Številka 36. TRST, v torek 5. februvarja 1907. Tečaj XXXII. Izhaja rsakl da u tudi ob nedeljah in praznikih ob 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj i*osa*nii'te številke se prodajajo po 3 nvč. (o stotink) v mnogih tobakam^ v Trstu in okolici. Ljubljani. Gorici, fvranju. Žt Pe ru Sežani. N Wžini Sv. Luciji. Tolminu, Ajdovščini. Postojni, D .rnbergu, Soltanu itd. t ENE OGL ASOV se računajo po vrstah (široke 73 mm. visoke mm)- za trgovinska in obrtne oglase po Ju -tolink ; a*o-mrtn ce, zahvale, poslanice, oplase denarnih zavodov :»o ."»O stot Za osrla^e v tekstu lista do 5 vrnt c> K. vsaka na-jaljna »r*ta K 'I. Mali oelasi po 3 stot. besed«. n-maanj pa ■»o 40 ritožbo ničnosti gospe Riehl, ki je bila obsojena v triletno ječo. O vsklicu Rehlove in Pollakove odloči kasacijsko sodišče v ujni seji. Novi tajni svetniki zapriseženi protja vedno bolj poostrila. Postopal bo podlagi obstoječih zakonov ter stvar podrobno preiskoval. Zbornica n;ij bo prepričana, da ga bo pri tem vod la edino le obramha javne morale, nikakor pa strankarsko-političui oziri. Odgovor min iste i DUNAJ 4. Cesarje danes predpoludne skega predsednika je bd vspreiet na znanje /.aprisegel kakor tajne svetnike ministre dra. in seja nato zaključena. Prihodnja seja jutri i?i>rta. dra. Marcheta, dr. Derschatto, dr. ob 10. uri predpoludne. Dnevni red: Nada-Pacaka in Prade-ja ter sekcijskega načelnika ljevanje razprave rekrutne predloge Ir. Siegharta. Pri zaprisegi sta posredovala Srbski patrijarh Bran-a-ović minister za vnanje stvari baron Aehrenthal in BUDIMPEŠTA 4. (Or. biro) Od neke Tisi komornik Gudenus. Na to so bili novo | stnmi ^ . y ^.-j stiki s patrijarhom .me no vani tajni svetniki v sprejeti od cesarja v Bntnkovlčem? se z O,jrom na staližče kongresa -plošmli avhjencah. nasproti patrijarhu izjavlja, da izhaja vče Nadvojvodinja odlikovana. rajšnji sklep, naj se patrijarha odstrani radi DUNAJ 4. Odposlanec suverenega mal-j nepravilnosti, večinoma iz strankarskih strasti, težkega viiežkega rcia grof Hardegg je popo- i gre se toliko za odplačilo radi nepravilne iudne izročil nadvojvodmji Mariji Anuncijati uprave z denarjem, kolikor za staro sovraštvo insignije reda velikega križa. : radikalcev, ki se že dlje časa borijo proti preteži 20 občni zbor avstro-ogrske banke.' s\ečenstva na kongresu, hočejo odstraniti pred-DUNAJ 4. Današnji 20. občni zbor j sed.tvo patrijarhu na kongresu ter menijo, da avstroogrske banke je z veliko večino vzel na'fP^ da uveljavi, o na kongresna znanje poročilo generalnega sveta ter mu je ^lo nadvlade l.jikov. Kar se tiče očitane .>odelil absolutorij. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 4. Zbornica je imela; temes sejo. Med spisi je tudi pismo minister-skega predsednika dr.a Wekerle, v katerem avlja, da je kralj vsprejel ostavko pravosodnega ministra Polonvi-:a ter imenoval njego- vim naslednikom dr.a Antona Giiutherja. (Eljen klici na levici). — Giinther je prišel v zbornico pozdravljen od zbornice. Posl. ifadik (ustavna stranka) je predložil nastopno nujno interpelacijo : Je-li ministerskemu predsedniku znano, da je kongres srbsko cerkve na svoji seji dne 1. februvariia, na temeliu >oročila računskega odseka, konstatoval, da ,e patrijarh Branković zakrivil več zlorab ? Te-li znano, da je kongres izjavil, da je patrijarh Branković nevreden časti patrijarha? Ako je ministerskemu predsedniku to znano, hoče-li ukreniti potrebno, da se patrijarha ini prej reši njegove službe ? Zbornica je nato v tretjem čitanju odobrila finančni zakon za leto 1907 ter zakonski predlog za kovanje mklasteg* denarja. — Razveljavljena je bila imuniteta posl. IchliČke (Slovaka), ki je bil obdolžen, da je hujskal ? nekem govoru, ki ga je imtd povodom zadnjih državnozborskili volitev. Nato se je vršila aiprava o poročilu imunitetnega odseka, v katerem se predlaga, na, se izroči posl. Jurigo (Slovaka), da na-topi dveletno kazen v ječi. Posl. Szkitsak (Slovak) se je izrazil proti izročitvi ter izjavil, da je bil Juriga obsojen radi strankarsko-političnih vzrokov. Radi tega ,e predsednik pozval govornika na red. Ker je pa Szkitsak nadaljeval svoja napadanja na ministra, mu je bila odvzeta beseda. Pravosodni minister dr. Giinther se je zavaroval proti očitanju, češ, da postopajo ogrska sodišča na strankarsko-pohtičen način ter je izjavil, da postopa pravosodna uprava z vsemi državljani enako. Nato je bila imuni teta razveljavljena. Temu je sledila razprava rekrutnega kontingenta za leto 1907. Poročevalec Bakonyi ,eizjavil, daje vedno potrebno naglašati načela «traiike neodvisnosti, kajti, ako se izvršitev načel odloži, ne pomenja to še, da se je ista načela opustilo. Govornik je priporočil zbornici, naj vspiejme predlogo v interesu nalog, ki jih je izvršiti v bodočnosti. Posl. Okolicsany (stranka neodvisnosti; je rekel: Stanje v armadi ne more njegove stranke zadovoljiti, kajti isto je proti ogrskemu državnemu pravu. Stranka bo glasovala za predlogo, ker ima zaupanje do vlade. Skupnost armade je negacija državne suverenitete pomote z denarjem, se opozarja na dejstvo, da se pač ne more očitati patrijarhu, ki ima na leto 600.000 do 800.000 K dohodkov, da je oškodil cerkveno premoženie za 70.000 K, to tem manj, ker je patrijarh za časa svojega vladanja izdal na stotisoče goldinarjev v dobrodelne svrhe. Protestni shod proti mestnem svetu zagrebškem. ZAGREB 4. Včeraj se vršil protestni shod proti sedanjem mestnem županu in mestnem občinskem svetu, katerega se je udeležilo okolu 800 oseb. Shod je vsprejel resolucijo, v kateri se poživlja sedanje zastopstvo, da odstopi. Po shodu so šli zborovalci pred hišo dra. Franka in pred uredništvo „Hrvatskega Prava'*, kjer je prišlo do bučnih demonstracij. Hrvatski sabor. ZAGREB 4. Posl. Gaš paro vic je v daljšem govoru utemeljeval svoj nujni predlog glede ureditve mestnih davkov. Ulici „ Dunaj" in „I.ueger'; v Buka-refiti BUKAREŠT 4. Mestni svet je sklenil imenovati dve najlepši ulici v središču mesta z imeni „Dunaj" iu „Lueger". Demeati. LVOV 4. „Gazeta Lvovskcr piše, da je popolnoma neresnično poročilo lvovskih in krakovskih listov, češ, da je ruski konzulat v Lvovu nabiral kandidate za rusko tajno policijo. Sneg v Berolinu. BEROLIN 4. Od 9. ure zjutraj močno sneži ob 1° mraza. Mati bolgarskega kneza obolela. SOFIJA 4. Princcsinja Klementina Ko-burška, mati kneza Ferdinanda, je tukaj obolela za pljučnico. Princesinja ima že 90 let. f Bivši predsednik državnega zavarovalnega urada v Nemčiji Brodicker. BEROLIN 4. Umrl je bivši predsednik državnega zavarovalnega urada Brodicker, ki je bil znan radi svoje delavnosti na polju obhgatoričnega zavarovanja delavcev. Plaz se je udri. MITTELBERG 4. Kakor že znano se je dne 31. m. m. udri v Ahorin-Klansenu v mali dobni Wallsee plaz, vsled česar je 10 ljudi izgubilo življenje. Dve kmetiji je plaz popolnoma odnesel. Do večera so našli 3 mrliče in eno umirajočo osebo. Po noči so našli še dve mrtvi osebi. Žive so v tem času našli še štiri osebe. Zadnje žive osebe so našli naslednjega dne. Danes so našli zadnja -Okrožnica ministra Brianda. in ako bi se vedno pritoževali takoj po kr PARIZ 4. V okrožnici ministra za bo- še,,.1u ravnopravnosti, gotovo bi uradn.štvi. gočastje Brianda, ki jo je na prošnjo mini- greben padel m gotovo bi si ne upali tolilro ?tersk'ga predsednika in pravosodnega mi- v svoji uzaljm takt.ki ! Pntožujmo se! Ako nistra poslal prefektom, se glasi, da ne smejo smo dooili nepolno res,tev, pritožimo se župani sklepali pogodb glede uporabe cerkev ^ "»tance m prepričani bo- iz lastne oblasti, ampak da smejo to storiti dimo da ne bomo imeli več to.ko prilik za 1. na podlagi tozadevnega sklepa občinskega P^tozbe. Znam so sluča.i ko Ukšen gresmk sveta. Odobritev od strani prefekta je po- ^ ^tim ovratnikom ponizno prosi za vsta-trebna le tedaj, ako so zakupne pogodbe pntozbe in obl,ubija poboljšanje. Preu- skMcne na več nego 18 let. Možno je tudi ^om pritožbe mora b.U tudi najmanj dovoliti uporabo cerkev v naprej več duhov- pregresek. Mora nam zadostovati na primer nikom, ki slede eden drugemu, vendar je »emSko napisano krajevno ime na brzojavkah, paziti, da se pogodbe sklenejo s kako udru-1 Jo je sicer malenkost, ah, ako P«^ ^ Lvijo, Cerkveiu) hijerarhijo se zamore v ^ svojih predst jnikov. Škof sam pa ne sme ledene do konsekvence. zakupne pogodbe podpisati. Okrožnica obsega «... , mBfc r»t |„lf nadalje določbe glede spremembe najemninskih Roiifllkt med JapollskO 111 ZđrU-pogodb, popravljanje cerkev i t. d. /rnimi državami. Japoanka in Združene držive. jz \vashingtona poročajo: Nekateri kaii- TOKIO 4. (Reuterjev biro) Pomen, ki fornski členi kongresa ne le da širijo besed-?, ga amer ško novinarstvo pripisuje japonski ki so jim bile rečene minolo sredo od Roose- aferi v Kaliforniji, vzbuja tukaj začudenje in Welta pod pečatom tajnosti, ampak jih obžalovanje. Vodilni državniki izjavljajo, da tudi vzvračajo. Predsednik ni govoril o bliž-bi bile Združene države zadnja dežela, s i „ji vojni; niti toliko ni rekel, da se boji, da katero bi Japonska pričela vojno. bi moglo priti do vojne, ako se šolsko vpra- ---šanje ne reši povoljno za Japonce. Naglašal R U S i i a. je samo nevarnosti, ki bi mogle navstati iz . _ večih spopadov med obema deželama, po- Izid volitev za dumo v kazane^i gu- gebno ^ propagande sovraštva med Japonci berniji. jkani, ki bi moglo izzvati tisto anti- PETROGRAD 4. Nasproti drugače gla- patiJOj ki je v zadnjih letih prevzela vse sečim se poročilom zatrjuje „Rus", da.soialoje Japoncev proti Rusiji in ki se jezaklju-volitve v kazanski guberniji izpale v prilog čila z Vojno. opoziciji. _ Roosevelt je pozval dopisnike listov, liitj Pogreb Mendelejeva. j store se svoje strani, da se ovržejo glasovi o PETROGRAD 4. Car je odredil, da se verjetnih sovražnostih med Japonci in Zjedi« ima vršiti pogreb profesorja Mendelejeva na J njenimi državami in da pomirijo duhuve. lioo- državne stroške. ! sevelt hoče baje pregovoriti japonsko vlado, Trgovec Blit vstreljen. naj prepreči izseljevanje japonskih „kulijev" v VARŠAVA 4. Trgovec - Blit je bil na jZjedinjene države. Žito pa hočejo te posled-v -uioA x g j nje se svoje strani ovirati izseljevanje Ameri- borzi za premog vstreljen. Storilca so ujeli, | ^ ^ JJa?Qnsko Tuda ta aJačrt se smatra praktično neizvedljivim, ker se zadevlje težkih konstitucijonalnih problemov. Predsednik vidi sedaj, da je pogrešil, ko je v svoji poslanici ojstro grajal Kalifornce radi njihovega vedenja nasproti Japoncem. Zato sedaj popravlja svoje vedenje. V svoji poslanici je karal Kalifornce, sedaj pa jib prosi, naj dovole koncesije. „Pravičnost" austro-ogrskih konzulatov. Skoro neverjeten slučaj se je dogodil pred par dnevi v Berolinu : neki češki delavec, ki je prišel s trebuhom za kruhom v Berolin, je bil od tamošnjih uradov izgnan kakor „liadležni tujinec". A ko se je zatekel za pomoč k avstrijskemu konzulatu, gaje konzularni uradnik sprejel ka kor živmče, ga oštel in se izkazal tako surovega, da bi iz tega človek lahko sodil, da avstrijski konzulati nimajo druge naloge, nego da avstrijske državljane v tujini ne samo šikanirajo, ampak jih tudi žalijo in jih izpostavljajo vsem nevarnostim. Ker v omenjenem pruskem fermanu ni bil označen vzrok, zakaj se izganja delavca, šel je delavec - imenom Doležal — na avstrijski konzulat in tu je po češki zaprosil za objasnite?. Ali slabo je na-1 tel. Uradnik ga je ogovoril : „Nicht alleweil bbhmiach quatschen, \venn zwei zusammen kommen ! Wenn man deutsches Brod isst und deutsches Geld verdient, muss man auch deutsch reden, Avil man in Preusseu bleiben. Hier ist Berlin und nicht „Časlau !w (Ne vedno cmokati po češki, če sta se dva sešla. Če se je nemški kruh in se služi nemški denar, se mora tudi nemški govoriti, če se hoče ostati na Pruskem. Tu je Berolin in ne Časlau). Pismo iz Rusije. ..UD« ai uiaug jc iicguviiu ui(.a>uc on.vinu.v«v -------j n --------,, Ogrske. Sicer je v različnih stvareh opažati, dva mrliča. Materijalna škoda znaša uStevsi EDINOST< štev. 36 V Trstu, dne 5. februvarija 19C*7 bodo zanimivi, kajti ta in druga stranka imata govornikov, kakoršnji so redki cclo v parlamentarnih državah. Med njimi sta dva zna-menitejša advokata: oktobrist Plenako in m on ari list Šmakov. Zanimiv pogoj je, da se »»odo govorniki vrstili imajoči enako mero časa za svoj govor. Govornikov se ne bo smelo motiti' niti s pohvalo, niti z grajo. Osebna polemika se ne bo dopuščala. Glavna tema bo : zakonodajstvo ali posvetovna duma. narodnostna preesnova na zgodovinski pod-l in ni. židovstvo, religija. M. Bole. (Kakor so vidi., je smer tega dopisa v j navskrižju z ono spisov, ki smo jih zadnje: <"ase priobčili o veliki državni in socijalni evoluciji ki se v njej nabuja velika država < ruska. Nu, mi smo menenja, da je le koristno j za t ime vii nje zgodovinskih važnih dogodkov, I iri se vršo sedaj v Ilusiji. ako se čujejo gla- J sovi od vseh strani. Op. ured.) Drobne politične vesti. Mladočeška stranka izda nov i program, v katerem bo zahtevala splošno i volilno pravico tudi za deželne zbore. A k a d e m i č n o društvo ruskih di-! j ako v v Lvovu je vlada razpustila. Povečanje italijanskih luk. Italijanska vlada predloži parlamentu zakonski načrt, s katerim se določi 100 milijonov tir za povečanje oziroma utrjenje italijan-kih luk. Iz M a c e d o n i j e. Iz Carigrada poročajo, da so nt'ko bolgarsko bando pod poveljstvom Sandanskega zajeli pri Melniku. En člen bande je bil ubit. 27 jih je bilo pa ujetih. Novo črnogorsko minister-s t v o se je v nedeljo predstavilo skupščini. Ministerski predsednik Radovič je izjavil, da *»o vlada nadaljevala program prejšnjega ministarstva. Bivši minister Marko Radulović je bil izvoljen podpredsednikom zbornice. Zopet dijaške demonstracije v Lvovu. V nedeljo so imeli souijalistični, maloru8ki in židovski dijaki shod, na katerem so protestirali proti aretovanju maloruskih dijakov. Po shodu so se hoteli dijaki podati pred jetnišnico, k;er so dijaki zaprti. Policija ie pa dijake razkropila. Italijanska zbornica je izvolila svojim predsednikom posl. Mareora. Dnevne vesti. Attilio Hortis — častni občan. Atilij Hortis, dosedanji zastopnik V. kurije mesta tržaškega v parlamentu na Dunaju, ki so ga njegovi 3 prijatelji v svoji italski neslanosti proslavljali kakor „zvezdo" tržaško i— ko to gotovo njemu samemu kakor pametnemu človeku ni moglo biti liubo — zapušča opolzlo pogorišče politično in so vrača tja, kamor jedino spada: na polje znanstvenega delovanja — v biblijoteko. Nikdo se ne čudi temu sklepu njegovemu — ali morda tudi njegovih prijateljev ? Hortis je vreden kakor človek vsega spoštovanja, in kakor znanstveniku mu pa tudi nočemo odrekati priznanja. Ali kakor politik je bil mož žalostna figura. Poslanec Hortis je bil dete zadrege, v kateri se je nahajala gospodovalna italijanska stranka glede kandidatov za državni zbor. Zadrega je porodila njegovo kandidaturo, v zadregi so mogotci forsirali — in še kako so forsirali! — njegovo izvolitev, a pjsledica za Horti>a je bila ta, da so ga izpostavili zasmehu javnosti! 0 ; . :apušča zopet mesto, za katero ni bil rojen in za katero ni imel potrebnih svojstev. Ali tudi ta pameten korak Hortisov je dal italijanski večini v mestnem svetu povoda, da je zopet zlorabljala njegovo ime - - v politično demostracijo. Nu, mi ne bi bili pisali o stvari dalje, in ne bi vlačili njegovega imena v časnikarsko polemiko, ker gojimo morda več obzirnosti io tega moža, nego pa stranka, ki je njegovo ime zlorabljala, da se ni „Piccolo" zagnal v naše slovenske svetovalce, ker so glasovali proti podeljenju častnega meščanstva Hortisu. Le kakov bedasti „Piccolo" more zameriti slovenskim zastopnikom to glasovanje. Rekli ?mo že, da je to podeljenje častnega meščanstva le politična demonstracija, naperjena direktno proti Slovencem. Ali naj bi bili naši zastopniki pomagali demonstrirati proti — sebi in svojim volilcem ?! Će bi bili glasovali drugače, nego so. bi bili le kompromitirali sebe in stvar, ki jo zastopajo. Slovenska javnost bi bila po pravici ogorčena. Prav zato tudi ta javnost odobruje postopanje svojih zastopnikov, a tudi lojalen nasprotnik mora priznati, da slovenski zastopniki niso mogli drugače postopati ! Da bi dal vsaj videz opravičenosti svojemu napadu, bi hotel „Piccolo** sedaj eska-motirati politiko Hortisa in bi hotel uveriti, da počeščenje, podeljeno Hortisu, velja v prvi vrsti literatu in znanstveniku Hortisu. Pravi, da svet. dr. Slavik ni govoril resnice, ko je pripisoval političnemu delovanju Hortisa večo važnost, nego-li znanstvenim in literarnim zaslugam tega bivšega poslanca. Tudi da ni res, da bi ime Hortisovo pome njalo bojni klic proti Slovanom. Nu, da, saj amo že rekli, da Hortis ni bil nikdar politik kakor tudi danes ni. Ali dopuščal je, da se je njegovo ime grdo zlorabljalo v politične svrhe. Po zahtevi in volji gospo« dovalne italijanske strank e je Hortisovo ime re« postalo bojnim klicem proti Slovencem! To je neporečen fakt, ki jc imperativno zahteval od naših zastpnikov, da so nastopili proti takemu odlikovanju Hortisa ravno v sedanjem momentu, ko zapušča politično polje in se vrača na literarno! Kdor koli zna misliti zdravim človeškim razumom, poreče, da odlikovanje v tem hipu, ob zaključku političnega delovanja, more veljati le politiku — brez ozira na to, da so le drugi po sili napravili tega politika. „Piccolo" hoče videti nedoslednost v postopanju slovenskega zastopstva: češ, zi svojedobno podeljenje častnega meščanstva Moise Luzzattu so glasovali tudi slovenski svetovalci pod vodstvom ook. Ivana Nabergoja, sedaj pa so nastopili proti ennkemu odlikovanju Atilija Hortisa ! Oho, ta paralela med Luzzattom in Hortisem ne velja, čeprav bi hotel „Piccolo" trditi, da se je Luzzatto veliko bolj odlikoval nego Hortis na delovanju, ki je Slovenci označajo kakor nasprotstvo nasproti njim. Ne to ni res. Kajti resnica je ta. da se Luzzat-tovo ime ni nikdar razkričavalo v svet — kakor se je Hortisovo — kakor bojni klic proti Slovencem, a posebne važnosti je okolnost, da Luzzatto ni nikdar kandidiral, proti slovenskemu kandidatu ! Mari „Piccolo" res ne ve oceniti te okolnosti, ki je naravnost dikti rala našim zastopnikom njihovo postopanje?! Sicer pa konstatujeuio v sramoto italijanske stranke, daje pokojnemu blagemu Nabergoju presneto grdo plačevala njegovo sedaj pripo-znano obzirno in lojalno postopanje, ker med Slovenci v Trstu in okolici ga še ni bilo in ga ni, ki bi ga toliko italijanska večina v mestnem svetu, kolikor italijanske novine tako nesramno napadale in insultirale, kakor so ravno pok. Nabergoja! In to zasramovanje ne le da ni prizanašalo politiku ampak tudi ne človeku! Z neverjetno nesramnostjo so posezali v njegovo privatno življenje a na višek surovosti in divjaštva so se povspenjalis tem, da so drzno in zlobno prestopali celo prag njegovega rodbinskega življenja, da so skrunili prag. ki bi moral biti svet tudi divjakom, prag, ki vodi v rodbino ! Sklicevanje italijanskih novin na obzirnost Nabergojevo pomenja torej le — skrunjenje njegovega spomina. Ob vsem svojem prizadevanju, da bi ob odlikovanju s častnim meščanstvom potisnil v ospredje literata in znanstvenika Hortisa, si „Piccolo" vendar ni mogel kaj. da ne bi omenil, kako slavno je Hortis dvakrat zmagal na volitvah v V. kurijo. „Piccolo4* naj bi imel toliko spoštovanja in obzirnosti do Atilij a Hortisa, da ne bi omenjal teh volitev, na katerih je moral ta mož se svojim imenom pokrivati največo sramoto italijanske stranke. Naj ne pozabijo gospoda, da je vzlic vsem volilnim mahinacijam in sleparstvom, vzlic vsej podpori od c. kr. Rinaldinijev viših in nižih vrst prišel slovenski kandidat v ožjo volitev z Hortisem in da bi bil ta poslednji tudi na ožji volitvi padel, da mu ni prišla socijalna demokracija na pomoč direktno ali indirektno. Svoj ponesrečeni napad na slovenske zastopnike je „Piccolo" zaključil — po svoji stari lepi navadi — z lažjo, da se slovenski zastopniki ločujejo od občine. O ne, ne. Mi se ne ločujemo od te občine, ampak hočemo živeti v njej in se boriti v njej proti vsem, ki stoje v borbi proti našim pravicam in bomi> protestovali vsikdar proti odlikovanju od titrani občine kogar si bodi, čegar ime pomenja — bojni klic proti nam! Nov pomožni poštni In brzojavni urad ustanovi poštna uprava v okraju sv. Jakoba. Razpisana je služba sodnega sluge IV. razreda pri c. kr. okr. sodišču v Kopru. Organizacija železničarjev. Sinoči ob 6. uri je potekel termin zadnje spomenice, ki so jo železničarji južne železnice predložili ravnateljstvu. Radi tega so sklicali ob 8. uri zvečer v „Delavskem domu" shod. Velika dvorana je bila natlačeno polna. Predsedoval je g. Končnik ter dal besedo g. J. Kopač-u. Le-ta je rekel, da se je glede na veliki konflikt, ki se ima sedaj odigrati med ravnateljstvom železnice in uslužbenci, posebno z ozirom na škodo, ki bi jo trpela trgovina, na svojo roko podal z g. Končnikom in Skarpa na Dunaj ter tam na ravnateljstvu še enkrat ustmeno razjasnil ves položaj. Ravnateljstvo je omenilo svoj odgovor ter reklo* da imajo uslužbenci južne železnice precej boljše plače nego državni železničarji. Splošno ne odgovarja to resnici! Sicer so res nekatere kategorije bolje plačane nego pri državni železnici, druge pa zopet slabše. Tako na primer dobivajo pri državni železnici uradniki začetne plače 800 gld. in poduradniki 550 gld. ; pri južni železnici uradniki 700 gld. oziroma 600 gld., poduradniki po 6-letni praksi letnih 480 gld. Poslednji imajo tudi slabši avance-ment ter morajo po 3, 4, 5 in celo 6 let čakati predno pridejo v naslednji višji razred. Sploh je pa žalostna resnica, da ne morajo prvi ne drugi s to plačo ob sedanji draginji izhajati ter so tudi oboji prosili za povišanje plač. Ker pri ravnateljstvu južne železnice ni bilo mogoče doseči zaželjenega vspeha, podala se je deputacija v centralo strokovnega društva. Tu so sklenili tudi dunajski železničarji podpirati opravičeno prošnjo svojih sodrugov. Pooblaščen je bil go-p. Tomšik, tajnik centralne organizacije na Dunaju, naj ta sklep uljudno sporoči ravnateljstvu južne železnice. To je toliko pomagalo, da se je generalni ravnatelj Eger sam podal k železniškemu ministru ter mu o tem poročal. Minister dr. Derschatta je bil o tukajšnjem položaju obveščen po trgovski zbornici ter tudi vsprejel omenjeno deputacijo. Po daljšem pretresavanju položaja sta železniški minister in ravnatelj južne železnice prosila za 12-dnevno podaljšanje termina spomenice. G. J. Kopač je rekel, da so uslužbenci pripravljeni čakati tudi še 14 dni, samo ako visoko ravnateljstvo obljubi, da bo spomenico še pregledalo ter prošnjo vsaj sedanjim razmeram primerno rešilo. Minister sam je obljubil, da se bo upoštevalo prošnje ne samo južnih, ampak tudi državnih železničarjev. — Sinočnji shod je vzel poročevalčevo izjavo na znanje ter podaljšal rok spomenice, iz-lasti z ozirom na trgovino, do 16. t. m. do 6. ure zvečer. TRŽAŠKA MALA KRONIKA. Krušni tat. Anton Gulič se uči za peka v pekarni Hilleprand v ulici sv. Lazara. Kakor vsaki dan, tako je tudi dne 2. t. m. zjutraj na vse zgodaj nesel iz pekarne velik koš kruha, da ga ponese na stanovanje raznim odjemalcem. V košu je imel za kakih 6 kron kruha, a kruh je bil pokrit s povoščenim platnom, vrednim 9 kron. Eden odjemalcev stanuje v hiši št. 8 v ulici di Torre bianca. Gulič je pustil koš s kruhom v veži ter nesel dotičnemu odjemalcu njetuu določeni kruh. A ko se je vrnil v vežo. ni našel več koša. Moral je brez koša in brez kruha k gospodarju. da mu pove, kaj se mu- je pripetilo. Gospodar je pa šel na policijo in tam prijavil dogodek. No, ob 11. uri predpoludne so še isti dan našli kos v veži hiše Št. 8 v ulici del Valdirivo : bil je skrit za koprophorskim zabojem za smeti, a manjkalo je povoščeno piatno in mnogo kruha. re larje in dal Ferdinanda aretovati. Ker si je bil Ferdinand vdarivši po šipi poreza) roko, so ga odvedli najprej na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik izpral in obvezal rano, a potem so ga tirali na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik in d;ali pod ključ. Velika nesreča. Dva mladeniča pod VOZOm tramičev. 17 letni čevljar Liberale Mestrin, stanujoči v ulici deli* Acquedotto št. 13, je prišel včnraj v jutro iz bolnišnice, kjer je bil dlje časa bolan. Popoludne je pa šel s 13 letnim Kornelijem Kvas nekoliko na sprehod ob morju. Malo pred 6. uro zvečer sta se vračala po ulici Vincezo Bellini (ob kanalu) proti domu. Blizu rudečegn mosta je stal pred neko v kanalu vsidrano barko voz tramičev. Mestrin in Kvas sta šla pra\ mimo tega voza, A nesreča je hotela, da je voz ravno v isti hip zvrnil : tramiči so so z velikim hrupom zrušili z voza in podsuli Mestrinu in Kvasa. Mornarji iste barke, ki so videli grozni prizor, so s pomočjo voznika in drugih ljudi, hitro razmetali tramiče ter rešili oba nesrečneža izpod njih. Bila sta oba jako težko ranjena, vsled česar je bil pozvan zdravnik s zdravniške postaje, ki ju je dal nemudoma z ambalančnim vozom prepeljati v bolnišnico. Zdravniki v bolnišnici, ki so m takoj preiskali, so izjavili, da so bila nesrečnemu Mestrinu pretrgana čreva in da je bil ranjen tudi n vratu. Kvas ima pa zlomljeni obe nogi in težko rano na glavi. Vmrla je včeraj popoludne ob 4. uri ni pol v bolnišnici ona 74-letna Ana Stopar, o kateri smo poročali včeraj, da se je zastrupila po pomoti. To pa ni res. Starka je kakor pripovedujejo — pila strup namenoma. Smefinl sm. — Pogovor mej dvema prijateljema. A.: ..Kjo si bil tako pozno?" — B.: .,V gledališču." — A. : „Kaj so predstav ljali ?" — B.: ,,Krasno igro, ki pa ne vem, je-l j igrokaz, ali drama!" — A.: „Kako konča?" - Predpustne norčije. Predsinočnjim je j »s P ° "[0 k o!" — a.: „Torej je pa trag t šel 58-letni pomorščak Marij Demarič po ulici |dlJa- dra^ InoJ Cavana. Prišla je njemu nasproti trojica: dve maski in komaj 16 letni mladenič. Ko so bili že tik njega, so se pa nalašč zaleteli vanj ter ga tako pahnili, da je mož pal na tla iu se do krvi pobil na glavo. Ta prizor je pa videl ! nek policijski agent, ki- je šel ravno tam __ ___________ mimo. Ta je pristopil in proglasil aretovanim i ju mučenica : Vukmil; JagoAMA). Koledar in vreme. Danes: Agata, devica Pevsko društvo „Zvonimir" v Ro- COlu priredi v soboto dne 9. t. m. v prosto rih g. Skilana p. d. „Drejon"' veliko maska rado. Začetek točno ob 8. uri. — V nedeljo dne 10. t. m. bo pa v istih prostorih ljudslr: ples a tekmovalnim plezanjem po drogu (ku kjer je povedal, da je 16-letni pomorščak Alojzij G., doma iz Rovinja. Pozneje je povedal. da sta bili maski njegov prijatelj Jakob V. in ljubica tega poslednjega. Bil je vzet na zapisnik in djan pod ključ. — De-marić je bil šel na pomožno postajo društva „Igea", kjer mu je zdravnik izpral rano in j O krasnimi darili.' mu obvezal glavo. ; Tamburaški odsek pevskega dru- Porod na cesti. Čevljar Karol Berze- štva „Kolo*4 priredi v nedeljo, dne 10. t. m. lin, ki je vratar hiše št. 29 v ulici del Coro- plesni venček v dvorani „Trgovsega izobra neo, je včeraj v^ jutro ob 4. uri spremljal ževalnega društva" v ulici sv. Frančiška Št. svojo soprogo Katarino v bolnišnico. Žena je 2. Na ta plesui venček je dovoljen vstop dobila namreč blizu poroda, ker pa nima doma stojnim maskam. Priredi se tudi šaljiva po-taki ženski potrebnih udobnosti, jo je mož šta in žaljiv srečolov ter bitka s serpentinami, spremljal v bolnišnico. Ko sta mož in žena O polunoči nastopi tamburaški odsek „Kola", prišla na vogal ulice del Boschetto in trga .— Vstopnina za moške 60, a za ženske 3<' prei bolnišnico, je pa žena — vsled hujšega stotink. — Začetek ob 9. uri. napada bolečin — padla na tla in par minut j Darovi pozneje je tam rodila sina. Neki redar je šel * obvestit vratarja bolnišnice, ki je poslal no- Darovi v korist plesa tržaške mla-sače z nosilnico, da so prenesli mater in no- dine* Ivan in Milka, ker se nista udeležila vorojenčka v bolnišnico. plesa 50 K, Skerl Slavoj 1 K, I. Kuščar 2 Krasen način plačevanja dolgov. — Preplačila pri blagajni : Miroslav Pretner 22 letna šivilja Ida Samec, stanujoča v ulici 3 K» dr- Dolenc 4 K, N. N. 3 K, Ivar sv. Mavricija, je naredila obleko neki Kata- GoruP 6 K,_Gregorič J. 3 K. Mirt Franc 3 rini V., ki stanuie v ulici del Molino a Vento. K> Avgust Stular 2 K. Karol Markusa 3 K, V nedeljo popoludne je šla Ida h Katarini, Lud- Nabergoj 1 K, Ivan Marušič trg. 8 K, da bi dobila plačilo za narejeno delo. A Ka- Franc PiPan 1 K> dr- Lukež 4 K> iedan tarina, mesto da bi plačala račun, je Ido Srbm 2 Ukmar 1 K, Stranišak 3 K, Pre- prav pošteno naklestila ter jj tako opraskala Srad iz Gorice 1 K, Zabrič 1 K, dr. Cernt po obrazu, kakor znajo praskati le ženske. 6 K> N- N- 1 K> 60sPa Skok 1 SkakcH Ida je morala najprej na zdravniško postajo, 4 K- Za srečolov : g. Pogorelec 2 K. Pnpo- a potem je šla na policijo, kjer ie uložila sIano : Franc Križai sv. Peter na krasu 2 K, ovadbo proti Katarini V. Pravdoslav Rebek Pariz 4 K, Ružič G. Rek,- P~d«imH° šon^Tr"£lr[ WPprkcSS ^ K- E uio- v"zl^rt'r^.^ reJHRrklj4VKTrkahp 5 K' Tdrt?oT javni »hod Ob 5. uri in pol je bil shod kon- Kroved Krk 4 K, Oton Popcmc 1 rst 10 K čan io tržaški socijalisti so se podali na par- fi™« r k" n,k „Epulo", ki je imel odriniti proti Trsta ll T t>. ob 6. ur, Na poUu vfcoU se j/bila 2bra,a "Jtfj*** sek 10 K, Cosulich Ante Sušak 10 K, Štolla mogel poslati radi lučanja kamenja nobenega f |30 J Mejac dez. P^lanec človeka, da bi odvezal vrvi, je ukazal stroje- Stefan 2 K' Wo Kovačlč 5 K' vodji „na vso moč nazajvsled česar so se vrvi potrgale in tako je bil parnik prost ter je mogel odpluti. Parnik ie bil od kamenja tu pa tam nekoliko poškodovan. Pripoveduje se — a ne vemo, če je to res —, da so socijalisti s parnika streljali z revolverji. No, ranjen ni bil nihče. Kapetan je prijavil stvar policiji in pomorski oblasti. Razgrajač. 19-letni natakar Ferdinand Sch., doma iz Augsburga je bil predsinoč-niim v kavarni „Unione", ki je v ulici della Caserma. Že prej je bil Ferdinand nekaj dolžan v kavarni, predsinočnjim je pa napravil blizu krone računa. Ko je prišel k njemu natakar kavarne in ga prosil, naj bi poravnal račun, je pa začel Ferdinand razgrajati in vpiti, vsled česar so ga lepo postavili iz kavarne na ulico. To je pa Ferdinanda tako razkačilo, da je vdaril s pestjo po šipi v vratih kavarne in jo stri. Šipa je bila vredna 16 kron. Ravnatelj kavarne je na to pozval iz Kranjske. Planinski ples. Ples slovenskih turistov katerega vsako drugo leto priredi „Slovensko planinsko društvo« v Ljubljani, pomenja vselej izreden dogodek v predpustni kroniki ljubljanski. Tudi plesna veselica, katero je „Slovensko planinsko društvo4" priredilo pretečeno soboto v gornjih prostorih „Narodnega doma", se je izredno dobro obnesla in smelo rečemo, da je celo prekosila vse dosedanje priredbe tega priljubljenega društva. Obisk je bil za nase razmere nenavaden, kajti prodalo se je čez 1600 vstopnic Čisti dobiček, ki se porabi v društvene namene, je razmerno velik, a priznati se m >ra, da je neutrudljivo delavni odbor za ogromno stoje delo tako priznanje tudi v resnici zaslužil. Vsi prostori so bili značaju veselice primerno okrašeni, tako da se je gledalec nehote čutil začaranega v planinskem raju. S kratka: V Trstu, dm 5. februvarija i'JO7 »EDINOST c štev. 36 Stran Tli •jnogo se jo pričakovalo od planinskega plesa, s vsakdo je bil v svojem pričakovanju veselo presen-čen ! Priznanje na smrtni postelji. Iz Ljubljane nam poročajo: I)ne 22. decembra 1905. našlo se jo v Gorjancih na Dolenjskem mrtvo moško truplo. Še le pozneje se je dognalo, da je bil mrtvec bivši občinski tajnik tirbančič iz Volč pri Tolminu, ki je bil po-neveril znaten znesek, hoteč pobegniti v Ameriko. Uibančič je bil zaklan z velikim kuhinjskim nožem, a storilcu se ni prišlo na sled. Sm le sedaj je gostilničar Niknratič na smrtni postelji pred pričami priznal, da je on urno-:1 (Irbančiča ter ga oropal za 1600 K. Samomor. V Drenovcu na Dolenjskem - ie pretučeni petek z revolverjem ustrelil 1 let stari čevljar Ignacij Jaki. Ko je žena prišla domu, našla ga jo mrtvega na tleh. Vzrok samomoru je baje neozdravljiva bo-i?zen. Tujci v Ljubljani V minolem mesecu c doSlo v Ljubljano 3106 tujcev, 132 ve^ n-2go meseca decembra in 14 več nego me-t januvarja 1906. Izpremembe volilnega reda za Ljubljano. Občinski svet ljubljanski ima danes t?ečer redno javno sejo. Na dnevnem redu auhaja so med drugim poročilo p/a v nega od-i ka o izpremembi občinskega reda in ob-unskega volilnega reda za mesto Ljubljano Kakor se sliši, namerava se ustanoviti novo rij o, v katero bi poslali svoje zastopnike «>i oni volilci, ki nimajo volilne pravice že v iateri aosedaj obstoječih kurij. O izidu bomo poročali. ima že 2000 členov — in je naročilo za veseljem ; on, do katerega čutimo resnično | prošlo leto 70 vagonov raznih potrebščin za spoštovanje, on, pisateij tako bogatega talenta, svoje ude. prihajajo gospodje iz goriške zveze, finega duha, lepega okusa, poezije poln — o kateri se more reči, da pač ni na nevtral kako je mogel napisati kai itako vsakdanjega, nem stališču in začenjajo riti, da bi s tem dolgočasnega in banalnega? tako razočarati sebe okoristili. Zakaj ne delujejo napadalci nas ? Bagatelizirati umetnost in bagatelizirati bolj čvrsto ? Potem bi se gotovo tudi zveza naš okus, našo duševno potrebo in naše simbolne razvijala, nego se razvija! Pač le patije do njega, pisatelja? Zdi se nam. da slepa zavist zamore privesti človeka h temu, je tukaj enkrat v Šorliju praktični človek da začenja razdirati najbolj koristno stvar, zavel pesnika! No, izgubil ni Ivo Šorli pri Društvo ni pokazalo še nikdar tem ničesar: ne na svoji vrednosti — saj in nikjer najmanjše politične ' tendence in skrbno seizogiblje' vsaki politiki. Sedaj pa tak napad! ] Med tem. ko so zahtevale skoraj vse slovenske občine na Goriškem, naj se pritožna Goriškemu kmetijskemu društvu jednake pravice, kakor jih ima laško kmet. društvo, napovedujejo sedaj nekateri možje bojkot! Kar je zidalo toliko rodoljubov z največira trudom, začenja nekdo kar podirati! Hvala Bogu, da ne najde na deželi ta glas pravega odmeva, ne na klerikalni ne na liberalni strani, kajti na deželi ne vlada Še tista zavist, ki prevla- j duje srca nekaterih gospodov v mestu. Bog vari tudi, če bi prišlo do tega ! Naše ljudstvo je večinoma godno, da zna presojati dobro od slabeira. Hudi boji, ki vladajo v Gorici, med obema strankama, ne n a h a j a j o več tu na deželi tistega odmeva,; kakor so ga našli pred nekolimi leti, posebno i pa ne pri nas — kmetih! Državnozborske kandidature. Govori | se da nastopi v sežansko-komensko-ajdov- , skem okraju kakor kandidat g. Dr. Peter L a h a r n a r c. k. vladni svetnik v Černovi-; cah in bivši okrajni glavar v Sežani. Prepri- j čani smo, da se Kraševci uprejo proti kandi- I ki nikakor nc; j sme imeti svojega političnega prepričanja ter ! ,Pot za razpotjem" odtehta vaj o obilo drugi (Dalje na 4. strani). Dr. Fran Korsano specijalist za slfilitifoe in kožne bolezni itd. vTrstu ima ^ij svoj ambulatorij •">'*-t ulici S. Nicolo st. 9 M Jadranko Bailoi Sprejema od 12. do 1. in J.1/, do 6popol. Vseučiliška predavanja v Ljubljani. V led inicijative društva „Akademija priredi I doturi političnega uradnika, -e tekom letosme zime v Ljubljani ciklus pre- ! davanj profesorjev zagrebškega vseučilišča. . se mora ravn:ltl po Ijih vljH ako neče PrcdavanJ t,tJojllV s'«boto popoludne I škoditi gvoji uradtliški kaJrijeri. nismo' ^oaonnar prof. dr. Perilo Sišič, S Se Buudi doznati na nodlaffi nroirrania katere ? UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. zdiranje zobov brez vsskfi bolečine v zobarskem kabinetu . 3. Čermak»jj. Juscher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst. Tovarna pohištva ulica delta Cesa št. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni >gli doznati na podlagi programa katere ; y stranke hoče kandidirati g. Dr. Laharnar,; zdi se pa. da misli podpirati to kandidaturo j klerikalna stranka. Govori se tudi o kandidaturi gg prof. Berbuča in Alojzija Večerine v omenjenem volilnem okraju. Poslednji misli baje vstanoviti slovensko agrarno stranko, katera mej nami pač ni potrebna ; saj smo itak vsi Slovenci več ali manj agrarci ter bi bilo ustanovljenje take stranke mej nami pač le opičao posnemanje večih industrijalnih narodov. V goriški; veliko | okolici se govori o kandidaturi odvetnika Dr. Treota. _ Vesti iz Štajerske. Občinski odbor v Trbovljah je z vsemi proti enemu glasu zavrnil prošnjo za ustanovitev nemške šule v Hrastniku. Irugo uro trajajočim veltinteresantnim razmo trivanjem aktuelnega vprašanja o zedinjenju D ilmacije s Hrvatsko in o postanku današ-.jj«»ga geografičn^a pojma Dalmacije. Z ne-jvrgljivimi dokazi podprl jo predavatelj liisto-"iorio opravičeno zahtevo za zedinjenjo Dal-.iitciie s trojedno kraljevino Hrvatsko ter dal iu$ka svojemu prepričanju, da se to za na-vd hrvatski uprav vitalno vprašan: - reši že bližnji pribodnjosti. Mnogobrojno občinstvo sledilo je zanimivim izvajanjem prof. dr. Sišića z pozornostjo ter koncem govora z burnim ploskanjem g. predavatelju izrazilo svoje pričanje. Z velikim zanimanjem pričakuje ob linstvo nadaljnih vseučiliških predavanj, ki t>odo gotovo znatno poglobila in utrdila -loveflsko-hrvatsko vzajemnost. Iz Postojne. Dovolite, gospod urednik, • j: i V:.m nekoliko poročamo o naši zavedni j i jtropoli. Sicer se itak malo čita o našem i irgu, dasi je po svoji jami svetornoznan. Zima, ki je pri nas letos precej huda, j - nns še vedno trpko drži ter je noče biti konec. Burja divja, da je groza ; dobro, 1 o jo Kraševci vajeni ter nam ne škoduje. Se bolj huda pa je bila pri nas burja našimi občinskimi volitvami. Naznanjamo Vam torei, da so naše volitve, ki so bile =js vsekako jako interesantne izvršene. — I-voljeni so bili sami pristaši narodne na-prčdne stranke v občinski odbor, tako vsaj s* je čitalo v nekem listu. Res je, da so po pečini vsi izvoljeni gospodje narodno-napredni aaožje, kajti v I. raz-edu je kapelan Ažman pf. Ivo Šorli: „Pot za razpotjem.', podlegel nasproti ravnatelju Brinarju. Neod- !Roman. Založila Kleinojay*-r & Bamberg v pasti j it greh pa je. da se je postavilo v j Liubljani. - Zares lepa in fina knjižica ! To €Sino slovansko zastopstvo za Jrst in okolico vzajemno zavarovalne banke Slavifo" v TRSTU< ulica della Caserma 14 jj^lflVIJC se priporoča, uvazevaje geslo: „SVOJI K SVOJIM ', slovanskemu občinstvu za zavarovanja na doživetja in smrt, zavarovanja dece ter zavarovanja proti požaru. Ravnotam se dajejo pod zelo ugodnimi pogoji posojila v vsakem znesku proti poroštvu in na vknjižbe. Uradne ure vsaki dan od 9.— 12. pred ol. in od 3.-6. popoludne. JOSIP ZIDABIĆ. zastopnik. ANTON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnioa Trsi ulica Torrente št. 34 (v iioti hiš') „jUta nuova cittž di Cricste". VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke ===== vsake vrste. = Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst i z najpopolnejše novosti Prihranitev do Vesti iz Koroške. Glasnik Mohorjeve družbe v Celovcu za leto 1906 lavlja, da je družba do-j sedaj izdala okroglo 10.800.000 knjig. Vse te I knjige tehtajo, ako vzamemo povprečno 300 gi 3240 milijonov gramov ali 32.400 kvinta-lov. Za pošiljatev teh knjig po železnici potrebovalo bi se, ako računamo, da se naloži na vsak vagon po 100 kvint, 324 vozov ali pri naših razmerah celih enajst toio nih vlakov. Književnost in umetnost. Podjetje Gasspar po zistemu Wouwer«ia Malbmayr & Co, Izključni zastopnik z zalogo za Trst: S. RUDAN, Via Golši št. 3 — Telfif. 1889 mm l w - rvrrvTvrTtvvi Pohištvo solidno in elegantno po zmernih cenah Hafaele Italia TRST Via Malcanton 7 10 mora reći: kar založita Kle nmayer i: cr;jm razredu za kandidata ki "T^t steber na§e že 20 let v agoniji naha- j Bamberg, ie opremljeno okusno; no luksur,-; a;-če se kazine. Ta mož je gospod, ki sliši na \jozno rafioirano moderno, toda elegantno, Franz Krainor. To je torej Skandal, da decentno, anstokratsko____ salonski okus pristavlja za kandidate take može, kakor m lgleški. Slovenski pisatelj, ki je dobil ta dva ne bi bilo sposobnejših in bolj narodnih ' v Postojni. Sicer vemo, čegava je ta Toliko ^ iiga, ilu je prišel ta mož v občinski oc »r. To je zasluga gotovin gospodov, ki sc založnika, si v tem oziru lahko gratulira.! o knjigi na zunaj, zdaj pa nekaj o tem, kar je tako lepo tiskano in vezano v svetloiuodie platnice. Napisal in podal je to 'saki priliki ponašajo kakor možje "c tu. Prepričani pa n.ij bodo. da si s tem v pletejo lav o rovih vencev v kroniki na "t :eifa življenja v Postojni, Sicer pa bomo ^ govorili o tem. Sedaj pričakuiemo le z "»strpnostjo izida volitve župana. Menda rtud;ir ne postavite, zavedni Poatojnci, za razpot7em" in s to razliko še. da je zadnje »c; ana^ katerega izmed onih gospodov, kate-! slabejše od prvega. Kakor je bila tudi tista 8'var, „Človek in pol4*, naivna, bila je vsaj na slovenski domovini znani njen pisatelj ; ni izmed prvih, a je izmed najbolj plodovitib in priljubljenih. Iu piše dr. Ivo rli ava načina : kar je boljšega, priobčuje po slovenskih revijah, slabejše pa izdaj i v posebnih knjigah. Preje „Človek in pol"*, zdaj „Pot za "u zasluga je, da se ie " fini občinski odbor vrinil sovragom zidati most do Adrije. Pod s o viški. v popolnoma na-mož. ki pomaga Vesti iz Goriške. Z Goriškega, dae 1. feb. Posledica ^"-pene nevoščl|ivosti se more imenovati hudi -&pad, ki se je zvršil na včerajšnjem shodu >liško-narodne stranke na *Jj^ko društvo". Vodja ^Goriške zveze posojilnic in Gospodarskih zadrug- g. Sv. Pre--ru svetoval je bojkot „Goriškemu kmetij-"temu društvu", za katerim se neki skriva politična tendenca nekaterih gospodov. Ako pomislimo, kake hude boje so imeli slovenski ftaietje na Goriškem v italijanskem kmetijskem društvu, ako pomislimo nadalje na te-i&ve, ki smo jih imi-li z vstanovo tega prepo-trelmega društva, ako pomislimo, kako leno deluie to društvo v korist kmetijstva na Goriškem, moremo imenovati ta napad jako netakten in najmanje rodoljuben. Le Goriškemu kaictijskemu društvu se moramo zahvaliti preporod kmetijstva v naši deželi. Ker to-"ej to društvo jako krepko deluje — sedaj iareresantna in bilo je tam ognja, moči in poezije, v rPoti za razpotjem" pa niti tega ni. Pred vsem naslov. Za to, kar je v knjigi, čisto nemogoč naslov ; primernejši in umljivejši že bi bil naslov „Razpotje za razpotjem**, četudi ne pravi. No, to je postranska stvar. Dalje: „roman" ta stvar ni, pod nobenim pogojem ne; novela je komaj, v resnici pa Goriško kine- samo epizoda — epizoda iz življenja vaškega kaplana, in zraven še najdolgočasnejša in najbanalnejša epizoda. In ko smo to stvar1 prebrali, se vprašamo z bolestjo v srcu : zakaj je šel Sorli to napisat ? On, ki ga imamo tako radi, ki smo ga vedno čitali z Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente ^MT Provzrofra voljo do jed*, utrjuje želodec in ojačuje organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh-slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti, Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO == TRST » VV\ \ VS.N V • Zlata kolajn« : DTOAj-TPmni j L Magrini & Figlio Zlat* kolaja«: DUIAJ.TUBH IO B TRST, ulica 8. GKovannl št. 2 (Palača Salem) Telef. 1354 ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA mm GLASOVIRJEV m Specijaliteta priznanih in najboljih pitninov. Zaloge klevirjev. — Izključno zastopstva dvorne tovarne glaeovirjev Frledrloh Ehrb&r na Dunaja. KMii Ilaiirli Elrter so ta razpolago u ioncenfetoT. — HARMONIJI, ELETF&. AOfOMATlCKl PIAKINI, phonola. M* Daj a t mmjmm, t mamaao, aa obrok«. Popravlja, akorAlra. Oono »aorn«. i DOBrVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvapešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. 1 revmatizmu in protinu - TEKOČINA GODINfl prirejeaa v Trstu Rafaela godina, lekarna „ynia ]Hadonna della Salnte" pri od lekarnarjev : sv. Moba in Josipa 6odini» lekarna M l9kega parnika „M<-rk", Valjenić, ker so pri njem našli 2 bombi in ! razštreljivih stvari. S"deč po izvršeni preiskavi, je Valjenič imel od ruskega revoluci jonarnega oclbura nalog, da požene v zrak pa,nik „Merkw. Aretovanega mornarja odvedejo v Kronstadt, kjei ga bodo sodili. Are tovali so jja prej, nego ie imel parnik odplo-viti v Neapelj. Vojak zmrznil. V Rumi je te dni neki vojak dragonske eskadi\»ne, ki ie tamkaj nameščena, v vojaškem zaporu zmrznil. Vojaka so po noči pijanega dovedli v zapor, in v pijanem stanju je pozabil zapreti okno. Baronica Schonberger odpotovala iz Budimpešte I/, afere Pulonvi znana baronica Scl.onberger, ki jo je polici a izgnala iz Budimpešte, je v soboto odpotovala i/. Budimpešte, ter se podala v svojo domovinsko občino Szegszard. Naiodna požrtvovalnost -V Pragi ie zelo dobro obi>k»»vana gostilna „U fl-ku", ki ima že od leta 1880 nabiralnik za darove I v narodne in dobrodelne namene. V minolem I letu se je nabralo v tej gostilni 7792 K 30 'st. Od leta 1880 do sedaj seje nabralo : 9U.424 K 40 st. Posnemanja vredno. Koliko vo akov je na vsej zemlji ? Neki francoski časnik piše, da je na vsej zemlji 5,250.000 vojakov v času miru. Če bi izbi uhuiia vojna, bi se v nekaj dneh lahko poslalo na vseh zemljah 44 in pol mil. vojakov v boj. Mraz na Siciliji. Kakor poročajo iz Katanije, je tamkaj nastal velik mraz palo je tudi obilno snega. Nošnja diplomatov V nekem francoskem listu je čitati nastopno : Krojači se vesele ! Zopet bo povišano v službi več diplomatov, in za to je treba novih in sijajnih uniform. Le malo jih kaj ve o cenah kostu mov naših poslanikov in diplomatičnih zastopnikov v inozemstvu. Tukaj navedemo t«»rej cenik teh z zlatom obšitih oblek : gala-obleka za poslanika stane 900 frankov; gala-obleka za poslaniške svetnike, in generalne konzule 700 frankov ; gala-obleka za poslaniške tajmke in konzule prvega iu dru zega razreda 460 frankov ; gala-obleka za poslaniške tajnike tretjega razreda in po možne konzule 290 frankov ; beli telovnik 25 frankov ; hlače iz modrega satena z zlatim pasom 85 frankov ; klobuk z nojevimi pere>i 145 frankov; klobuk s jastrebovimi peresi 73 frankov ; klobuk s črnimi peresi 60 frankov ; meč 45 frankov ; portepej za meč 6 frankov ; pas 52 frankov. Plača poslanikov se menja med 60.000 in 150.000 franki. Novo sredstvo proti raku? Zopet prihaja v svet vest, da so iznašli sredstvo proti raku. Profesor Donati je v turinski akadeniji pojasneval en slučaj raka, ki ga ni bilo možno izlečiti potom operacije. Ozdravljenje se je izvršilo potom vbrizgavanja s topsinom. Zdravljenje je trajalo pol leta. Nemci V Rusiji v Rusiji je nekaj nad 2 milijona Nemcev. Doslej se ti ; Nemci, porazdeljeni v kolonijah po vsej obširni Rusiji, niso brigali eden za dru-zega Sedaj, ko se je začelo vse buditi in — gibati po Rusiji, gibljejo se tudi Nemci. Med njimi je nastalo močno narodno gibanje. Prirediti hočejo velik shod vseh Nemcev iz Rusije, na katerem bi se posvetovali o skupnem delovanju in postopanju zaradi zaščite interesov njihove narodnosti. Vsi njih listi pišejo navdušene članke v tem smislu. Veliki in mali ljudje Med umstve-nimi velikani je bilo ne*aj prav velikih, še več pa malih oseb. Peter Veliki je bil 2 m 5 cm visok, dočim je meril Napoleon I. le 1 m 57 cm. Velike rasti so bili Washington 1*90 m, Dar\vin 1 83 m, Car-lyle i'8o m, Dumas 1*78. Med velike tudi spadajo Goethe. Schopenhauer, Mirabeau, Tasso, Bismark, Krištof Kolumb Karol Veiiki, Julij Cezar i t. d. Mali po postavi so bili duševni velikani Beethoven 1*65 m, Balzac 1*62, Kant 1-5S.Nel.son i 63,Thiers 1*60, Wagner, Mozart in Mtndelsohn. l/nni+olicto ali drupa (toDjpanioo) ifičem za tvctpi idilo Id dohro in 9igurno trjrov nsk . podjetje. Zahteva se kapital 4(MH» kr u. od katerega bi s« imelo 50° 0 dobička. Naslov daje ,.Inser.itni oddelek EdinoftiA_1930 Razpisano je mesto kateri bi morali položiti ka cije kro i 3 do 40o0 ali pa va. om»nj>no «vot<> hranilne k..j žice. Plača kron 20o—2J0 ni me^ec in obr čti od kapitalu lastniki kavcije. Pon« d Iv1 do 10 fe'ruvarja 907. Nastop dne 15 i< bruvurja 1«?07 Naslov : ..Trgovina 0-' p Cei trule. Trst. na t» d^n n i n* me-■ec — Pr- dajamo : ulifce, zrcala, drža'a za zavese, dežnike, obleke, blago zi ženske, triiž, od« je itd. Ulica Madonnina štev. 43, I. n«d , Levi Bi ceh i. 108 zpmlj'šča brez hiš in u hi&itmi ob cesti v bližini ni'sta so na prod..» po-1 ugodnih cenah. Naslov pove . ,In->eratni oddelek ! E inosii___ najboljših cepljenih h r u S e k, V "b llw||u jabolk in črešenj odda po nizki ceni takoj ,,Vinarsko sadjar-ko društvo" v Ri» enl»erku (p-staja državi.e ž'lezni e). 114 IcPOm ^ spodić'M) lppe lunanjo-ti \e5čo v «o-IbUts'll vort, sioveiisk-ga, italijanskega in nem-j sk« ga jezike. Dobi stalno stužbo. Ponudhe po l ..Trgovačka i vrdka' na „Inseratui cddelek Edinost4-. : e 19 0 Plačilo na ot roke r; Male in velike parcele Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice Veljaven od 1. cktobra 1906 napr Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst—Rovinj—Pula (Duncj) 5 30 0 Herpelie—Rovnj — Pula. 7 20 0 Herpelie Divači — Dunaj. S ^O 0 Hcrpelje—Rovinj—Pula. 4.— 0 He^ elje—Rov nj—^ula (Divača—Dan-/•tn B Hcrpelje—Divača—Dunaj. (Kanfanar—Rovinj: 6*50, 9'20, 3, 8*15) < »h nedeljah in praznikih : FJerpclj —Divača. 2 25 B .r>T—D. Trst— Buje— Poreč. 0 Koper—Buje—P< reč in medpostajc. 0 K< per—Buje—Poreč in tnedp.i-taje. 0 Koper in n cdpo taj- (le do Buj) Gorica— J* senir.e— Ce ovec— Beljak— Mor 0 do Gorice in medpo-taje (Prvačma— tčina : «r57) B Gcrira ( Prvačina—Ajdovščina 0'57) J^ • Bi ljau—Celovec— Praga. 0 Općile—Gorica (in medpostajel Jese:. Beljak— Monakovo. 0 Opčme Gorica iin medpostaje) (T*rv: Ajdc»vlčina : Jesenice—Celovcc. B Opčine (vlak se vm niml — podatki razmer pod „G R.44 po^-te restasite Goiica. 117 l/iein 7plic » Kranjske, je v vs-h let- l\IMU ^CIJO „ji, dobah v zalogi Josipa l> o I č č. ulica dorgente 7. telefon 1455. (-27 Nemški mladenič 1 :ke^a jf-ziba. ifče al ivensko gospodičnu v zameao j jezika Pouud>e pot „ Prijatelj.-1 vo'% glavna oo-ta. o o dečta zmo?neiaii sioven.sčiue za trgovk vino ob ek. Nas ov : Coen Baruch Corso 24 (palazzo Salem) Ol nedeljah in praznikih : ' '4JJ 0 do Gorice f f č na—A jd v?čina : 4 (Ji HOD iz Gorice v Ajdovščino; o-l5, Išče U. «-„ se d«jo v naj»m. Velika iztjera k"S u-■"d'SllO tuov za pust. P*ži. albanski kostumi, ciganke, pierots in doi> ino iz i tlasa. Ulica vS. Caterina št. 1, II. n^d t-, nad kavarno nM»tr«>pul . 99 Grad v Senožečah se proda. Zra\en spadao vriovi pred in /.a gra lom ; obra^čpf.i hrib nad gradom, ter 4 • rale velik travnik, 1* žeč vod' ravno ob ulavni cesti; p> tem elikanski hlev z remi o in zi ani golobnjak. — Pojasnila za ceno itd. dnje trgovec Ivan Zelen v Senožečah. l<;0 II »fii/aroli (Administrator) hiše ponuja se. UpSClv liClj Lah o pol- ži kavcijo. Najtwdie r-ferencije. Več pove ^E-lino-ic* pod St. L <)(1759 Pnhlčtvn pvedf> »li temno, se prodaja: pn-rUlliol™U t>olne sobe in »>«>s;«mpzn' komad l7Nf»ra s'olio Cene, da -e ni bati t*>km->vania. UIi<'a Farneto 12 fr^sproti Okr. boln h!a/.l A. G u 1 1 i c h V/oliLra turrlu9 zllQ,t1* Trata' ipče P * Y CllUct LViuart Jično. ali ml do ud<»vo. brez otrok, veš*o sloven keja in hrvatskega jeziku a d' pisovanje, s poznan>em nemškega jezik«. Pre -no-t imajo o e. katere s>» vf§*e Češ%eg»t jezikn. — Pismene ponudbe pod Velika tvrdka — Praga na rInseratni oddelek Kdinosti". 175 Prva slovenska zaloga in tovarna pohistv« \NDRE.T JUG — Trat, ulica sv. Lucijo 5t 13 (z-deželnim so li^em). Cen j brez konkurence. Svoji k svojim ! MloHpriSo v se ž^li seznaniti z m I" II11» dekletom veščim s!ovenskega in nemškega jezika. Na-lov: „Samec* Poste restante, G avua pošta, Trst. 1811 Uoni" CLvHlo •✓ />/ / A//>A/////r^//// /-^A/ //// M BOGOMIL P!m tft bivši urar v Sežan '^''j? javlja svojim cenjenim odjemalcem v ■ <1.1 jo odprl svojo novo ----—- — 13 a (h n proaaiamica m » T: STB. ulica Virao Bell ra str. 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. prodaja vsakovrstne ure in pepravija iste po zrrernin cenah in 2 jamstvom. Prihod v Trst. Puia—Rovin]— (Dunaj 1 7-45 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj 9-46 f \z Pale—Rovinja- Ilt rpclj in medpostaj. : 1-05 0 z Dunaja—Divače—llcrpelj in mciipo-t 5-^' 0 iz Pule- Rovinja (Divače—Duii.ija) H<-rj m- dpostaj. B iz Pul»-, Rovinja (Divače-Dunaja) Herp> Oi. nedt-liah in praznikih: iz Ilcrpclj in I):. Persč—Buje - Tr^t. <5"20 0 iz Buj. Kopm in medpostaj. 12^2 0 iz Pt-reča, Huj, Kopra in medpostaj. 935 0 iz Poreča, Bnj, Kopra in medpostaj. Monakovo—Pragr=- C?!ovee—Jesenice—ficrica T • 5-— 0 iz Monakora, Celovca, Jcseuic, Gorice, Of 7-15 0 iz Gonce in medpostaj, 12.— h iz Pia.ce, Dunaja. Celovc- Gorice. 12-22 ^ xz Celovca, Trbiža (Ajdovščine) Goiice, 6 ** I iz Monakova, Beljaka, Jc-.cnic, Gorice, i " iz Prat-e, Celovca, Beljaka. (Ajdovščine; ' il iz Celovca, Trtiiža, Gorice. Opčin._ Ob 1 ed- ljab in praznikih : 9'10 0 iz Gorice ' Ajdovščino) in mejpostajami. Električna železsisca oDJKili i/ T K STA : 0.02"», 7.10^,8, 8.42,9.07*-IO.44, 11.30, 12.20, I 2-51.32 . X.26. 2.2S\ :,44, 3.0S-, 3.32", 3-56*> ' 5.56, 6 2b-, 6.44, 7.32, 8.20, 9.07.956 ', II01> iz OPĆ1N: 5.30, 6.2G, 6.51", 6.51, S. 19, 9 17, 9-5C**, 9,56, 10.44, n-42**, 12.20, 12.44*, i-oS. 1-44**» »-49, - - 2.20*. 2 14. j.56, 4-26", 4-3-. S-07. . ' 3.59**. 04. ^-44» 7-3=, 3.07**, 8.12, 9.07, 1 10.44. * bani o ob ne'elja'a in prait:lkin ter «»b lepoti rreme: »* Do kol<«J*orj .lriavne železnic- ozjr. oJbod z i^tc i . • (113 66 t * C » 0 £ C ft•**** Nova prodaj i In ica o zaznamova.ai j. na. ■ -- i nejinii etnaroi. Najpopolnejše jumstvo v- ! prodano ad popravljeno ur Kupuje m menjava. J Angelo Lizza slikar, dekorater, slika izveske itd., lakir « Trst — ulica Paduina St. 9 (vopal ulica Chlozza). Vsprejema vsakovrstno dekoracijsko, lini&r iško delo, kakor sobe izveske in lakiranj* KAL! OGLASI. e* S Mali oglasi računajo se po 3 stot. mastnotinkane besede se rn^unajo en?rit već. Najmanjša pristojbina 40 stotink. 2------nsčr. ^e tr.koi. -.---------- h__ ------—--- Mer uven Trsta pis^ar.o icrcći kak „BALI 06LAS' •il|a tonar v naprej, kar drsgsčs as ba aja«av aglas «k|a«l|sn če ni asafca pazaaaa Upravi Usta. Tarifa Ja aattaajaaa aa čala „MALIN M LASOV ta vaakta ■ms preraćutL t slik s bm Ja plača« s taa,