svojo šolo, kar bede ponemčevanje šo pospešilo. Tržiški Nemci so dobro organizirani. Imajo dobro uspevajoče podružnice , «Alpeo-vereina» in «Schulvereina», ki vzdržuje tam tudi otroški vrtec. Tudi naša družba sv. C. in M. ima v Tržiču svoj otroški vrtec, ki pa vsled premajhnih prostorov ne more vršiti tiste naloge, ki ti jo moral. Zalo je pa nujna potreba, da se v najkrajšem času odpravi ta nedostatek, da bode se mogel družbin vrtec v polni meri mogel kosati z nemškim. ) Ittotako je pisatelj nbbo poučen v tržiških razmerah. Vsled teh žalostnih narodnostnih razmer je neobhodno potrebno, da se vse Slovenstvo v Tržiču brez razliko političnega prepričanja združi in organizira ▼ močno bojno vrsto, ki naj skuša s preudarnim, narodnim delom zrušiti umetno nemško gospodarstvo in jo poteptati v prah. Padejo naj strankarski oziri, umakne naj se politična strankarska strast složnemu delu proti našemu najhujšemu narodnemu sovražniku in uspeh ne bo in ne more izostali. Iz sedanjega stanja pa si kuje le Nemec svoj dobiček. Naj bodo tržiskim Slovencem vzgled Cehi v Budjevicah, ki ločeni v politične stranke, za skupne narodne koristi delujejo v najlepši slogi. Uspehi njihovi so sijajni — lansko leto popolna zmaga v tretjem razredu v občinski svet, letos pridobitev deželnozborskega mandata. Le s skupnim, smotrenim narodnim delom je mogoče odvrniti pretečo nemško nevarnost na Gorenjskem in ohraniti ta najlepši del naše slovenske domovine. Pokažimo privandranemu tujcu Nemcu, da hoče biti Slovenec «na svoji zemlji svoj gospod*: Gospodarski del. □ □□□□ Narodno gospodarstvo. Dalje. Da se delavca še bolj vspodbudi za dobro delo in varčno uporabo surovin, se v nekaterih obratih izplačujejo posebne premije za pridnost, kakovost, prihranek i. L d. Bolj redka so podjetja, kjer delavec dobi zraven svoje mezde še neki delež na dobičku, s čimur se interesi delavstva in podjetništva zbližujejo (Industrial Partnership). Velikost mezde pred vsem zavisi od r a z n i h posebnih krajevnih, osebnih in drugih razmer, ki so v zvezi z delom. Take posebne razmere so zlasti: 1. posebna osebna sposobnost in spretnost; 2. razmere v mestih in na deželi, v večjih in manjših krajih; 3. posebnosti raznih industrijskih panog, ki zahtevajo posebno izobrazbo, ki jo je bilo treba doseči z večjimi stroški, ali so zvezane z nevarnostjo za zdravje in življenje ali drugimi ne-prijetnostimi (n. pr. pri snažilcih kanalov, dimnikarjih, kurjačih na ladijah). Ako se ne oziramo na take posebne razmere, temveč imamo pred očmi delo navadnega delavca, ki ne zahteva posebnih spretnosti posebne pred-izobrazbe, vprašati se moramo, kaj pri takem delu odločuje o velikosti mezde. Kakšen je splošni zakon o mezdi, ki določuje uzroke za velikost mezde? Res je, da se mezda ravna po pogodbah, ki jih napravijo ljudje med seboj, toda na te pogodbe ravno uplivajo marsikateri momenti, katere je treba proučiti. Med narodno-gospodarskimi pisatelji so se razvile zlasti tri teorije o uzrokih velikosti delovne j plače. A. Teorija o mezdnem fondu (Wages-fund, Fonds de salaire) je doma na Angleškem. Naslanja se na zakon o ponudbi in vpraševanju; ponudbo dela daje število delavcev, ki iščejo dela, vpraševanje pa zavisi od glavnice, ki je v gotovem času razpoložljiva za produkcijo. Ta glavnica, ki je namenjena za produkcijo, tvori mezdni fond, in od razmerja med množino mezdnega fonda ter številom dela iščočih delavcev je odvisna delovna plača, ki tvori torej kvocijent pri deljenju, čigar dividend je mezdni fond in divizor število delavcev. Umljivo je, da bo mezda rasla, če bo rasla množina glavnice ali padalo število delavcev. Ker se število delavcev vedno množi, kajti ložja in prijetneja je produkcija otrok nego produkcija glavnic (G i de), gotovo ta teorija za delavstvo ni posebno vspodbudljiva. V resnici danes ne šteje več dosti privržencev. Po pravici se ji očita, da ne upošteva, da mezdni zaklad ravno prihaja od dela samega, da je mezdni zaklad pač merodajen za produkcijo, ne pa za množino in vrednost produktov samih, od katerih dobiva podjetnik svoj dohodek, iz kojega plačuje delavce, in da je množina dela in s tem tudi velikost mezde zavisna od tehnične sestave glavnice in ne toliko od njene množine, in posebno še to, da se s kreditom dado najraznovrstneje dobrine sveta uporabiti za produkcijo. B. Železni ali kruti zakon o mezdi je deloma francoskega, deloma angleškega poko-Ijenja, ime pa prihaja od socialista Lassalla. Tudi ta teorija izhaja od naziranja, da je delovna moč v sedanji dobi le blago, ki se na trgu prodaja in kupuje kakor druge dobrine, ki imajo svojo porabno in tržno vrednost. Če je ponudba dela večja, padala bo mezda, če pa je ponudba manjša, rastla bo mezda, vendar pa ne bo nikdar dosti nad .naravno" mezdo, ki je potrebna, da se delavstvo, kolikor ga je, vzdrži. Če namreč mezda raste, se bo množilo delavstvo, zato pa mora mezda po naravnem zakonu v ponudbi in vpraševanju sčasoma pasti. Toda tudi znižanje mezde ima gotove meje, ker bi sicer delavstvo, ki bi ne imelo sredstev za obstanek, vedno bolj telesno pešalo, zakoni bi bili vedno redkeji, umrljivost otrok vedno večja, izseljevanje bi se vedno množilo, da slednjič mezda zopet doseže svojo naravno velikost. Tudi to te-rijo je dandanes večina narodnogospodarskih pisateljev že zavrgla, češ, da nikakor ne soglaša z dejanskimi razmerami. Saj vidimo, da mezda ni enotna za vse delavstvo, da je celo pri eni skupini delavcev mezda različna in zgodovina mezde dokazuje dovolj jasno, da delovna plača ne samo relativno, temveč tudi absolutno raste in se ravna po življenskih običajih delavstva, po njihovih posebnih fiziških in socialnih, naravnih in umetnih pogojih, da torej zavisi od nivoja, na katerem se nahaja delavstvo (Standard o I life). C. Teorijo o produktivnosti dela pripisujejo Francozu Beaulieuju in Angležu Je« vonsu. Po tem nauku zavisi velikost mezde od produktivnosti dela, t. j. mezda je tem večja, čim več dobrin, ki so Človeku koristne in prijetne, proizvede delo v določeni dobi. Zato provzročajo boljša delitev dela, tehnični napredki v industriji in kmetijstvu, stroji i. t. d. večjo mezdo. Ta teorija je za delavca zelo vzpodbudljiva, ker ga vedno navdaja z upom, da mu bo plača zvalila na—me pred celim narodom krivda, da sem zaradi babjih klepetanj izdal Brodkovice Nemcem in zidom. Sedaj veš, in po tem se tudi ravnaj 1~ Izpregovorivši je odšel v svojo prodajalnico in pustil svojo soprogo samo. Nekaj časa je osupla molčala, potem so se ji zalesketale solze v očeh, in kmalu je začela zopet stiskati pesti. Divjost in sovraštvo sta ji švigala iz oči. Celo njeno telo se je stresalo divje jeze. .Tedaj ne moreš, nočeš?" je hripavo iztisnila iz sebe, obrnjena proti durim, skozi katere je odšel njen soprog. .Držati moraš svojo častno besedo,« je pristavljala z zaničljivim smehom. »Tedaj pustiš žaliti svojo ženo, pustiš se psovati hudodelca, ki krade iz občinske blagajne? Dobro I Jaz vsaj ne prenesem tega, razumeš? Zdajle vam pokažem, kaj zmorem jaz, slaba žena. Zdaj počnem jaz agitirati proti Kanjaku, in videla bo-dem, ali postane župani" V istini je pričela sama hoditi okoli volilcev in jih prigovarjati, da bi ne volili Kanjaka. Župan Pejčoh se je sicer jezil na ženo, a ji ni mogel zabraniti, da bi ne delala tega. V doslej uspešno napredujočo agitacijo so se vrnile s tem zmešnjave, in Mudra, kateremu je poveril agitacijski odbor skoro vse delo, je imel dovolj posla, da je popravil na vseh straneh, kar je pokazila županja, X. Na večer pred volitvijo sta imela Pejčoh in Kanjak zadnje posvetovanje. Preštevala sta glasove, o katerih sta bila prepričana, da so gotovi, in zadovoljno sta se smehljala. Upala sta, da se lahko zaneseta na zmago v vseh treh razredih. Izvedela sta sicer, da je izvabil Albrecht od nekaterih okoličanskih volilcev pooblastila, vendar sta poslala k njim zopet Mudro. Poznala sta njegovo zgovornost in njegovo navdušenje in nista dvomila o dobrem vspehu njegovega poslanstva. Mudra je bil za agitacijo ziata vreden, neutrudljiv, neupogljivo udan in zanesljiv kakor skala. Ni bil domišljav, ni zahteval časti in odlikovanja, njemu je zadostovala zavest, da deluje za dobro in pošteno stvar. Dolgo v noč je hodil po okoličanskih vaseh okoli občanov, ki so imele v mestnem pomeriju zemljo in tudi volilno pravico. Ker ni mogel sam priti k seji volilnega odbora, je poslal zanesljivega moža, da naznani županu, da je izvršil svojo nalogo nad pričakovanje dobro. Vendar v tem trenotku je vdarila v zmešnjavo, ki jo je napravila v narodni stranki ženska jeza, nova strela. Volilcem je bilo v poslednjih trenutkih razposlano na stotine tiskanih listkov, v katerih je bil s satiričnim humorjem popisan boj Pejčohove s Kanjakovo in sta bila naslikana njuna moža kakor revna sužnja svojih žen, ki ju morata slepo poslušati. Na prvi strani pamfleta sta bili naslikani obe gospe, kako se bijeta divje s kuhalnicami, dočim klečita soproga zgrevano za njima. Žaljivi spis, na katerem ni bil podpisan nihče, a o katerem je vsakdo vedel, da sta rije-gova provzročitelja Albrecht in tajnik Franci, je končal: .Proč z žensko vlado, ki je provzročiia propad vašega sicer cvetočega mesta! Občani, ako hočete, da se vrnejo v Brodkovice zlati časi, da se zopet oživi naše mesto in postane središče obrtnega gibanja in vir bogatih dohodkov, volite modre, napredne, samostojne, energične može in ne ubogih smešnih šlap svojih ženi" Ta zadnji trumf ni bil brez učinka, v kolikor je Šlo za to, da bi se poslabšal glas o prvih dveh možeh v mestu. Vsakdo se je smejal sliki in dovtipnemu slikanju spora med njunima ženama. Napočil je dan volitev. Mudra se je prebudil zgodaj ob prvem svitu v svojem revnem stanovanju v predmestju, v sobici, katere strop je bil sestavljen iz grobih tramov, ki so počivali na srednjem tramu, ki je služil za shrambo njegovim knjigam in spisom. Vrnil se je včeraj šele ob enajsti uri ponoči s svojega pota, vendar mu volitve niso dale spati. Vstal je in odšel na dvorišče, kjer se je umil pri vodnjaku, ker ni hotel buditi svoje žene. Oblekel se je ter vzel izza trama zavitek listin in sedel k oknu, ki je bilo obraščeno z divjo trto. Zunaj se je danilo, vendar se je svitalo le polagoma zaradi megle, ki se je razširjala okrog in okrog. Pri oknu samem je bila kakor rjav- 1. prilog „Gortnku" it 24 iz I. 1908. rasla, kakor raste produktivnost delu z izobrazbo delavstva, z raznimi iznajdbami, s stroji i. t. d. Vendar je vsa teorija, ki sicer vsebuje dobro jedro, preveč enostranska in ne upošteva dejstva, da je število delavnih moč činitelj, ki pride pri velikosti mezde v prvi vrsti v poštev. V Zcdinje-nin državah se je produktivnost dela v zadnjih 20 letih ogromno pomnožila, toda mezda je ostala skoro ista kakor pred 20 leti, ker se je število delavcev s priseljevanjem izdatno povečalo. Mislimo, da bomo splošni zakon o mezdi najložje spoznali, če se držimo opredelbe, da je delovna plača cena za prepustitev delovne moči, zraven pa uvažujemo, da je delovna moč blago neke posebne vrste, ker je to blago človeško bitje. Na mezdo vpliva torej najprej razmerje med ponudbo in vprašanjem. Na strani podjetnikov kot vpraševalcev je za vprašanje merodajno 1. število podjetnikov, 2. množina dela, ki je zahtevajo, 3. važnost, ki jo pripisujejo zahtevanemu delu in 4. pomen, ki ga pripisujejo ceni za delo (mezdi), t j. njihova plačilna zmožnost Na strani ponudnikov, t. j. delavcev pa določa ceno (mezdo) 1. število delavcev, 2. množina dela, ki je napravijo, 3. važnost, ki jo pripisujejo svoji delovni moči in 4. vrednost denarja kot plačilnega sredstva. Kakor pri ceni sploh, tako so tudi za velikost mezde merodajni produkcijski stroški. Produkcijski stroški kakega produkcijskega sredstva n. pr. kakega stroja so: vrednost premoga, ki ga porabi stroj, in pa oni amortizacijski znesek, ki ga je treba vsako leto dejali na stran, da se more stroj nadomestiti z drugim, ko postane ne-poraben. Če to prenesemo na človeško delo kot produkcijsko sredstvo, tvorijo produkcijske stroške 1. vrednost hrane, ki je potrebna za delavce, da ostane zmožen za delo in 2. stroški amortizacije, ki so potrebni, da se delavec nadomesti, ko postane nezmožen za delo, t. j. stroški za vzdrževanje delavčevega otroka za čas, da odraste. Ker so ti odločilni momenti glede cene le posledice naravnega razvoja razmer, so večkrat tudi kruti, kakor slepo vladajoča narava večkrat kruto gospodari. Ker pa človek prodaja delo, ki ga ne pro-vzročajo samo telesne mišice, ker pri delu deluje tudi um, zvestoba in poštenje, ravna se tudi mezda po raznih psiholoških momentih. Vedno bolj pri delovni pogodbi sili na površje človek kot umstveno in moralno bitje in mezda raste z umstvenim in moralnim napredkom človeške družbe. Javno mnenje, delavčeva samozavest in njegovo spoznanje delavskih pravic in socialnega pomena delavstva, delavske organizacije, ki uporabljajo za dosego svojega namena razna sredstva (stavke, razsodišča, zavarovanja L t d.) so činitelji, ki provzročajo, da mora mezda doseči »standart of lite". Statistika nam tudi dokazuje, da so mezde tekom 19. stoletja poskočile za več nego polovico, dočim se ceni, da so cene preživljanju v tej dobi zrasle k večjemu za eno tretjino, da se je torej delovna plača tudi dejansko izdatno povečala. Marsikatere ovire so krive, da se po nekaterih krajih dalje časa ohranijo mezde, katere zaostajajo za plačami v drugih deželah, čeprav se splošno opaža stremljenje, mezde v različnih deželah in raznih industrijah kolikor možno izenačiti. Dalje prih. * * * Tedenski ■ejste ▼ Kranju dne 9. junija 1908. Prignalo se je — konj, 78 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 2 domačih telet, — hrvaških telet, 172 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domače ovce, — hrvaških ovac, — kozi in — buš. — Pitani voli 100 kg K 76 —, na polovico 100 kg K 72'—, za pitanje 100 kg K 70*—. — Pšenica K 11—, proso K 7—, rž K 950, oves K 8—, ajda K 875, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks — in krompir — za 50 kg. Zgodovinski in slovstveni pregled srn prihodnji teden. 14. junija. — 480. pred Kristom. Leonida pade s 300 Sparta ni pri Termopilah. — 1782. * Škof Anton Alojzij Wolf v Idriji. — 1798. * Češki zgodovinar France Palacky. — 1800. Avstrijci podležejo pri afarengu. — 1807. Bitka pri Fried-hofu. — 1872. Pravila t Kranju na Dobravo se vrši jutri. Odhod z opoldanskim vlakom, povratek zvečer. Telovadba: a) proste vaje, b) telovadba na orodju, bode ob 4. uri popoldne. Na ta izlet opozarjamo slavno občinstvo, ki vemo, da rado poleti ob nedeljah popoldne na prijazno Gorenjsko in v gostilni pri Valentinu postregli nas bodo z dobro kapljico in jestvinami. Vsakdo naj si toraj izbere v nedeljo kot izletno točko Dobravo, do kamor je iz postaje Otoče 20 minut Ill6t ¥ Gorico, ki ga je priredil pevski zbor narodne čitalnice v Kranju na binkoštno nedeljo, se je izvršil vkljub slabemu vremenu po prej določenemu načrtu. Ob največjem nalivu je dospel nekaj čez 10. uro zjutraj vlak z 68 izletniki, katere so pozdravili člani »Pevskega in glasbenega društva* ter člani «SIov. bral. in podpornega društva*, spremivši jih potem v mesto k «Jelenu>. Ko je ponehal dež, ogledali so si izletniki Kostanjevico, raz katero so se divili krasnemu razgledu goriške okolic". Prijazni pater frančiškan je pokazal grobove Burboncev, bivših francoskih vladarjev. Ogledali so si potem mesto, ob 1. uri pa imeli skopni obed pri «Jelenu*. Popoldanski izlet v prijazni Solkan je vspel v občo zadovoljnost. Ko so si izletniki ogledali železniški most čez Sočo, seje razvila pri Maružiču in pozneje pri Fonu prav animirana zabava. Pevski zbor narodne čitalnice je zapel nekaj prav lepih pesmi. Le prehitro je prišel čas odhoda in kaj neradi so se ločili Kranjci od Goričanov. V slovo so jim zapeli pevci zgoraj omenjenih društev na peronu «Slovenac i Hrvat* in «Lepa naša domovina*. To seveda ni bilo všeč pangermanskemu načelniku Wiserju, ki je hotel, da ne bi smel peti. VVieserjeva beseda pa ni obveljala, de ni dolgo tega, ko so čakali vlaka na državnem kolodvoru neki nemški izletniki, ki so peli tam nemške pesmi. Nad tem se \Vieser seveda ni izpod-tikal. Temu možu bo treba še vse drugače posvetiti, kakor se mu je posvetilo doslej. Ko se je vlak začel pomikati dalje, je iz stoterih grl zaorilo v pozdrav odhajajočim gostom «Zivio» in «Na svidenje*! Čitalnici poklonil ta mali, na prvi pogled neznatni portret, o katerem je pa danes obča sodba, da je eden najboljših, kar se njih sploh do danes dobi pri nas o Prešernu. Iz slike nam odseva tista dovzetna, mehka duša Prešernova, kakor se nam kaže v njegovih nesmrtnih pesnitvah. — Drugi portret nam kaže našega ožjega rojaka — slikarja Leopolda Laverja in je spretno delo med nami živečega marljivega umetnika — Matija Bradaške. Napravil ga je po avter-portretu. Kaže nam Laverja v njegovi najboljši dobi; Lajerjevo visoko čelo, njegov izraziti obraz nam priča, da imamo pred sabo moža velike nadarjenosti in posebne umetniške sile. —- Radi run ga «Primož Trubar* je dalo našega nadarjenega slikarja Matevža Sternena. Zalibože tu Sternen preveč pretirava in nam podaja namesto prave slike našega prvega književnika Primoža Trubarja, rekli bi, to njegovo karikaturo. Prehod od domačih do tuj h slik tvori šestero hrvaških reprodukcij. — Vlaho Bukovec nam podaja portret slavnega hrvaškega rodoljuba, ustanovitelja Ilirske Matice — grofa Janka DraSkovica. — Skromna so sredstva, katera uporablja Ferdo Kovačevic v svoji sliki «Zvečer»; predstavljajoči večerni prizor ob veliki reki, vendar dosega ž njimi lep učinek, kar nam priča o pravem umetniku. — Zanimiva je slika Joža Bužana «Spomladi> po svojem svetlobnem učinku. Predočuje nam lep prizor is vaškega življenja na Hrvatskem. Dva Hrvata, eden starec, drugi mladenič, cajbrže oče in sin, uživata pred svojo borno kočo pomladansko krasoto in se grejeta ob mladoletnem solncu. — Mogočno UOMuje drsna CsikoSeva slika «Judita in Holofer- nes*. — Posnetek Frangeševega reliefa «Oranje* kaže orjočega kmeta; plug mu vlečeta dva konja. — In kaj naj rečemo o Medovičevem «Sv. Frančišku Asiškem*. Res mojstrsko delo, izvedeno v nenavadnem žanru. Takih slik bi si želeli tudi po naših cerkvah. Impozanten jo portret «Markiza Borra*, delo Španca Diega Velasqueza. — Gioyani Segantini, oni veliki umetnik, ki je nedosežno lepo slikal gore in ljudi, ki prebivajo po gorah, kmete in pastirje, je zastopan v naši zbirki s sliko 'Materinska sreča*. — HolandesFrance Hals se je odlikoval kot portretist. To priča njegov «Mož z iztegnjeno roko*, slika, iz katere diha živahno dramatično življenje. — Polna čustev je slika Švicarja Alberta Weltija, naslovljena «StarI goslar*. Stari možak goslar sedi ob grobu svoje žene, gode in si tako privablja v spomin «dni, ki so bili*, kakor poje naš Jenko. — Ena najpomenljivejših slik naše zbirke je «Mož s kopačo*, mojstrsko delo Francoza Milleta, ki je s posebno ljubeznijo in nenavadno dovršenostjo slikal svoje rojake — kmete in delavce iz Normandije. —- Avtor značilne slike «Črna zemlja* je Nizozemec Konstantin Mennier, ki je prvi uvedel delavce v umetnost; po svojem delovanju je soroden z Francozom Milic torn. — Kaj ljubka je slika «Pomlad» Nemca H ansa Thoma, Predočuje nam pašnik z dvema deklicama in s čredo koza. — Angleža Reynolds in Gainsbarongh sta zastopana z dvema izvrstnima portretoma. Prvi je pod imenom »G racije* naslikal tri sestre iz rodbine Montgomerv, drugi pa slavno angleško tragedinjo Sivdons. —■ Mogočno učioknje »Pokrajina* Ho- landca Rembrandta zlasti po svojem kontrastru med svetlobo in temo. — Tizianovo »kronanja s trnjem* nam predstavlja znano epizodo iz Kristo* vega trpljenja. Te živahne postave spominjajo na Michelangela. Ganljiv je Kristov bolestni obraz. — Nedosežna je Tizianova »Denar za davek*. Farizej sprašuje Krista, jeli dovoljeno dajati davek. Brez postranskih sredstev je Tizian označil značaj obeh oseb. Pri Kristu mir, plemenitost — pri farizeju hinavstvo, nadležna usiljivost. — Nemec Hans Hol-bein ml. nam je podal izvrsten portret humanista in satirika Erazma Roterdamskega. — Izpod čopiča Poljaka Wyspianskega sta sliki «Garitas> in «Por« tretna Študija*. V prvi sliki je zlasti dobro pogojen izraz duše, druga nam pa kaže Wyspianskega kot izvrstnega portretista, ki ume svojim potretom oddahniti istinitost in resničnost, ki zna ljudi predstavljati prav take, kakršni so bili v tistem trenotku, v katerem so stali pred umetnikom, da jih je naslikal. — Nekaj posebnega v svojem žanru je slika Danca Viljema Hammersh6ija, naslovljena «Tihe ure*. Nenavaden mir je razlit po vsej podobi i pred« stavljena ženska se nam zdi kakor nepregiben kip. Tembolj pa učinkuje notranjost, duševnost te slike. Umetnik je tu vrlo spretno spojil resnico s poezijo. — V svet pravljic in pripovedek nas vodi Rus Mihael Vrubelj a svoje smelo sliko «Princezinja labud*. Vrubelj je danes najpopularnejši slikar na Ruskem. — Rus je tud Paitrnak, ki nam je naslikal velikega ruskega misleca in filozofa grofa Tolstega. Tolstega so slikali že razni slikarji, in pravijo, da ga ni nihče tako pogodil kakor Pasto-nak v naši sliki._______ Konec prih. Društvo slovenskih trnovskih sotrndnikov v Kralja naznanja' vsem že obveščenim gg. trgovcem in trgovikim sotrudnikom, da se je morai sestanek, določen na dan 18. t. m., vsled nepričakovanih ovir preložiti na soboto dne 27. t. m. ob pol 9. uri zvečer v društveni sobi. Društvo sa varstvo otrok in oskrbo mladine za sodni okra) kranjski je imelo svoj ustanovni občni zbor dne 9. t. m. ob 1. uri popoldne v mestni posvetovalnici v Kranju. Predsednik pripravljalnega odbora, g. Ivan Pogačnik, c. kr. de-želnosodni svetnik in predstojnik c. kr. okr. sodišča v Kranju, otvori zborovanje, konštatira sklepčnost in iskreno pozdravi vse navzoče, ki nočejo svoje moči, gmotne in duševne, posvetiti zanemarjeni mladini ter tako koristiti njej, a obenem tudi človeški družbi vobče. Iz nadaljnega predsednikovega poročila posnemamo tele podrobnosti: Društvo šteje doslej 80 članov (75 rednih in 5 ustanovnih). Ustanovni so: Vinko Majdič, veleindustrialec: France Omersa star., trgovec; Alfonz Pire, c. kr. okrajni glavar; Karel Puppo, trgovec, in Karel Šavnik, ces. svetnik in župan. Kot šesti ustanovni član javi svoj pristop govornik, kar se vzame z odobrenjem na znanje. Društvo bi rabilo približno letnih 1600 K, ako bi hotelo skrbeti za 10-15 sirot s tem, da bi jim omogočilo sprejem v sirotišnicah, ali jdi dalo k raznim mojstrom, plačevalo zanje učnino in kupovalo zanje obleko. Podlago društveni glavnici je ustanovil pokojni veletržec s poljskimi pridelki, g. Janez Majdič, ki je volil v ta namen 20.000 K, DruStvu si je torej treba pridobiti 300—400 rednih letnih Članov, katerih doneski a 2 K bi skupno z obrestmi omenjene glavnice, ki je plodonosno naložena v »Kreditnem društvu* v Kranju, dosegli potrebno svoto 1600 K. Govornik sklene z željo, naj se društvo razvija in cvete v prid sirotam, zanemarjenim otrokom ter (obenem človeštvu sploh. — V društveni odbor se vzklikoma volijo gospodje: Anton Koblar, dekan; Rajko MarenčiČ, trgovec; Franc Omersa, trgovec, Makso Pirnat, c. kr. profesor; Ivan Pogačnik, c. kr. deželnosodni svetnik in predstonik c. kr. okrajnega sodišča v Kranju; Alojzij Šare, župnik v Šmartnem pri Kranju; dr. Ludovik Treo, c. kr. sodni pristav (kot odborniki). — Za namestnike se volita gospoda Anton Burgar, župan v Hrašah, in Vilko Rus, mestni učitelj v Kranju. — Pri slučajnostih omeni g. Janez Traven, kaplan v Smartnem, naj odbor zlasti pazi na to, da mojstri ne bodo mladine izrabljali ali zapeljevali k pijanosti, kakor se večkrat pripeti. Za boj proti pijančevanju, ki je zelo razširjeno med mladimi ljudmi, naj se uporabijo vsa mogoča preventivna sredstva. Ljudstvo naj se s predavanjem poučuje o namenu in pomenu društva. Glavarstvo, sodišče, duhovniki, šola, vse naj se združi pri plemenitem delu, da se reši osirotela in zanemarjena mladina. — Na vprašanje predsednikovo pojasni g. Anton Koblar, da ne misli Vincencijeva družba v Kranju pač pa okrajni zdravstveni zastop za kranjski okraj sezidati sirotišnico. — Dr. Jožef Ku-šar izrazi željo, naj se v listih, ki so med ljudstvom najbolj razširjeni (n. pr. »Gorenjec*, »Domoljub*) otvori stalna rubrika, v kateri se bo ljudstvo opozarjalo na veliko korist društva. — G. prof. Evgen Jarc priporoča odboru, naj pazi, da se ne bodo dajali v obrt otroci, ki še niso izpolnili 14. leta, ki torej Se niso telesno dovolj razviti. — G. Janez Mikš, župnik v Trsteniku, omenja, da so mu znani slučaji, da so dobili otroci še pred dopolnjenim 14. letom od županstev delavske knjižice. — G. predsednik prosi navzoče sirotinske očete, naj ob vsaki priliki podpirajo društvo, isto tako prosi navzoče duhovnike, da opozore preproste ljudi na društvo in na njega namen. — Nato zaključi predsednik zborovanje in zahvali prisotne za lepošte-vilno udeležbo. — G. župnik Janez Mikš se zahvali g. predsedniku za premnog trud, ki ga je imel pri snovanju društva; izostali ne bodo uspehi, ki mu bodo najlepše plačilo zato. — Zborovanja se je udeležilo mnogo županov iz kranjskega okraja, takisto mnogo duhovnikov. Med drugimi so počastili zborovanje s svojo navzočnostjo gospodje: Karel Šavnik, ces. svetnik in župan; deželna poslanca Ciril Pire in Janez Zabret — Končno pozivljemo meščane pa tudi kmetovalce, da v mnogobrojnem številu pristopijo k društvu, ki ima tako lep namen. Članarina znaša le 2 krone mesečno. Načelnikom okrajnega cestnega odbora škofjeloškega je izvoljen g. Alojzij Grošelj, posestnik in župan na Dobjem pri Poljanah, njegovim namestnikom pa g« GaSpar Carman. posestnik v Škofji Loki. Nalli so dne 11. t. m. v Gorenj ah pri Pred-Osljih v takoimenoVanih »Tomaževih pečeh* skoro popolnoma golo moško truplo, ki je imelo okrog vratu vrv. Trupla niso mogli spoznati, sodi se pa, da je delavskega stanu. Društvo slovenskih trgovskih sotrndnikov v Kranju naznanja vsem gg. trgovcem in trgovskim sotrudnikom, da je c. kr. deželna vlada potrdila pravila posredovalnega odseka, ter da začne posredovalnica poslovati dne 15. t. m. »Sokoli* v Št. Vidu pri Ljubljani ustanovni občni zbor se je vršil v nedeljo ob navzočnosti 40 članov, domačinov in članov ljubljanskih bo-kolskih društev ter iz diske. V odbor so izvoljeni: Starosta b. Ivan Res*, podstarosta b. Franc Vre-ček, načelnik b. Milan Poli čar, odborniki bratje: Mihael Babnik, Vinko Poiičar, Ivan Tome, Anton Štrukelj, Blaž Zabavnik, Alojz Šetina, Pavel Goljer, Jože Pečnik, Rok Berlič, pregledovala računov: brata Ivan Cirman, Franc Ahlin, namestnik: Tomo Burgstaler. Predsedstvo zveze sta zastopala tajnik b. Bogomil Kajzelj, ki je tudi pozdravil zborovalce, ter brat dr. Janko Šavnik. K sklepu bode povedano, da so vabila na ustanovni občni zbor na več krajih bila potrgana. Stekel pes se je pritepel iz Bitinja v Staro Loko in je tam oklal enega psa in štiriletno deklico. Psa so ustrelili, deklico pa peljali na Dunaj v Pasterjev zavod. Imenovanje. Kaznilnični pristav moško kaznilnice v Steinu na Nižje avstrijskem, Moric Haus, je imenovan nadzornikom ženske kaznilnice v Begunjah. Zopet Nemec I Grof Cekoni— zaprt. Blizu Pirana se je vozil te dni po morju grof Cekoni, znan od gradnje bohinjske železnice. Naenkrat je začel neusmiljeno pretepati 16 letnega veslarja, ki je skočil v morje, da ubeži udarcem. Plemeniti Cekoni pa, ne le da ni rešil dečka iz vode, temveč je še mahal po njem z veslom. Z brega je brž veslal neki Zacevič dečku na pomoč ter že nezavestnega izvlekel iz vode. Cekonija je pričakala razjarjena množica ter ga hotela linčati, kar so zabranili štirje orožniki, ki so neusmiljenega človeka spremili v zapor pri okrajnem sodišču. Občni sbor društva sa promet tnjcev za občini Bohinjska Bistrica in Srednja vas. Po predsednikovem poročilu, v katerem pozdravlja došlega zastopnika deželne zveze in pohvalno omenja g. poslanca Pogačnika, deželno zvezo, dr. Krisperja, Muhra in posojilnic na Bistrici in v Srednji vasi, pride na vrsto tajnikovo poročilo. Delovanje društva bi se dalo razdeliti v tri dele, in sicer krajevne razmere, drugič reklamno delovanje in tretjič posredovanje med strankami in lastniki stanovanj, oziroma z oblastmi. Glede olepšave kraja se ni dalo mnogo storiti, v-iaj toliko ne, kakor bi bilo društvo rado storilo, zgolj radi tega, ker je bilo treba orati ledino in je pri manjka val.i sredstev. Začetek je povsod težaven. Pri kolodvoru je reklamna tabla v treh jezikih. Enaka se ima postaviti v Srednji vasi. Po nasvetu deželne zveze je društvo postavilo po celi Bistrici jambore, na koje v nekaterih minutah z lahkoto obesi zastave — in tako v naglici v praznični obleki pokaže celo vas. Postavilo je društvo tudi več klopi — nekaj stalnih, nekaj prenosljivih po različnih pripravnih prostorih z lepim razgledom in hladno senco. — Na prošnjo društva je železniško ministrstvo dalo posaditi prostor pred kolodvorom z lepimi kostanji. Nadalje poroča, da bo cestni odbor dal zasadili cesto od hotela Mar-keš — pa do konca vasi s kostanji. Zal, meje še sedaj niso urejene. Sicer pa je društvo že tudi samo prosilo deželni odbor, naj skrbi za razširjenje ceste, če drugače ni mogoče, pa potom razlastitve. Kopališče, izprehajališčs je prišlo opeto-vano v pretres; žal, troški so nepremagljivi. Tu mora na pomoč država in dežela. V Ukanci, župani j i Srednja vas, je društvo napravilo most čez Savico. 2. Reklamno delovanje. Sprejem angleških časnikarjev je društvo častno izvršilo. Izreka se zahvala fcvoščkom, ki so zahtevali le polovico tarifne cene. Nadalje je društvo izdalo prospekt, v treh jezikih, in sicer v slovenskem, nemškem in laškem jeziku. Inserate je oskrbel g. M. Humek, spis pa I. Piber. Prospektov se je poslalo na vse strani več sto; vspeh prospekta se bo pokazal šele čez več let Izvrstno reklamno sredstvo bo novi album Kranjske, v kojem bo Bohinj opisan v vsej lepoti in krasoti. Deželna zveza je za reklamo mnogo pripomogla s plakati, koje je izdala po mnogih letoviščih. 3. Mnogo truda je dalo posredovanje med strankami. V 82 slučajih je bilo dela s privatnimi, z oblastmi in dež. zvezo pa 45 dopisov. — Blagajnik poroča o flnancielnem stanu društva ter omenja raznih faktorjev, ki so z delom in uplivom društvu pomagali. Posamezne točke pojasni. Ko sta preglednika računa našla vse v redu, se račun vzame za znanje. Samostalni predlogi in nasveti: Gosp. predsednik pojasni nekatere zadeve, sklicujoč se na svoje poročilo. Nato zastopnik deželne zveze omenja, da je deželna zveza opazila, kako marljivo je mlado društvo delovalo. Čudi se le, da interesentje s svojo odsotnostjo kažejo, da nimajo pravega pojma o prometu tujcev, od kojega imajo vii sloji, posebno gostilničarji in obrtniki svojo korist. In ti krogi bi se morali najbolj zanimati I Posebno pohvali izdani prospekt. Tujci hočejo tiskane prospekte — zlasti zaradi stanovanj. Deželna zveza je izdala sliko Kranjske v 4000 izvodih v korist društva v Bohinju. Dasi znašajo stroški 1200 K, upati je, da dobi društvo za Bohinj približno 1000 K v svojo korist. Gostilničarji naj bi jih tudi pridno kupovali, pa tudi gostom oddajali. Dež. zveza dobro ve, da je ravno Bohinj, najbolj potreben, da se čim preje dvigne, kolikor mogoče visoko v tujskem prometu zato vse stori — da Bohinj povzdigne. Najbolj potrebna je reklama. Kar je polju gnoj, to je reklama tuj* skemu prometu. Prvo leto se pač še ne pekaže učinek, pač pa leto za letom; da, pozneje so viri neizčrpljivi. Švica žrtvuje milijone za reklamo. Prav ima; saj se jej vrnejo z bogatimi obrestmi. Deželna zveza je oskrbela, da povzdigne promet, tudi z znižano ceno pri voznih listih od Celovca do Trsta. Tujcem-letoviščarjem velika udobnost! Reklame ni nikdar dovolj, Cim bolj se bo Bohinj dvigal, tem več bo treba reklame, seveda v kolikor dopuščajo sredstva. Kratko pojasni še delovanje deželne zveze z zunanjimi prometnimi društvi. — Deželna zveza deluje z istimi roko v roki. — Priporoči posebno gostilničarjem nov list: »Promet in gostilna*. Slednjič izrazi željo naj bi zastopnik deželne zveze našel drugo leto bolj polno dvorano društvenikov, kakor letos, kar tudi trdno upa. Gosp. Ivan Mar-keš nasvetuje, naj g. predsednik prihodnjič da, kakor je običajno, klicati občni zbor tudi pred cerkvijo. Temu nasvetu se pridružijo z večino vsi navzoči člani. Olikanost Kollerjevo na Jesenicah je že splošno znana vsled različnih rabuk. katere je pro-vzročil ta ultrašvabski petelin in ki je bila zadnjič dokazana tudi pred kranjskogorsko sodnijo. Kober — predrzen in domišljav kakor je — misli, da bo njegova aroganca tudi segala izven Jesenic. Na blejski kolodvor je spravil Koller po protekciji svojega sina, ki je vreden svojega očeia. Jabolko ne pade daleč od drevesa. Pobič si upa po slovenskih gostilnah zmerjati poštene ljudi z «vvindisehe Hunde*. Zadnjič enkrat pa se je priklatil v neko gostilno pijan kot krava, razgrajajoč in nespodobno se vedoč. Ondi se je sredi sobe ponečedil vpričo prepirajočih se fantov. In fantje, ki so se prej kregali med seboj, so mirno gledali to lepo početje mladega Kollerja. Zopet nekje drugje je ta nadebudni haj-lovec pobijal šipe. Menda vendar nismo že v svinjskih hlevih in v zgornještajerskih pajzelnih. Podružnica slovenskega planinskega društva sa kranjski okraj priredi jutri v nedeljo izlet na Javornik-Sv. Mohor- Jamnik-Kropa-Radovljica ob pol šestih zjutraj. Prva žebliarska in šeleznoobrtna zadruga v Kropi in Kamnlgorioi ima 230 članov s 307 deleži, v skupnem znesu 36 481 K 53 vin. Dohodkov je bilo 886 474 kron 30 vin., izdatkov 885.349 K 9 vin. Dobička je 3 580 K 34 vin. Umrl je v Škofji Loki vpokojeni učitelj Franc Praprotnik v 77. letu. Pokojnik je služboval kot učitelj-voditelj na Jezici in v Preski. N. v m. p. I Dovoljenje za prireditev tombole je dobilo podporno društvo izučenih strojarjev v Tržiču. Iz železniške slnžbe. Prestavljen je I. Soklič, pristav in po9tajenačelnik na Dovjem, v Ljubljano. — Volonter na kolodvoru na Jesenicah, Fr. Syha, je imenovan uradniškim aspirantom. V Poljanah »pri Vidmarju* priredita dne 21. junija t. I. ob šestih zvečer dramatični odsek in pevski zbor škofjeloške narodne čitalnice predstavo »Krivoprisežnik*, ljudsko igro v treh dejanjih (nemški spisal Ludovik Anzengruber). Vstopnina: Sedeži I. do IV. vrste 1 K, ostali sedeži 60 vin., stojišče 40 vin. Županom v Črnučah je izvoljen Josip Dobra-vec, ključar pri župni cerkvi in posestnik. Obesil se Je na Duplici pri Kamniku 32 let stari Jože Kniželj, po domače Pikcev z Mlake, oženjem delavec v tovarni v Smarci. Vzrok baje ženske. To js žalosten znak med našim ljudstvom. Obešencc je bil zelo marljiv in miren človek. Vremenska opazovalnica v Kranju (III. vrste) je zaznamovala v mesecu maju 4 dni s padavino (dežjem), 27 dni pa je bilo brez padavine. Največja padavina je bila dne 6. maja z 31*0 mm, najmanjša pa dne 22. maja z 10 mm. Vsota mesečne padavine je znašala 383 mm. Nevihto smo imeli samo enkrat, in scer 6. maja. — Najvišja temperatura je bila dne 22. maja ob 2. uri popoldne z 29 0° Celzija, najnižja pa dne 1. maja ob 7. uri zjutraj z 9 0° Celzija. Srednja mesečna gorkota je znašala 18*0° Celzija. Razširjenje učnega Jezika na slovenskih gimnazijah. Pod tem bobnečim naslovom je deželni šolski svet sklenil, da naj se za bodoče šolsko leto upelje slovenski pouk veronauku v petem razredu. Istotako se upelje v grščini slovenski pouk v tretjem razredu. Zastopniki slovenskih strank so se brezuspešno trudili, da bi bih kaj več dosegli. Na Bled pride 21. junija 426 oseb, večinoma člani nekega dunajskega izobraževalnega društva. Gasilno društvo in občina v Gorjah pri Bledu priredita v nedeljo, 21. junija 1898, veliko slavne st v proslavo 60 letnice vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Obenem bo tudi blagoslovljene prenovljenega »Gasilnega doma*, kjer je tud* primerni napis, ki slavi cesarjevo 60 letnico. Spored je: Na postaji Bled čaka oddelek gasilnega društva na došle goste iz Bohinja pri vlaku ob 8. uri 25 minut in jih pelje v Spodnje Gorje v gostilno k Repečniku, ravno tako čaka oddelek društva na goste, došle z Jesenic ob 9. uri 56 minut, ki tudi odkorakajo v Spodnje Gorje. Ravno tako naj pridejo tudi oni v Spodnje Gorje, kateri bi slučajno prišli peš skozi Vintgar, ker je pri gostilni Repečnik glavno zbirališče vseh društev. — Pri gostilni Repečnik bo ob pol 11. uri slovesni sprejem. Nato odkorakajo vsa društva v spremstvu godbe v Zgornje Gorje k maši, ki bo ob 11. uri. Slovenci, kupujte v*i-tfalioe v korist družbi sv. Cirila in Metoda I Ob 12. uri je blagoslovljenje prenovljenega »Gasilnega doma> po gospodu župniku J. Ažmanu. Po blagoslovljeoju defiliranje. Nato odkorakajo društva h kosilu. Ob pol 1. uri kosilo v gostilni Kunstelj v Gorjah. Popoldne ob treh začetek veselice, kjer sc bode srečkalo, licitiralo, streljalo na dobitke, Šaljiva poŠta ter sploh vse mogoče zabave. Pri celi slav-nosti sodeluje domača godba na pihala. Po želji presvitlega cesarja, da bi se čisti dohodek od raznih veselic porabil v dobrodelne namene, se čisti dobiček razdeli polovico med revno Šolsko mladino, polovico bolniški blagajni gasilnega društva. Slav-nost se vrši ob vsakem vremenu. Prosi se, da bi vsa društva, ne le gasilna, naznanila svojo udeležbo in število članov vsaj do 19. junija, in tudi, koliko se jih udeleži kosila. Skrbelo se bode, da bo postrežba dobra in tako tudi zabava. Torej, vsa društva, v nedeljo, 21. junija, v Gorje! Rabuka na svatovscinl. Jernej Gruden se je dne 10. februarja t. I. oženil in obhajal v domači hiši v Zbiljah svatbo. Vse je bilo zidane volje, ter bi se bilo vse v najlepšem redu izvršilo, da ni prišel na svatbo sitnarit hlapec Šušteršič, ki je svate vozil. Ker se je vsled plesa precej prašilo po sobi, so se tla z vodo poškropila. Pri novem plesu je pa Šušteršiču spodrsnilo, da je padel in to ga je tako razburilo, da je jel od jeze mize privzdigavati, da se je razlilo vino iz kozarcev. Svatom se je sicer posrečilo nadležneža na prosto potisniti, a obdolženec se je kmalu s kolom oborožen vrnil v sobo ter ženina v gnječi Z njim v nos sunil; Janeza Grudna je vsled tega, ker ga je iz sobe spravljal, dregnil s stolovo nogo pod levo oko. Pred hišo je s kolom udrihal po raznih zunaj se naha-jajočih se rečeh. Ker ga je ženinov oče miril, ga je udaril po levih lehteh, da mu je zlomil kost. Šušteršič se dela povsem nedolžnega in ne mara nič drugega o ceh rabuki vedeti, kakor to, da je dobil eno s palico po glavi. Obsojen je bil na 4 mesece ječe. Is malega nastane lahko veliko. Zaradi neke malenkosti se je vnel prepir med delavcema Janezom Pavlicem in Alojzijem Konscem, ki sta skupaj popivala v gostilni Lorenca Noča na Koroški Beli ter se ga oba precej navlekla. Kakor Pavlic sam priznava, vrgel je Koscu vrček s tako silo v glavo, da se je razsul. Obsojen je bil na sedem mesecev ječe. * * * Znižane cene za vožnjo, kakor veljajo za vojake v uniformi, so dovolile vse avstro-ogrske in bosanske železnice, na katerih velja znižani tarif za uniformirane vojake, >a one vojake, ki bodo dobili dopust ob Žetvi. Pokazati pa morajo pri blagajni dopustni list, kateri je podpisan v dotični vojaški pisarni in stoji pred naslovom »Dopustni list* (sedaj še »Urlaubschein*) besedica »za žetev*. Grozna nesreča se je primerila v soboto na Dunaju. V Ottakringu, v tovarni bratov Sailerjev za celulozo, v kateri je vposlenih okrog 50 oseb, je eksplodirala celuloza. V hipu je bilo celo po-slopje v plamenu in sedemnajst oseb fe sgorelo. Eksplozija se je zgodila v prvem nadstropju in od delavstva, kar ga je bilo tukaj, se ni rešil skoraj nihče. Plamen se je tako hitro razširil, da so bili skoraj v trenotku vsi izhodi zaprti. Med mrtvimi, ki so tako sežgani, da jih ni bilo mogoče spoznati in da so bili komaj podobni človeškim truplom, je tudi sestra tovarnarjev, ki je opravljala neko delo v prvem nadstropju. Brata Sailer sta imela prej tovarno v šestem okraju v Gabloncevi ulici. Dne 22. septembra 1905 se je tam užgala celuloza; takrat so poginili Štirje delavci, trinajst jih je pa bilo močno poškodovanih. Ko sta hotela brata Sailer sezidati novo tovarno v Ottakringu, so se upirali vsi sosedje temu namenuin tudi magistratni okrajni urad je ugovarjal. Toda namestništvo je dovolilo stavbo tako nevarne tovarne v obljudenem kraju, na takem prostoru, ki je bil skoraj z vseh strani obzidan, tako da je morala požarna bramba prebiti zidove sosednjih hiš, da je mogla v soboto sploh napeljati cevi in gasiti. Splošno je znano, kako rada se užge celuloza, a ne le, da sta podjetnika dobila dovoljenje, zidati med drugimi hišami, je gledala oblast tudi sicer skozi prste. Tako nevarna snov, kakršna je celuloza, bi se smela izdelovati samo v prizemnih prostorih, ki bi morali imeti veliko število izhodov. Podjetnika pa sta imela dovoljenje za izdolovanje v prvem nadstropju in tukaj se je primerila nesreča. Še malo rabljeno kolo (prostotek) se poceni proda. 80ti 1 Povpraša naj se pri gosp. Dobeis (tvrdka Franc Dolenc v Kranju). Sedlar Ivan Jenko 306 _ Loterijska srečka dne 6. junija 1908 Trst 36 56 84 79 11 Ima naprodaj te laiki kočiji. G. Tônnies 22-53 tovarna za stroje, železo in kovinolivarna v LJubljani priporoča kot posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa, Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno -generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. 5tecKenpferd liliji«, milo najboljše milo za kožo. 15IT1 >jnim p Monopol-kolo št. 6, cena K s prostotekom in dvojnim zvončnlm ležiščem je naj cenejši, najmodernejši Ia m bogato ozaljšan stroj najboljše kakovosti. Najmočnejše z barvastimi mami. Dober pnevmatik. Pismena garancija 1 leto. Navadnejša kolesa cenejša. Vsak posamezni stroj sc pošlje do meje prosto poštnine in eolnine. Vso ali delno plačilo naprej, ostanek po povzetju. Garancijske zab-teve se izvrSe hitro od nate avstrijske odposiljalnice. Glavni katalog o kolesih, vseh pole g upadajočih delov in fono-grafih ■ Čudovito nizkimi cenami zaitonj in poštnine prosto. Multip!ex voznokolesea industrija, Berlin 704, Gltstiiiner Str. 15. □la I Brata HLAVKA ¡1 izdelovatelja kirurg, instrumentov s atelje sa ortop. aparate In bandaže i £j ttMjan s, prešerno ve uL 5 priporočata jj svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško polj strežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov za mrzle in inha-[I lacije s paro, sterilizirane obveze in bandaža, kakor tudi ij nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke l| in aparate sa samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumi || jevih stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse ban- Bdaže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od- . 243 52—14 redbah p. n. gg. zdravnikov. | Ziiitanja naročila aa izvršujejo točno, hitro In diskretno. j| Galvaničnl poniklovanl zavod z obratom na motor. | Popravila ae izvršujejo točno In oeno. Sladoled V%s><»—VA*^ 299 26-6 najfinejši, več vrst, kakor tudi ledena kava, čokolada i. t. d. se dobi vsaki dan sveže pri E. Brandtu, Kranj* Zunanja naročila točno in ce-* neje kot povsod drugod! * I doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Mastin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. Tovarniška zaloga: 286—88 Lekarnar Trnkčozv, Ljubljana. Edino pravi Thierryev balzam je z zeleno znamko nune. — 12/2 ali 6/1 steklenic ali pa 1 velika špecijalna steklenica s patentnim zaklepom 5 kron. j Thierryevo oentifolijino mašilo proti vsem še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam, go-rečici, kislini, kašlju, krču, slabem teku i. t. d., 2 lončka 3 K 60 v. Razpošilja se le proti povzetju ali za naprej poslani denar. Ti dve domači zdravili sta povsod znani in že od nekdaj sloveči. Naročila naj se naslavljajo na: EtKarttar A. Tbitrry V Pregradi pri log. Slatini. 275 Zaloga večinoma po lekarnah. 15-8 IT). ^>o6kra]&k frizer za dame in gospode Ljubljana, Sv. Petra oesta 36. Filijalka na-147 62—48 sproti hotela „TJnion" priporoča lystem Balks za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Zaloga vsakovrstni vpietk stimul li zmeiaill las Oddelek za dame s separatnim vhodom. Kupujejo se zmešani in odstrlženi lasje po naJvlšJUi cenah. Trgovina clellkate«; Trgovltia ilpocerlje: ZDRAVKO KRAJNC. KRANJ KRANJ, naaproti o. ter. polte in aaoclnije. Zaloga žgane in surove kave. :: Zaloga praške gnjati, salam prve vrste in dragih dunajskih klobas v nareijn. :: Različnih ipecialltet in rib v pnšicah. :: Direktni nvoz čaja in rnma od najcenejše do najfinejše vrste. :: Edina zaloga konjaka za zdravila z rndečim križem. :: Češke špecialitete „GRI0TTE". 246 52~12 Cene nikakor dražje kot drugod! SIIHGER šivalne stroje naj se kupuje le v naSih prodajalnah, ki se jih spozna po teh napisnih tablah. Naj se ne pusti premotiti po priporočilih, ki imajo namen, z na* vedbo imena SINGER prodejati že rabljene stroje ali stroje drugih vrst; kajti nail stroji se ne oddajo prekupoem, temveč se jih prodaja naravnost od nas cenjenemu občinstvu. SINGER Co. Akc. dražba za šivalne stroje Kranj it. 53. it Nova kubična knjiga! Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, V stari in novi meri, razvidno je iz sledečega kazala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga. Kazalo i 1. Okrogli les, premer v colah, dolžina v čevljih; I, Okregli les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 3. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Rezan in obtesan les za deske in trame vse dolgosti, debelosti in širokosti; 5. Preračunjenje eol v centrimetre; 6. Pre-računjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 13. Načrt, po katerem se lahko napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 233 52—20 Knjiga stane v močno celo platno vezana S K, po posti 20 vin. več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hitri računaš*, ki je za trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta 8 K 20 vin« Knjižica se dobiva pri založniku Viljemu Požgaju v Kranju. jMaVrid) 5noUj sss Da Jesenioah i?. 19 priporoča svojo veliko zalogo pravih Švicarskih žepnih ur vsake vrste, dalje budilk«, ura na nihal«i pratana in v+rliiaai pa «a|altjlh oaaah. mm Popravila mm se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizfl 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1-4.» K. Žepne ure od K 1 20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro „INTACT". Kolesarske potrebščin.© NB. Ako Solite imeti uro res dabro popravljeno jo ne dajajte taki«, ki ur arija niti isučeni niso. 17—71 prevode 288 Iz laščlne, francoščine, ruščine, češčlne, poljščine, hrvaščine In bolgarščine In obratno preskrbi npravništvo »Gorenjca". Ludovik Borovnik puikar v Borovljah (Ferlaeh na Koroškem) se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pnSi za lovce in strelce po najnovejših si temih pod popo nim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preizkusevalnici in od mene preizkušene. 181 52—84 tluatrovanl oenllct acaatonj, J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomikove ulice sat. 4. Stavheio-ometio li koistrokcijsko kliočmiMro. Žično omrežje na stroj, ograje na mire dvom, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i. t. d Špecijaliteta: 152- 30 valj ioni sastori (TCollbalkon). Svoji k svojim! St&rosnana narodna tvrdka: 62-11 Anton Iv. Pečenko GORICA :: ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih prisnanih vinogradov po ceni 30—50 vin. liter; potem s plsenjokim pivom «prazdroj» iz sloveče čeike •Meščanske pivovarne*, in tabornim proti vin-skim pivom iz pivovarne kneza achv/arzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčkih In steklenicah; z domačim pristnim tropinovoem l. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja. Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banjo za kopeli, kakor tati kipe, vaze in drage glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna psoijn dišna&tih izdelkov v Ljubljani. 1 52—10 is potnitjotn V Žjtttjg!! pripore Ča generalna agentura i .MM« in Vfitht 5tar £ini<" najhltrejo vožnjo preko BASEL-PARIZ-CHERBOURG-NEW-YORI. §| 2 odhoda v tednu. — Hrana že v Baseln prosta. — Z velikanskimi In varnimi parnlki teh prog prevoz od Cherbourga-New-York v resnici | 5V2 do 6 dni. Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj Generalna agentura 3m Obersteg £ Co«, Basel 28 Aeschengraben (Švica). 260 18-10 (:(:(■( :i AAA M ;( •("(;( :(ví( !( ;ti( :(;(!(■(;;( ;(il;:(j;t;(i( A !{;(.!( A 'A A 'A A A A A A "f'(jI Zlili rtetiij«: ictlii, Pariz, Ki« itd. /® Najboljže kosmetično ZObOčistilno sredstvo Jzdelovatelj 0. Scydl 'Ljubljana, Spita f.Stritar, u/. 7 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 180—48 Iv. Jax-a v Ijubljani Dunajska cesta 17 [priporoča svoje najbolj priznan« šiv. stroje in kolesa Ceniki na tahtevanje zastonj. Največja tovarniška zaloga vsakovrstnih slamnikov Bfa drobno in debelo! Na drobno in debelo I Za dame, gospode, deklice in dečke od najcenejše do najfinejše vrste, prlponča y. ea 1 o ta t o v i|«wt& f\ l*\ modna trgovina. Antona Adamiča v Kranju Fini d&mski slamniki so llipajo po najnovojil obUkl, Popravil« so toSno iarriojajo. Svila, svileni trakovi, lišp, cvetlice ter Igle za slamnike vedno v zalogi. Oeno brei konkuronoo! Bluze vrana in spodnja Krila Predpasnike Hoderce Šerpe Pasove Ovratnike Mašence Jabots Srajce Perilo Otročje oblekce Krstne oprave ■S >C/J S s I Î « S S9 m * M M **J >tq jS 0 I (3 1»5 52-80 s**r Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke filijalka iz Ljubljane A. VIVOD-MOZETIČ v KRANJU na glavnem trgu ▼ hiši g. PavilarJ* Priporoča za pomlad in poletje elegantne klobuke se dame in otroke pariške In dunajske modele. Žalne klobuke. * Klobnke sprejemam v popravile. ====== Zunanja naročila točno. ====== 2 ? ¿3 3. s ; 1 « 2 £ ; f i • O) o s s g ^ s i « S £ o Glace in svilnate rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gnmbe Denarnice Prsnike Naramnice Glavnike Garniture Milo Parfum Martinova oosta 20 Postajališče električna cestne LJUBLJANA Bogata zaloga pohištva fuke vrsto r vseh oenah. Ogledala, slike v vseh velikostih. R. £ang Zalagatelj Martinova oosta 20 zelenice pri aentpeterski cerkvi društva c. kr. avstr. dri. uradnikov. Popolna oprava za vile. Špeoljallteta : Goatllnlikl stoli. Pohištvo Iz železa, otroška postelje fn vozički po vsaki cen). Modrool Iz žična« tega omrežja, afrl-tonsko trave sdl žimo, prvo vrsto vedno r zalogi. Za spolno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprovo »a jedilne sobo, salone, predsobe, oole garniture. ipooljalltetc v nevestinih balah. Volim prostori, pritlično in v t. nadstropju, čudovito poceni za hotele, vile In z* letovišča 62 gld. Že sobo; posteljo, nočna omarica, o~ mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. ZobotciiitBi atdjt Oton Seydl pri g, dr- E- 01ot)o6nlkn ▼ Kranju ZOBOVJA, tudi no da bi so odstranilo korenino, z ali brot nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIŠKE OPERACIJE Izvršuje 11142 to 8PEGIJAL18T. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. POSOJILNICA V RADOVLJICI regiitrovani zadruga i omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po m Rezervna zaklada iznaša: brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po SV*0/, ali z I7i amortizacijo, na menice pa po 6*/». — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice. Denarni promet v letu 1907.: T Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan ed 8. de 12. ure dep. in ed 2. le 8. ure pep. Isvsemit nedelje pep. Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. 120-41 Isdajs ktneorety -ae^nj«*. PdfOftrai mm Utoilav Mi lui. Ustaiaa in Usek Iv. Pr. Umpreta v Kranju.