APRIL 2009 REŠETO GLASILO OBČINE RIBNICA 29. april 2009, letnik XIII Brezposelnost višja za 57 % Eni ga hvalijo, drugi karajo: Rokodelski center Portreta: Dušan Matoh Jure Henigman 45 let glasbenega hrama 1. leto doma za ostarele 3300 evrov za novi vrtec Ena manjka - naj bo Anamanka! COPEX A VTO D E L I Zdaj tudi v Ribnici! V stavbi tehničnih pregledov Ob železnici 2, 1310 Ribnica T: 01 / 836 10 10 Delovni čas: Pon.-Pet: 8.00 - 19.00, Sobota: 8.00 - 1 3.00 VSE VRSTE REZERVNIH DELOV IN DODATNA OPREMA ZA OSEBNE AVTOMOBILE Portret: DUŠAN MATOH Del trga, kot ga je narisal Dušan Matoh »OBNAŠAM SE, KOT DA BOM ŽIVEL 150 LET.« Ni neopazen. Že z dolgimi sivimi lasmi zbudi pozornost, v smehu pripomni, da tako vsaj malo ‘prišparal za frizerja', a v spomin si ga zarišemo zaradi njegovih dveh aljaškim malamutov, ki ju skoraj vsak dan vodi na teren, vprežena v vprego. Prav pridejo voziček, kolo, pozimi pa sanke, da se le neutrudna eskimska psa lahko dobro nadihata svežega zraka. Pasma je zahtevna bolj kot mnoge druge, zato bo po njunem odhodu Dušan Matoh prenehal s psi. Nekaj k temu pripomorejo leta, ostalo pa še želja po potovanjih in brezskrbnem uživanju časa, ki ga pri psih pač ne more biti, saj je treba zanje vsakodnevno prevzemati odgovornost in skrb. Dobrih deset dni pred mojih prihodom je živel skoraj s televizijo v roki - bolje rečeno z računalnikom, saj je prek interneta dan in noč spremljal tekmovanje s pasjo vprego na Aljaski, kamor je pred leti tudi sam odšel. Ne s psi, ker bi bilo predrago - vprega mora imeti namreč vsaj 16 psov, kar je za slovenske pokojnine skorajda neizvedljiv projekt. Šel je skupaj hčerko in to je bilo potovanje njegovega življenja, ki ga je v podlistku orisal tudi v našem časopisu. Dušana Matoha smo za por-teriranca izbrali še iz enega razloga: je trški človek, čeprav rojen na Jesenicah, kjer je njegov oče Franjo delal kot železničar, in čeprav je vrsto let živel in delal v Ljubljani. Pač ni imel druge izbire. Rad pove tisto zgodbo, kako je napisal pet prošenj za zaposlitev v Ribnici, a mu nobena ni bila ugodena. Nato je napisal še dve v Ljubljano - in na obe dobil pozitiven odgovor. Nekako se vedno vse konča s starim rekom, daje kovačeva kobila itak vedno bosa... Kot tržan, stari prebivalec trga, in sin Franja, ki je dolga leta živel za spominkarstvo in turizem v Ribnici (in je tekel celo od kosila, če je slišal, da je prišel avtobus turistov), lahko z nami podeli nekaj spominov na minule čase in podobo trga. Že v kratkem se mu bo morda uresničila ena večjih želja, namreč ta, da trg postane zaprt za promet, o čemer naj bi se Občina odločala to poletje. Tako bi se v bližino domače hiše na trgu spet naselil mir, ki ga stanovalci centra sedaj nimajo. Prepričan je, da bi se tudi rože iz dvorišč preselile na pročelja hiš in trg bi se razcvetel. Tako in drugače. Ko sem stopila skozi vhodna vrata, sem se obregnila ob napis Špičkova domačija. Hiša je na zunaj videti majhna, a je zelo prostorna in je v njej celo slikarski atelje. Od kod Špičkovi? Stari oče je delal pri graščaku Koslerju kot logar oz. oskrbnik, in si je naredil pristavo v Dulah, ki so ležale na hribu, tako rekoč v špici. Stari oče je dobil vzdevek Špiček in tako tudi hiša na ribniškem trgu nosi to ime. V njej Dušan Matoh živi vsakodnevno šele od upokojitve leta 2000, ko se je vrnil domov iz prestolnice. Bela Ljubljana mu je še vedno lepa, morda zato, ker ga je vzela takrat, ko ga Ribnica ni hotela, toda domači kraj mu je bolj pri srcu. Vanj se je vračal ob vseh vikendih, dokler mu nista nenadoma umrla oba starša in je bil prisiljen kot edinec sam poskrbeti za hišo. V DRUŽBI SVOJIH DVEH AUAŠKIH MALAMUTOV jih tu premožnejši oficirji pobrali (smeh). Jaz pa sem pet dinarjev ‘šparal’ cel teden in si privoščil le malo kruha in mleka, da sem potem lahko šel s punco ven na pijačo... I li ■ Matoh pred sliko svojega očeta in KROŠNJARJEM - NASLIKAL IN IZDELAL JU JE SAM Je bilo v Ribnici kdaj bolj živo, bolj noro? Največji razcvet je po mojem doživela, ko je v Gradu potekal ribniški festival, kjer se je zvrstila vsa slovenska estrada z Rafkom Irgoličem, Majdo Sepe, Marjano Deržaj, Daretom Ulago, Bojanom Adamičem, Atijem Sossom, Stanetom Severjem ...Gledali smo Celjsko gledališče, pa Dramo iz Ljubljane ..., takrat smo res imeli gledališke predstave! Bil je pravi festivalski odbor, ki je skrbel za vse to, deloval pa je pod okriljem turističnega društva. Nato je nenadoma to prenehalo - premalo denarja. Slišim, da se bo v Gradu spet nekaj dogajalo, kar je dobro, ker ga je treba oživeti. Od župnišča proti Gradu bi morali urediti sprehajalno pot, pokriti letno gledališče in tako ne bi bil Grad le mesto, kamor mladi odhajajo odtočit... Kako živ je še vaš spomin na nekdanjo podobo trga? Spomnim se še starih cerkvenih zvonikov in makadama, ki je šel skozi trg. Veliko se je spremenilo in tudi mi smo se postarali ... Deloma je šlo kje na slabše - v Bistrici smo se včasih kopali, zdaj ne dam noge notri. Kruh smo še nosili peč k Novakovim ... Pa Dom JLA, kjer so bili kegljišče, kino, restavracija, plesi... A nobena vojska ni preveč dobra in od Turkov dalje je Ribnica zaradi vojske stalno izgubljala. Še fantje smo hodili po punce v Kočevje, ker so nam Pred časom ste mi govorili o Oničevi hiši - ta je bila, kot kaže, nekdaj srčika družabnega dogajanja? To je bilo pa še pred II. svetovno vojno in o tem mi je pripovedoval moj oče. Oničeva hiša je bila ena največjih in bila bi še višja, če bi mu jo, lastniku Oniču, ki je prihajal iz Omiša, dovolili sezidati. Bil je zelo podjeten človek. V hiši je imel salon za lahke plese, v kavarni pa napis: Tiho, lepo petje dovoljeno. Potem je prišla JLA, kasneje se je hiša nacionalizirala in šla po zlu... Trg, kot je sedaj, je Matoh kot slikar tudi sam narisal. Original, velik 4 m x 50 cm je odkupila Miklova hiša, pomanjšano podobo pa lahko opazujete na steni v muzejski trgovini. Rekel si je: »Naredil ga bom takega, kot je, oba dela ulice, in šel od hiše do hiše ter posnel njihove značilnosti.« Zgodovinski spomin ribniškega trga, ki bo z leti dobival še večjo vrednost. Se imate za dobrega poznavalca naše zgodovine? Pravzaprav da, ker že kaj nekaj časa tu živim, na trgu. Sicer pa bo knjiga, ki ima sedaj 90 strani, bolj moj pogled na mladost, moji spomini in trenutno doživljanje časa. Skozi njo ugotavljam, da sem zadovoljen, ko vidim, kaj vse sem prešel. Morda jo bo obelodanil v javnosti, ko bo videl, kako bo knjiga zaživela in živela svoje življenje. Sam sebi pogledati pod masko je gotovo ena težjih stvari, pravi, a se ne obremenjuje s tem, kako bi nanjo gledali drugi. Ve, da je življenje lepo, »sicer sem pa rekel, da sem nepopravljiv optimist, ki se obnaša, kot da bo živel 150 let!« Tekst in foto ALENKA PAHUUE APRILA PIŠEMO: tnoso/ V središču Krize še ni tu, se pa bliža 4 Obrt in podjetništvo Rokodelski center: "Pihnite v jadra!" 5 Nova avtobusna postaja se začne graditi maja 4 boksi za avtobuse, nadstrešek in parkirišče bodo sestavni deli nove avtobusne postaje, ki bo stala na zemljišču za starim Vrtcem in med železniško progo. Precej oddaljeno od centra, a župan Jože Levstek pravi, da je ta varianta sprejemljivejša od tiste pri Športnem centru, ker omogoča več prostora. Naj spomnimo, da postajališča ob upravni enoti ni več, odkar imamo novo urejeno križišče pri Žulju, in je bilo treba najti ne samo nadomestno, marveč tudi osrednje. Dolgo se je govorilo, da bo slednje na zelenici pred glavnim vhodom v Kasarno, a zemlja ostaja nepozidana, avtobusna postaja pa se seli izven centra. Staro postajališče na trgu ostaja, spremenila pa naj bi se pot avtobusa, ki naj bi z gradnjo nove avtobusne postaje vozil po Kolodvorski in se izognil ostremu zavoju pri bivši Posojilnici. Novice iz doline Stara posojilnica spet predmet odkupa? Komaj prevoznih 410 m ceste Med dogodki meseca Jelenov žleb, 'biser med zmagami' Slovo legendarnega fotografa Dobrodelnost 3300 evrov za novi vrtec Kulturne drobtinice Ena manjka! Na obisku šefica vladnega protokola Ljoba Jenče tudi z ribniškimi pesmimi Brskamo po starih arhivih Razpisi in dražbe Dražba za oddajo profitnega stanovanja Prosto delovno mesto - Občina Dražba za prodajo nepremičnin Razpis Inlesa za prodajo nepremičnine Zgodbe ribniških ljudi Dušan Matoh, trški človek Igralec Jure Henigman 7 8 9 10 11 12 12 13 15 15 24 24 2 35 Po svoje gre Občini na roke tudi direktiva ministrstva za promet, ki lokalnim skupnostim predlaga, da naj zagotavljajo skupne terminale za javni potniški promet (JPP) in mesta, kjer bo možno avto parkirati in se odpeljati z javnimi sredstvi (P+R). Stanovanjske soseske, bolnišnični, nakupovalni in šolski centri pa naj bodo po tej direktivi čim bližje postajališč JPP. Lokacijo nove avtobusne postaje že zdaj obdajajo Dom starejših, Bivalne enote VDC, Vrtec, zdravstveni dom, Športni center in šola. Postaja bo v sklopu ureditve severne servisne ceste, ki se začenja na Bregu, končuje pa pri Lepovčah. Začetek gradnje postaje se predvideva s 1. majem, končana pa naj bi bila 30. julija letos. Obe fazi - avtobusna postaja in nato še ureditev odseka ceste od Koščka do Lepovč - bosta občino stali 800.000 evrov, župan pa ugotavlja, daje kriza ugoden čas za gradnjo, saj so cene gradbenih storitev padle in bo možno za isto ceno dobiti več. Sicer pa je bila 17. aprila podpisana pogodba za nadaljevanje gradnje severne servisne ceste, po kateri bo v 1. fazi država prispevala 337.000, 134.000 služba vlade za lokalno samoupravo in 67.000 evrov občina, v 2. fazi pa bodo zneski podobni: država 339.000, omenjena služba 133.000 in občina 67.800 evrov. Tekst in foto Alenka Pahuue Ji Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Naslov: Uredniški odbor: Škrabčevtrg 40, 1310 Ribnica Alenka Pahulje - odgovorna urednica Tel.: 8369 765/051 641 021 Polona Klajič - članica E-pošta: reseto@t-2.net it Zdenka Mihelič - članica Izid naslednje številke: Programski svet: Brane Kozina, Anica Benčina, 29. maji 2009 v Danica Pegic, Marjan Pete h, Anton Ilc, Maruša Prelesnik, Miha Klun, Janez Mate. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. o Lektura: Tanja Debeljak 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se Trženje oglasnega prostora: obračunava DDV po stopnji 8,5%. f/ Marko Modrej, GSM: 041-536-889 V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si _lv Tisk in prelom strani: pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. M' KVM Grafika, Ribnica. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska Naklada: 3.200 izvodov tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 17. maja 2009 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Alenka Pahulje): Rožice za materinski dan tokrat delili mladi SLS KRIZA BO, A PROTI KONCU LETA ALI CELO V LETU 2010 To so napovedi ribniških strokovnih služb, ki razen porasta brezposelnih še ne čutijo udara Na posledice globalne krize, ki je zadela Slovenijo prej in močneje, kot je večina pričakovala, se pripravimo, čeprav jo ta hip še ne čutimo toliko, pozivajo ribniške strokovne službe, od Centra za socialno delo, Rdečega križa in Karitasa. Za zdaj je alarmanten podatek le ta, da Urad za delo Ribnica beleži v zadnjem tromesečju porast brezposelnih za 57,7 odstotkov v primerjavi z lani - 164 ribniških prebivalcev je dodatno ostalo brez dela. Danica Hlebanja z Urada za delo Grosuplje, ki pokriva tudi ribniškega, navaja, da je sedaj v evidenci brezposelnih oseb 354 posameznikov, manj je tudi povpraševanja za zaposlovanje in objavljanja delovnih mest. Janita Eržen, direktorica Območne enote Zavoda za zaposlovanje Ljubljana, kamor poleg osmih uradov sodi tudi Ribnica, pa trdi, da je v regiji prostih še 14.262 delovnih mest - še vedno Objavljamo številke tekočih računov: RK; NLB 56. 0232 1001 1113 634, Karitas 02321 -0092165573 (položnice dobite tudi v župnijski cerkvi). Ribniški Center za socialno delo je pripravljen koordinirati tudi skupno akcijo pomoči z vsemi organizacijami, ki so pripravljene sodelovati, ker izkušnje iz kriznega leta 1991 kažejo, da je najpomembnejša povezava organizacij, da je pomoč učinkovita. Drugače nekateri pomoč koristijo na treh koncih, drugi pa ostanejo praznih rok, je opozorila Vrhova, ki trdi, daje v Ribnici premalo posluha za socialno stisko, zato bo v začetku maja ribniški Center koordinator srečanja lokalnih humanitarnih organizacij. Tema bo boj proti recesiji. Podobno meni tudi ribniški Rdeči križ, ki mora plačevati najemnino za prostore v višini 150 evrov mesečno, po novem tudi najem za dvodnevno krvodajalsko akcijo, Občina pa mu januarja letos. Tudi v t. i. ljubljanski regiji zadnje tri mesece opažajo porast brezposelnih in je območje konec marca beležilo 16.832 ljudi brez dela - približujejo se tako 20.000-im, ki so bili brezposelni leta 2005, »upajmo pa, da se ne bo ponovil scenarij iz leta 1993, ko jih je bilo celo 35.000,“ je dejala Erženova. Na Uradu za delo Ribnica so za večje prilive brezposelnih pripravljeni tako, da predhodno sodelujejo z delodajalcem za izmenjavo podatkov oz. informacij za čim učinkovitejše in čim manj boleče prehajanje v evidenco brezposelnih, pravi Hlebanja. Med prvimi je pri nas začel odpuščati Ristro, Inles pa je z državo sklenil pogodbo o sofinanciranju 36-urnega delavnika, ki podjetju prepoveduje odpuščanje, delavcem pa posledično zaradi skrajšanega delavnika pripada 10 odstotkov nižja plača. Rdeči križ in sekretarka Branka Milinovič ugotavljata, da na njihov novi sedež (v zgradbi Komunale) prihaja več novih obrazov, gre pa za ljudi, za katere se ve, da so nekdaj lahko solidno in dostojno živeli. Porasla je potreba po paketih (za 10 %) in povpraševanja po pomoči je v zadnjih 3 mesecih toliko, kot ga je bilo prej v celem letu. Konec marca se je sestal odbor, kjer so tudi člani Karitasa, Centra za socialno delo in posamezniki iz vseh predelov Doline, da bi analiziral situacijo. Ta bi bila za družine lažja, če bi kar oba starša ostala brez službe, saj bi na ta način pridobila več socialne pomoči, kot pa, če ostane brez dela le eden in je težko zadostiti v letu 2005 poostrenim pogojem za Rdeči križ Ribnica pokriva tudi območje Loškega Potoka pridobitev pomoči. Kot oteževalna MAJDA VRH JE županu Jožetu Levstku svetovala, naj in Sodražice, struktura razdeljene pomoči oz. paketov okoliščina so vsi dohodki, prisp- 0B(ž|NA začne razmišuati o podpori javnim kuhinjam ( POVEČINI DRUŽINAM) PA JE NASLEDNJA! RIBNICA - 78, LOŠKI ev| j8»/xrxi«v'e-;<-/V Rokodelski center suhe robe in lončarstva GOSPODARSKA ZBORNICA PRAVI: ‘PIHNITE V JADRA!’ Ribnica sicer projekt podpira, a se sprašuje, kako bo lahko v tej krizi živel Rokodelski center na Marofu je praktično izvršeno dejstvo, saj se bo po treh letih priprav kmalu začelo z obnovo stare grajske pristave, avgusta 2010 pa naj bi bil center suhe robe in lončarstva tudi odprt. Vključen naj bi bil v sistem drugih rokodelskih centrov po Sloveniji, zato naj bi se tudi delo in znanje smotrno porazdelila. Kot tak je bil Center predstavljen na evropskem odru Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, kjer je Gospodarska zbornica Območna enota Ljubljana pripravila dvodnevno prireditev o inovativnosti. Zlato priznanje je sicer za svoj ekološki izdelek prejel kočevski Melamin, pohvale pa žanje ribniški projekt rokodelskega centra. Marta Turk, predsednica omenjene zbornice, gladko svetuje, naj Ribničani pihnemo v jadra, in naj se projekta ne bojimo. Na novinarsko vprašanje, kako to, da so nas državne institucije tako prenesle naokrog in nam namesto obljubljenega vseslovenskega centra namenile le še regijskega, je odgovorila: »če bo prvi, bo hitro prerasel regionalnega in bo zgled vsem drugim v Evropi. Pomembna je skupina, ki bo to idejo uresničila.« Meni, da so imeli Občina, Območna obrtna zbornica Ribnica, Razvojni center Kočevje-Ribnica in Miklova hiša kot partnerji ‘zelo zanimiv pristop, ki bo zaradi konkuriranja za evropska sredstva postal popularen tudi v Sloveniji’. 1,4 milijona evrov bo stal, od tega bo dobrih 891.000 evrov dal Evropski sklad za regionalni razvoj. »200.000 evrov je letošnja postavka, ki jo bo morala zagotoviti Občina Ribnica, vendar si tudi tu prizadevamo, da bomo dobili čim več sredstev iz strukturnih skladov«, je povedal Janez Mate, direktor občinske uprave na srečanju, ki ju je s Pavlom Hočevarjem, dva dni po evropskem odru, čakalo še v Skrabčevem Udeleženci okrogle mize (Andreja Škrabec, Janez Mate in Pavel Hočevar) SO SE NAJPREJ SREČALI ŽE NA PREDSTAVITVI ROKODELSKEGA CENTRA V UUBLJANI. skednju. KRATKE iz Občine Dohodek na nezazidana stavbna zemljišča, ki ga bodo morali prvi plačevati tisti, pri katerih si Občina obeta iztržiti največ, bo krepak doprinos v prazno občinsko blagajno. Z njim bo možno spet investirati v nadaljnjo infrastrukturo, pravi župan in dodaja, da bi s tem radi le spodbudili promet z nepremičninami, »ne pa da se zemlja ‘špara’ za vnuke«. V Ribnici dolgo sploh ni bilo možno graditi, ljudje pa hiš ali zemlje ne prodajajo, tako da je trenutno edini sveži gradbeni stanovanjski fond gradnja na Knafljevem trgu. Pa čeprav Občina beleži 65 hektarjev nepozidane zemlje. Pričakujemo urgenco! Z ministrstva za zdravje smo dobili pozitivno rešeno vlogo za sofinanciranje projekta ureditve urgence v ribniškem zdravstvenem domu (ZD). Ta naj bi bila v njegovem osrednjem delu s tremi prostori za oživljanje. K odobritvi sofinanciranja je verjetno pripomoglo tudi dejstvo, da je naš ZD zdaj regijskega pomena, saj vključuje poleg Sodražice in Loškega Potoka še Velike Lašče. Zveza Romov se je konec marca sestala z ribniškim županom in dala pobudo, da bi Romi prisostvovali občinskim sejam, glede na to, da nimajo svojega svetnika. Zupan pravi, da pobudo preučujejo, sicer pa so seje javne in se jih lahko udeleži vsak, seveda, če je prostor oz. če se prej najavi. Poleti bo padla odločitev, ali se bo mestno jedro povsem zaprlo za promet ali pa bo omogočen vsaj enosmerni pretok vozil, najavlja župan. Na ta način bi omogočili parkiranje ob cesti ter razširjeno gostinsko ponudbo, ki bi se lahko preselila na trg. Krožišče pri bencinskem servisu MOL bi bilo seveda idealna rešitev, a bržkone neuresničljiva, pravi župan, saj bi Občina spet naletela na težave z odkupom zemljišč. Kljub vsemu bo Občina dala narediti idejni načrt. Ta hip pa odkupuje površine za enostranski pločnik od MOL-a do Špara, uredilo pa se bo tudi levi zavijalni pas h Kovinarju, ki bo imel trgovino pred prvimi bloki na Knafljevem trgu oz. ob glavni cesti. Zbrala in pripravila ALENKA PAHULJE 23. aprila ju je tja povabila stranka Zares, okrogla miza pa naj bi razjasnila stvari, ki bi morale biti javnosti jasne še pred začetkom projekta, svetnikom pa, preden so center lanskega decembra potrdili. Zaresovcem se zdi rokodelski center sicer dobrodošel, projekt sam pa zelo nedodelan, zato so se obregnili ob dokument, ki ga je sprejel občinski svet - češ da so koristi nejasne, nekatere celo nenavadne, stvari se podvajajo itd,- prisotni svetniki SD in LDS pa so pri tem ugotavljali, da sploh niso vedeli, kaj so potrjevali, itak pa so bili preglasovani z 11 proti 8. Še največ vprašanj je bilo okrog tega, kako se bo ta center živel, ker je glavni vir prihodkov predviden le iz prodaje vstopnic, kar pa ne bo pokrilo niti stroškov dveh zaposlenih, ki sta v začetku predvidena. Mate je pojasnil, da so evropska sredstva prišla iz tega naslova ravno zato, ker naj bi šlo za neprofitni projekt, zato ni bilo možno prikazovati nekih velikih oblik trženja. »Eno je zgodba projekta, ko moraš nekaj zapisati. Ne smemo pa prikazovati vsega v eni sami zgodbi, drugače bi izgubili sofinancerska sredstva.« Sekretar OOZ Hočevar niti malo ne dvomi, da bo ta zgodba tudi finančno uspešna, če bodo za delo izbrani pravi ljudje, ki bodo še naprej znali konkurirati za evropski denar. »Vsi podobni centri po Evropi živijo od danes na jutri, a znajo koristiti sredstva EU.« Filozofija evropskih projektov je res podobna, v kar nas prepričujejo mnogi, ki so se za ta denar že potegovali - glavno, da steče in da zadostiš ostrim pogojem, nato pa skušaš zgodbo voditi na svoj način. Kolikor je videti, naj bi rokodelski center postal multikulturni, kar Ribnica še najbolj potrebuje, in da bo večja površina na Marofu odprta tudi za druge morebitne ponudnike. Že zdaj naj bi na 1400 kv.m. površine bili tudi kiparska in likovna delavnica, večnamenska dvorana, oblikovalska, fotografska dejavnost, trgovska in gostinska dejavnost, ne bo pa se tja iz Gradu preselila muzejska zbirka, ker bi bil prostor glede na vse že predvidene dejavnosti vendarle premajhen. Upravljavec centra bo izbran do septembra 2009, načelno je sklenjen tudi dogovor s suhorobarjem in lončarico o tem, da bosta imela na Marofu stalno delavnico. Arhitekta Janeza Zobca, ki se je pred leti tudi šel enega izmed projektov za oživitev Marofa, žalosti le to, da bo grajska konjušnica videti stara, ko bo obnovljena, in da se objekt ne bo mogel postaviti ob bok sodobnim arhitekturnim rešitvam v Sloveniji. Janez Pucelj trdi, da se gre Občina zadnje čase le investicije v multikulturo, namesto da bi uredila obrtne cone, »kjer bi se potem lahko produciralo denar za to, o čemer se danes pogovarjamo.« Medard Pucelj je prepričan, da si snovalci projekta z njim le postavljajo spomenik, in ko je na koncu že kazalo, da bo okrogla miza postala le še prerekanje političnih opcij, je bila ta zaključena. Razhajanje je bilo deloma posledica tega, ker se mnogim zdi, da so bili iz procesa ustvarjanja in razvijanja ideje izključeni, saj javne debate o rokodelskem centru poprej ni bilo, kasnejše informacije pa preskope in nesistematične. Tekst in foto ALENKA PAHULJE Rešeto s STARA POSOJILNICA SPET PREDMET ODKUPA? Občina mora do konca maja skleniti poravnavo, drugače se bo z denacionalizacijskima upravičenkama začela pravda o lastništvu V rekordnem času smo 2. aprila prešli občinsko sejo, saj so svetniki 13 točk dnevnega reda obdelali v 2 urah. Nanizali bomo le glavne poudarke s seje, med katerimi je Breda Oražem (SD) prva opozorila na obnovljeno stavbo Športnega centra, ki se ji zdi za tako nov objekt stroškovno preveč potratna in želi poročilo o poslovanju za dve pretekli leti. V prvi obravnavi je bil sprejet odlok o oskrbi s toplotno energijo, v katerem so opredeljeni pogoji za dodelitev koncesije. Razprave ni bilo, malo bolj pa se je polemika razvila pri odloku o občinskih cestah, ker Janez Pucelj (LDS) dvomi, da se nadzor nad kršitelji sploh izvaja. Sklenjeno je bilo, da se bo od občinskega inšpektorja zahtevalo poročilo o globah, ki so bile lani izrečene, da se ugotovi, ali je odlok le mrtva črka na papirju ali pa dejansko živi. Zaradi naraščajočih stroškov poslovanja ŠPORTNEGA CENTRA SE BO PREGLEDALO DELO ZADNJIH DVEH LET isn> Za dobo petih let je bila na mesto direktorice Centra za socialno delo ponovno potrjena Majda Vrh. Občinski svet pri imenovanjih državnih funkcionarjev lahko soglasje le daje, ne more pa vplivati na izbiro, kar je nekatere svetnike motilo. Ne pri izbiri Vrhove, ampak nasploh, saj razpisi za delovna mesta, ki jih razpiše država, tečejo mimo lokalne skupnosti. Objavljeni so po navadi e lev uradnem listu, tako da jih marsikdo spregleda. Občinski svet je zato izdal sklep, da se za vse javne zavode, kjer je Občina ustanovitelj ali soustanovitelj, razpise za delovna mesta objavi v Rešetu. Kjer Občina ustanovne vloge nima, pa velja priporočilo državnim institucijam, da razpise objavljajo tudi v Rešetu. Svetniki so bili seznanjeni še s tem, da se je zapletel postopek denacionalizacije Posojilnice na Kolodvorski ulici (kjer je nedavno gorelo). Občina Ribnica je v skladu s takrat veljavnim stanovanjskim zakonom prodala sedem stanovanj. Danes tako Občina ni več lastnica objekta, z zahtevo po denacionalizaciji pa je bila seznanjena šele po izvedbi vseh kupoprodajnih pogodb. Problem je nastal, ker se po Zakonu o zadrugah premoženje, ki je bilo po 9. 5. 1945 brez nadomestila preneseno na državo ali druge uporabnike, vrne Zvezi hranilno kreditnih služb in Slovenski zadružno kmetijski banki. Deželna banka Slovenije d.d. želi skleniti poravnavo tako, da bi Občina Ribnica plačala odškodnino v višini slabih 371.000 DEM za 4 stanovanja in en poslovni prostor. Slovenska odškodninska družba pa bi sprejela ponujene obveznice le za stanovanja, ki so prešla iz družbene v fizično last pred uveljavitvijo zakona o denacionalizacije leta 1991. Zdaj poskuša Občina dobiti dokazila, da je v celoti poravnala svoje obveznosti in plačala kupnino, ker bo le tako lahko zakonito sklepala poravnavo, drugače bi se ji lahko očitalo oškodovanje občinskega premoženja - češ da bi s poravnavo dvakrat plačala isto nepremičnino. Časa za zbiranje dokazov in poravnavo ima le še do 31. maja, potem pa bosta lahko omenjeni družbi v pravdi zahtevali nazaj premoženje v naravi ter odškodnino za čas nezmožnosti uporabe omenjenega objekta. Tekst in foto ALENKA PAHULJE Kronika Občine Ribnica, april 2009 Aprilsko kroniko dela bomo namenili predvsem področju okolja in prostora. Določene investicije se bodo začele, določene se pripravljajo, sledi pa kratek pregled ključnih aktivnosti: • Končana je sanacija strehe na Vrtcu v Ribnici. To bo omogočalo njegovo ustrezno delovanje, dokler ne izpeljemo investicije v novega. Sanaciji strehe sledi še kvalitetni pregled in primopredajni zapisnik. • Izvedba javnih razpisov za dva največja projekta v letošnjem letu: Severna servisna cesta in Obnova objekta na Marofu. Opravljeno je bilo odpiranje ponudb za izbiro najugodnejšega ponudnika. Najugodnejši ponudnik je bil TANKO d.o.o, Vrvarska pot 3, 1310 Ribnica, ki je podpisal pogodbo za izvedbo del v vrednosti 780.473,00 EUR. Prva faza gradnje od Krošnjarske ulice do Kolodvorske ulice se bo začela v maju 2009. • Rekonstrukcija ceste na relaciji Šolska - Merharjeva ulica je v fazi dokončevanja projektne dokumentacije, izvedba bo še v letošnjem letu. Enako rekonstrukcija odcepa Dolenji Lazi. • Nadaljevanje rekonstrukcije Merharjeve ulice na odseku od gasilnega doma do Prešernove ulice se predvideva še v letošnjem letu. Trenutno je v izdelavi novelacija projektne dokumentacije. Po dogovorih z DRSC naj bi bil razpis za izbiro izvajalca del objavljen v kratkem času. Občina v investiciji sodeluje kot sofinancer. • Po prvomajskih praznikih se bo pričela tudi rekonstrukcija križišča v Dolenje Laze. Kot najugodnejši izvajalec del je bil izbran SCT d.d.. Dela bodo predvidoma opravljena v treh mesecih. Investicija obsega rekonstrukcijo vozišča, odvod-njavanja, vodovoda, izgradnjo hodnikov za pešce in javne razsvetljave. Občina v investiciji sodeluje kot sofinancer in je v predhodnih postopkih vložila veliko truda pri pridobivanju potrebnih zemljišč. • Državne ceste: V izdelavi je projekt za pločnik Žlebič - Breze, v izdelavi je projekt za pločnik Grič - Breg, potekajo odkupi zemljišč za rekonstrukcijo Spar - Mol. • Opravljen je bil pregled obstoječega stanja otroških igrišč na Knafljevem in Prijateljevem trgu. Ugotovljeno je bilo, da so bila igrala zadnja leta slabo vzdrževana, zadnja vzdrževalna dela so bila opravljena leta 2002, zato bo potrebna obnova, ki bo obsegala zamenjavo uničenih delov igral ter celovito prenovo njihovih konstrukcij. Uničene in nevarne dele so že odstranili, obnova pa je bila predvidena za mesec april. Predviden je tudi nakup novih igral, kar pa bo odvisno od končne cene popravila obstoječih. • Vzdrževanje gozdnih cest: Čakamo na tripartitno pogodbo s strani MKGP - predvidoma aprila, do konca leta izvedba del. • Krajevne skupnosti: Pripravljamo razdelitev sredstev po posameznih krajevnih skupnostih. • Vzdrževanje svetlobne prometne signalizacije (semafor+biči): Izveden je postopek izbire izvajalca za obdobje 2009-2011, pogodba je podpisana za leto 2009. • Avtobusno postajališče Sušje: Izvajamo postopekza izbiro izvajalca, steklene nadstrešnice bodo postavljene do junija. NADALJEVANJE NA STR. 8 7 KOMAJ PREVOZNIH 410 METROV CESTE Lastniki zemlje se kregajo z Občino o širini ceste, vozniki pa se bojijo, da bo ta kmalu enosmerna 410 metrov ceste, ki poteka od glavne ceste na Bregu proti železniški progi v Dolenje Laze, je postalo za uporabnike ozke ceste zelo moteče. Oglasili so se tudi pri županu in mu izrazili bojazen, da bo sčasoma ta cesta postala enosmerna, ker že zdaj zaradi svoje ozkosti komaj omogoča hkraten prehod dveh osebnih vozil, medtem ko tovornjak zavzame sam celotno cestišče. NADALJEVANJE S STR. 7 • Vzdrževanje javne razsvetljave: Izveden je postopek izbire najugodnejšega izvajalca, podpisana je pogodba za leto 2009; izbrani izvajalec je Elektro Kočevje. • Asfaltiranje cest na Mlaki: Na podlagi idejnega projekta bomo pripravili osnutek programa opremljanja, na podlagi programa pripravili izračune komunalnega prispevka za posamezno parcelo. Predlog izračuna bomo posredovali KS Ribnica in krajanom ter se skupaj odločili o izvedbi asfaltiranja, glede na interes prebivalcev na tem območju. • Redno vzdrževanje občinskih cest: Pripravljen je plan del za leto 2009, ki se že izvaja. • Modernizacija ceste Jurjeviča - Selan: pripravlja se popis del, izvede se skupaj z odcepi po KS. • Mrliške vežice Velike Poljane: vežica se locira na mesto obstoječega objekta, vsebina objekta je enaka kot pri Svetem Gregorju, pripravi se projektna naloga, ki se posreduje v potrditev KS Velike Poljane. • Dvorana DC-16 Dolenja vas: Pripravili bomo programsko in projektno nalogo in jo posredovati v pregled vsem uporabnikom (šola, kulturna in športna društva, krajevna skupnost), program v bodočem objektu naj bi v večini vseboval kulturne dejavnosti, ker s tem pridobimo možnost sredstev iz regionalnih skladov. Izdelana je že analiza stanja obstoječega objekta. • Komunalno opremljanje zemljišč: V teku je izdelava PGD, PZI za stanovanjsko sosesko Grčarice. • Komunalna oprema Hrastje: Podpisana je pogodba z izvajalcem, izvajajo se zemeljska dela, kanalizacija in izkopi za ostalo infrastrukturo; rok dokončanja je julij 2009. • Komunalna oprema Hrovača: Izbran je izvajalec za dokončanje II. faze in podpisana pogodba, dela se bodo izvajala v obdobju od 15. 4.-15. 6. letos. • Osnovna šola Ribnica - zamenjava oken: Izdelan je popis del, sledilo bo zbiranje ponudb izvajalca, in izvedba v času šolskih počitnic julij - avgust. • Izvajanje programa odstranjevanja odpadkov: Komunala Ribnica d.o.o. izdeluje osnutek programa odstranjevanja odpadkov v vseh treh občinah v več variantah. Potekajo tudi razgovori z Ministrstvom za okolje in prostor ter potencialnimi regionalnimi deponijami smeti. • Strategija odvajanja in čiščenja odpadnih voda: Komunalo Ribnica d.o.o. izdeluje novelacijo Strategije odvajanja in čiščenja odpadnih voda, rok izdelave tri mesece. • Razširitev čistilne naprave Ribnica: Pridobili smo gradbeno dovoljenje, čakamo pogodbo o sofinanciranju s strani MOP-a , sledi razpis in izbor izvajalca. • Funkcionalna zemljišča - bloki: Preverjamo možnosti, da bi določili funkcionalna zemljišča okoli več stanovanjskih objektov v Ribnici in Dolenji vasi. • Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča: Izvedli smo novelacijo seznama zavezancev (umrli, lastništva), dopolnili seznam za nezazidana stavbna zemljišča. V letošnjem letu načrtujemo tudi preverjanje kvadrature posameznih prijaviteljev. • Kataster GJI: Na ravni regije se izdeluje kataster gospodarske javne infrastrukture. Vzpostavljamo nov sistem, katerega bomo dopolnjevali. • Komasacijske poti: Pripravljamo razpisno dokumentacijo za poti na območju komasacije v Dolenji vasi. • Odloki: Do konca leta načrtujemo prenovo večjega dela odlokov, ki urejajo področje okolja in prostora. • Upravni postopki so stalna naloga oddelka. Najpogostejši, ki se nenehno izvajajo, so: izdaja lokacijskih informacij za graditev, enako izdaja soglasij za poseg v varovalni pas občinske ceste, izdaja projektnih pogojev, soglasij na projektne rešitve in soglasij za priključitev, izdaja lokacijske informacije za graditev, izdaja potrdila za namembnost zemljišč. V imenu občinske uprave JANEZ MATE Zdaj je tam zgrajen tudi nov objekt, ki mu je oddelek za okolje in prostor izdal lokacijsko informacijo in je legalen, toda zanj so napačno navedli, kolikšen naj bo odmik od ceste: namesto 4 metre so navedli le 2. Pred leti smo se po tem problematičnem odseku sprehajali tudi z občinskim inšpektorjem, ki je kazal na problem preveč razraščene žive meje in sporno postavljeno kamenje v varovanem pasu lokalne ceste. Oba lastnika sta se leta pregovarjala z inšpekcijo in dokazovala svoj prav, saj ju je motilo, da po njunih parcelah vozijo težki tovornjaki ter jih uničujejo. Eden izmed lastnikov trdi, da naj bi mu bil ob rekonstrukciji ceste brez plačila odvzet del zemljišča, zemljiškoknjižno stanje ceste pa nato nikoli ni bilo dokončno urejeno. Lastnik se je na koncu pritožil na ustavno sodišče, češ da se postopki vodijo le za določene osebe, ne pa za celotni cestni odsek enako. Leta 2003 je predlagal začetek postopkov za odkup zemljišča za cesto. Občinska inšpekcija je februarja lani pristojni občinski službi predlagala rekonstrukcijo dela lokalne ceste od glavne ceste do križišča z železniško progo, ker cesta ne izpolnjuje pogojev za lokalno cesto ter tudi predlagala ureditev zemljiškoknjižnega stanja tega dela ceste. Sklep, da pravna služba začne s postopki odkupa zemljišč, je bil sprejet 31. marca letos. Župan Jože Levstek, ki je predstavnike razburjenih krajanov 1. aprila tudi sprejel, je dejal, da je ta hip zadeva zemljiškoknjižno tako neurejena, da ima nek lastnik mejo kar sredi ceste in bi jo zlahka zagradil. »Ko so kolovoz preurejali v asfalt, ni nihče urejal zemljiškoknjižnih zadev, in so tako tudi žive meje urejali na javnem dobrem.« Župan si želi, da bi se tudi podjetniki, ki sedaj opravljajo svojo dejavnost s tovornjaki preko omenjenega odseka, slej ko prej uredili svoje parkirišče v novi gospodarski coni in tako razbremenili cesto prometa. Tekst in foto ALENKA PAHUUE Ob OMENJENEM CESTNEM ODSEKU SO Sl LASTNIKI PARCELE ZAVAROVALI S KAMENJEM, CVETLIČNIMI KORITI ALI ČIM PODOBNIM, PROMET PA NAJ BI ZATO TEKEL OTEŽENO. 'JELENOV ŽLEB JE PRAVI BISER MED ZMAGAMI.' Pohodi v bližino brezna povezujejo generacije, pravi novi rod slovenske vojske Lačni, prezebli, utrujeni in slabo oboroženi so partizani Cankarjeve, Gubčeve, Tomšičeve in Šercerjeve brigade 26. marca 1943 premagali najboljšo italijansko divizijo Macerata - v grob je odšlo 109 italijanskih in 10 slovenskih vojakov. Ta zgodovinski spomin je živ že 66 let, najbolje pa ga praznuje naše Združenje borcev za vrednote NOB Ribnica. Udeleženci srečanja so ponosno oblekli in NOSILI SVOJE UNIFORME Čeprav tudi novejša slovenska zgodovina in vojska to bitko štejejo za ‘najsvetlejši dogodek v bojevanju', pa vsako leto v prvih vrstah - razen bližnjih županov- ne sedi noben od pomembnih državnih funkcionarjev. Drugače je s slovensko vojsko, ki je zadnja leta celo prevzela pokroviteljstvo nad spominsko svečanostjo, ki se je tudi letos odvijala na dveh lokacijah: najprej v bližini brezna in novega spomenika, kjer je imel borec Cankarjeve brigade učno uro o zgodovini bitke, nato pa še v športnem centru, kjer so se zbrali znanci in soborci v bitki. Tam jih je prvi pozdravil ribniški župan Jože Levstek. Bitke se je dotaknil z besedami, da je šlo za legendarno bojevanje, ko so se slovenski partizani uprli tujcem, drugače pa je po njegovem sicer pomembna vsaka zmaga, najbolj častna pa je tista za domovino. S prireditvijo v spomin na bitko v Jelenovem žlebu se premaknemo v čas, ki ga mladi niti približno ne poznajo in dojemajo. Slišati je bilo večini še zdaj lepe partizanske melodije, poleg praporščakov je bilo moč opaziti borca v pravi partizanski uniformi, članice združenja borcev in mladi s šole v Stari Cerkvi so z recitali obujali dneve trpljenja - učna ura tudi za vse, ki tega časa niso okusili in ga poznajo le iz knjig ali pripovedovanja. Priznanja, ki jih podeljuje ribniško Združenje borcev za vrednote NOB, so za ohranjanje duha partizanstva prejeli: Ivan Lovšin, Nada Blatnik, Mirko Oražem, Slavko Kovačič, Stanko Rus, Stane Kersnič, Ivan Lavrič in Franc Zbačnik. Plaketo Jelenov žleb so si prislužili Štefka Klun, Suzana Puželj in Ciril Abrahamsberg, srebrno plaketo pa zdaj že pokojni fotograf Drago Mohar. Plaketo je prevzela njegova hči Alenka Milosavljevič. SUVNOSTNI GOVORNIK MIHA BUTARA ilešero Slavnostni govorec, predsednik Zveze slovenskih častnikov, polkovnik Miha Butara, je dejal, da so si Slovenci kot zmagovalci v 2. svetovni vojni ustvarili temeljne pogoje za samostojno republiko znotraj federacije, »mnoge vrednote tedanjega časa pa so napajale mlajše generacije v vojni leta 1991.« Butara, ki je tudi sorodnik mladega junaka (prav tako prisotnega nekdanjega generala Mihe Butare Aleksa) Jelenovega žleba, je dejal, da je znamenita bitka učni primer boja v srečanju, ko odločajo pravilna presoja in osebna hrabrost. Pozornost je vzbudil, ko se je dotaknil aktualnih mesecev, ko se po njegovem intenzivno poskuša izkrivljati dejstva in opravičevati kolaboracijo. »Tudi ves zahodni demokratični svet in Amerika s prezirom govorita o tistih, ki so sodelovali s Hitlerjem, s ponosom pa o tistih, ki so bili med drugim tudi na Stalinovi strani.« Spremljala in fotografirala ALENKA PAHULJE Od nas se je za večno poslovil legenda ribniške fotografije Drago Mohar Dogodek, Id ga kdo ni zabeležil, kot da ne obstaja, in zato je naš fotograf veljal za velikega zapisovalca zgodovine. Leta 2003 smo v ribniškem Gradu spremljali razstavo V fotografski objektiv ujeta Ribnica, ki je prikazala Ribnico od 60-ih do 80-ih let 20. stoletja, njene temeljne premike kot tudi značilnosti vsakodnevnega ribniškega življenja. Uredila stajo Drago Mohar in Marina Gradišnik, ki je takrat upala še na nadaljevanje začete zgodbe in na fotografski zapis 90-ih let - čas izgubljene identitete in novih iskanj. Novejša zgodovina nasploh sovpada z delom našega znamenitega fotografa, Id kljub zrelejšim letom ni odnehal in ni izgubil stika z napredovanjem tehnologije. S svojo obrtjo je prenehal v začetku devetdesetih, njegovega ateljeja pa se spominjajo vse generacije, tudi po pripovedih. V njem je še slikal z aparatom na plošče - s črno krpo čez glavo. Rad je dejal, da je poslikal na kilometre filmskega traku in raznih plošč, da bi lahko trak vlekel do Nemčije in nazaj do Ribnice. V Ribnico je Drago Mohar iz Loškega Potoka prišel v začetku 60. let in kot edini uradni fotograf takratne ribniške občine zabeležil celotno tridesetletno dogajanje, s fotografijo pa se je sam ukvarjal kar pol stoletja. Sprehod po desetletjih pokaže, da so bila 60. leta Teta sanj in idej’ ko sta se vzpenjali podjetji Riko in Inles, se gradila nova šola, prenovil ribniški grad z muzejem in gledališčem ter organiziral Ribniški festival. Desetletje kasneje se je podoba Ribnice korenito spreminjala z gradnjami blagovnice Mercator, Športnega centra, zdravstvenega doma in Doma JLA. Rodil pa se je tudi naš semenj. 80. leta so bila čas veselja nad uspehi ribniških podjetij, delovne vneme pri prenovi ribniškega trga in praznovanj 900. obletnice prve omembe Ribnice. Potem pa nastopi kriza, iz katere smo se prebujali zadnje desetletje - in že nas je dosegla nova, tokrat globalna. Ko so ga pred leti učenci spraševali o njegovem delu, je želel na koncu povedati naslednjo misel: Vsak človek ima svojo zgodovino in vsak bi lahko napisal zanimivo unikatno knjigo od začetka svoje življenjske poti pa do konca, kolikor je pač posamezniku dano, da je živel v obdobju, ki mu je bilo namenjeno, da ga je preživel, hkrati pa poskrbel, da se življenje nadaljuje v potomstvu. To je življenje, ko pride in gre po svoji naravni poti. Z Dragom Moharjem in njegovo fotografsko zakladnico smo Ribničani lahko svojo identiteto potrjevali tudi navzven, skrbno in požrtvovalno delo, ki ga je naš fotograf opravljal skoraj do svojega konca, pa je neprecenljiv dar, ki se ga Ribnica mora zavedati in modro čuvati. Velika hvala zanj, spoštovani gospod Drago Mohar. Urednica i/vi ■ >ir>oiix/ <>«■ oi/xiv>i v:/V 11X//X1. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal. Smrt te vzela je nenadno, v srcih naših boš ostal. ZAHVALA ob nenadni izgubi našega dragega sina, brata, zeta, svaka in strica JOŽETA HENIGMANA iz Žlebiča se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu kaplanu, pevcem, godbeniku, Komunalnemu podjetju Ribnica, Ivanu Škofu, še posebej gasilcem PGD Sušje in vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega ata, starega ata, pradedka in tasta Antona Franca Andoljška iz Gornjih Lepovč 4 (1921 -2009) se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, krajanom Gornjih Lepovč in vsem ostalim, ki so se prišli poslovit od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Ribnica, Komunali Ribnica, ZD Ribnica, Krajevni organizaciji ZZB Ribnica ter njihovemu praporščaku g. Vidmarju in govorcu g. Zajcu za izrečene poslovilne besede. Zahvala tudi DU Ribnica in njihovemu praporščaku g. Stupici. Hvala pevcem kvarteta Gallus za ganljivo zapete pesmi. Ne nazadnje pa gre največja zahvala LD Ribnica za izvedbo celotne pogrebne svečanosti, posebno g. Blažu Kržetu za doživet opis pokojnikovega dela v LD. Hvala nosilcem lovskih praporov, rogistu in strelcem. Vsem še enkrat hvala. Hčerka Milena V IMENU VSEGA SORODSTVA pa čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. \ 4'fi ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata ZAHVALA ob izgubi Pavla Šobarja (1927-2009) iz Nemške vasi 58 ANTONIJE VESEL (1941- 2009) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, da ste se prišli od njega poslovit v mrliško vežico, podarili cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Naša iskrena zahvala dr. Alenki Nadler - Žagar, patronažni sestri, delavcem komunalnega podjetja, gasilcem PGD Nemška vas, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu Juretu Ferležu za molitev v vežici in gospodu župniku Antonu Berčanu za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti. V 68. letu nas je tiho zapustila naša Tončka. Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečene besede sožalja in darovane sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku Branku Potočniku za lepo opravljen obred ter pogrebnemu zavodu AVE. Še enkrat hvala vsakomur posebej in vsem, ki ste našo Tončko pospremili k zadnjemu počitku. ŽALUJOČI VSI NJENI ŽALUJOČI VSI NJEGOVI JAVNA DRAŽBA ZA ODDAJO PROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM 1. Naziv in sedež organizatorja javne dražbe: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. 2. Predmet oddaje v najem: Profitno trisobno stanovanje v stanovanjski stavbi na Knafljevem trgu 2, 1310 Ribnica, ki stoji na pare. št. 119/35 k. o. Ribnica, neto tlorisna površina stanovanja je 70,59 m2. Stanovanju pripadata klet in terasa. Stanovanje je neopremljeno. 3. Vrsta pravnega posla za predmet najema pod 2. točko: najemna pogodba. 4. Izklicna cena in najnižji znesek njenega višanja: • izklicna mesečna najemnina za stanovanje pod točko 2.: 196,53 EUR, najnižji znesek višanja: 5 EUR. Na javni dražbi bo uspel dražitelj, ki bo ponudil najvišjo najemnino. Najemnina se bo usklajevala z rastjo življenjskih stroškov v Republiki Sloveniji (inflacije) in ne vključuje obratovalnih stroškov. 5. Način in rok plačila najemnine: Najemnino bo najemnik plačeval mesečno, v rokih dospetja določenih s strani upravljavca stanovanj v lasti Občine Ribnica. Položena varščina se všteje v plačilo prve najemnine. Najemnik bo poleg najemnine plačeval še obratovalne stroške, ki obsegajo predvsem stroške ogrevanja, vodarine in kanalščine, elektrike, odvoza smeti in morebitne druge stroške, ki jih z uporabo povzroča najemnik. Pred vselitvijo v stanovanje je najemnik dolžan plačati najemodajalcu znesek 3 mesečnih najemnin, kar je kavcija za morebitno povzročeno škodo v stanovanju ali morebitne neporavnane obveznosti. Ta znesek mu bo najemodajalec vrnil z obrestmi po obrestni meri 1,3% v roku osmih dni po prevzemu stanovanja in ugotovitvi, da je najemnik stanovanje uporabljal v skladu z veljavnimi normativi in standardi ter da so poravnane vse obveznosti do najemodajalca. 6. Kraj in čas javne dražbe: Javna dražba bo v torek, 5. maja 2009, v sejni sobi Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica ,in sicer: - ob 12. uri 30. 7. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe plačati kavcijo v višini ene izklicne mesečne najemnine. Kavcijo je treba nakazati na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic 00 DŠ 722100 (DŠ - davčna številka dražitelja) z navedbo »plačilo varščine za najem stanovanja«. 8. Plačana kavcija bo brez obresti po končani javni dražbi vrnjena tistim dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, in sicer v roku 3 dni od dneva izvedbe javne dražbe. 9. Ogled predmetnega stanovanja bo možen po predhodnem dogovoru na tel. št. 01 837 20 28 (Zalka Gorše). 10. Pogoji za sodelovanje: Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, ki so izpolnile pogoj polnoletnosti. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe komisiji predložiti: - potrdilo o državljanstvu RS ali osebno izkaznico ali potni list, - overjeno pooblastilo v primeru, da fizična oseba za udeležbo na dražbi pooblasti drugo pravno ali fizično osebo, - originalno potrdilo o plačilu kavcije s priloženo številko računa za primer vračila kavcije, - davčno, EMŠO in telefonsko številko. Interesenti, ki ne bodo dokazali izpolnjevanja pogojev iz prvih treh alinej 10. točke, bodo po sklepu komisije, ki bo vodila dražbo, izločeni iz postopka pred začetkom dražbe. 11. Z najugodnejšim dražiteljem se sklene najemna pogodba za dobo 5 let, najkasneje v roku 15 dni po zaključku dražbe. Če dražitelj ne podpiše najemne pogodbe v navedenem roku iz razlogov, ki so na strani dražitelja, Občina Ribnica zadrži njegovo kavcijo. 12. Pravila javne dražbe: - javno dražbo bo izvajala Komisija za vodenje in nadzor postopka s stvarnim premoženjem Občine Ribnica v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. I. RS, št. 84/2007, 94/2008), - ugovore proti dražbenemu postopku je možno podati, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe, - morebitne ugovore reši takoj predsednik komisije, - komisija iz prejšnje alineje lahko začeti postopek, s soglasjem predstojnika, ustavi do sklenitve pravnega posla brez obrazložitve in brez odškodninske odgovornosti, pri čemer se dražiteljem v roku 3 dni povrnejo plačana varščina in izkazani stroški. 13. Ta javna dražba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na uradni spletni strani Občine Ribnica www.ribnica.si. Na podlagi 23. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in 103/2007 OBČINA RIBNICA objavlja prosto strokovno tehnično delovno mesto knjigovodja VI (računovodstvo in finance) Datum objave na spletni strani Občine Ribnica: 29. 04. 2009. Rok za prijavo: 07. 05. 2009. Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba za določen čas (nadomeščanje) in polni delovni čas, za dobo 14 mesecev. Izbrani kandidat bo delo opravljal v prostorih občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. Kandidati, ki se bodo prijavili na razpisano delovno mesto, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: višješolska izobrazba (VI) ekonomske ali druge ustrezne smeri; šest mesecev delovnih izkušenj; znanje uporabe računalniških programov (urejevalnikov teksta in dela s preglednicami), vozniški izpit B - kategorije; izpit iz ZUR Delovne naloge: opravljanje del in nalog s področja financ, knjigovodstva in računovodstva za potrebe občine. Prijava mora vsebovati dokazila o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis. Kandidati naj vložijo prijavo v pisni obliki, ki se jo pošlje v zaprti ovojnici z označbo: »prijava na razpis Knjigovodja VI«, na naslov: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica, in sicer do vključno 07. 05. 2009. Za pisno obliko prijave se šteje tudi v obliki, poslani na elektronski naslov: obcina@ribnica.si, pri čemer veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom. Obvestilo o končanem izbirnem postopku bo objavljeno na spletnih straneh Občine Ribnica http://www.ribnica.si/. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Informacije o javnem natečaju dobite vsak delovni ponedeljek, sredo in petek, od 12. do 14. ure, na tel. 01/ 837 20 21, kontaktna oseba Darko Lavrič. Občina Ribnica •JU 7-SJMST OBVESTILO ZA JAVNOST Javno komunalno podjetje Komunala Ribnica d.o.o. bo organiziralo brezplačno zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. 9. maja bo brezplačno pobiranje na naslednjih lokacijah ob urah: GRČARICE 8. 00 DO 8.30 1/2 URE - GASILNI DOM Zbiranje za kraje: GRČARICE, GRČARSKE RAVNE DOLENJA VAS 8. 45 DO 9. 45 1 URA - KS DOLENJA VAS (RUMENA HIŠA) Zbiranje za kraje: DOLENJA VAS, LIPOVEC, MAKOŠE, RAKITNICA, BLATE, KOT PRI RAKITNICI PRIGORICA 9. 50 DO 10.20 1/2 URE - GASILNI DOM NEMŠKA VAS 10. 25 DO 10.55 1/2 URE-GASILNI DOM RIBNICA 11.00 DO 12.00 , 1 URA GOZDARSKI DOM - KNAPU. TRG 12. 05 DO 13.05 1URA-ŽUU Zbiranje za kraje: CENTER, GORICA VAS, HROVAČA, LEPOVČE, OTAVICE BUKOVICA 13. 15 DO 13. 45 1/2 URE - GASILNI DOM Zbiranje za kraje: BUKOVICA, DANE JURJEVIČA 13. 55 DO 14. 25 1/2 URA-TECHNOKEMA Zbiranje za kraje: JURJEVIČA, SAJEVEC, KOT, BREŽE DOLENJI LAZI 14. 40 DO 15. 10 1/2 URE - GASILNI DOM Zbiranje za kraje: DOLENJI LAZI, GRIČ, BREG, ZAPUŽE ŽLEBIČ 15. 20 DO 15.50 1/2 URE - AVTOBUSNA POSTAJA - KLUN Zbiranje za kraje: ŽLEBIČ, GORNJI LAZI, SLATNIK, SUŠJE 16. maja bo brezplačno pobiranje na naslednjih lokacijah: VELIKE POUANE 8. 00 DO 8.30 1/2 URE - GASILNI DOM Zbiranje za kraje: VELIKE POUANE, RAVNE, ŽUKOVO, VRH PRI POU., ŠKRAJNEK, BUKOVEC PRI POUANAH ORTNEK 8. 40 DO 9. 00 20 MIN. GOSTILNA ČEZ ŽEL. PROGO- MATJAK Zbiranje za kraje: ORTNEK, GORENJE PODPOUANE, DOLENJE PODPOUANE, LUKNJA, FINKOVO, MOČILE, ZLATI REP, DULE MARŠIČI 9.10 DO 9.30 20 MIN. NASPROTI CERKVE Zbiranje za kraje: MARŠIČI, PRAPROČE, RIGEU PRI ORTNEKU, PUSTI HRIB SV. GREGOR 9. 50 DO 10. 50 1 URA - GASILNI DOM Zbiranje za kraje: SV. GREGOR, GAŠPINOVO, GRABEN, KRNČE, ANDOL, LEVSTIKI, MAROLČE, JUNČJE, BRINOVŠČICA, ČRNEC, ZADNIKI, HOJČE, HUDI KONEC, ČRNI POTOK PRI V. LAŠČAH, GREBENJE 75 PVC okna - PVC vrata - senčila - rolete - strešna okna - police - zimski vrtovi mavčna suhomontažna dela - spuščeni stropi - predelne stene - mansarde [P® DDOd^o MATJAŽ ARKO s.p. Opekarska c. 14,1310 Ribnica mobi: 031 622 158 fax: 01 8373 087 tel.: 01 8373 086 e-mail: mico.les@siol.net > vse vrste balkonskih, stopniščnih, zunanjih in drugih ograj > ograje izdelane iz inoxa, lesa, pocinkanega železa oz. kombinacije različnih materialov > manjši nadstreški ter ostali kovinski izdelki mimmm % mm ml RIBNICA Jože Osvald s.p. 1310 Ribnica, Tel.: 01/836-35-48, GSM: 041/719-548 Äfflp-csHüm Največja izbira avtoplaščev vseh dimenzij. GOODfVEAR Sjouki ALU in kovinska platišča EiFULDA S LASSA Starc Matjaž s.p. Goriča vas 86, 1310 Ribnica tel.: 836 26 29 GSM: 041/612 590 SERVIS Garažna in industrijska avtomatska vrata na daljinsko upravljanje 0 HORMANN Protipožarna vrata Popom za vrtna vrata SERVIS GSM / UMTS cd$ poi N95.....198,90€ OMNIA...69,00€ 44/77 6555.....78,90€ |a-E-.a N79.......i,oo€ 44/77 '■-■i in mnogi drugi ... --T-15 Preverite! Akcija MOBITEL! MOBITEL zastopstvo DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30h - 12h ter 14h-18h SOB 8.30h - 11.30h microera Jože Šilc s.p. Hrovača 14A (v trg. centru ŠPAR) 1310 Ribnica Tei: 01/8373 ne g , Fax: 01/300 77 06 M |Ql GSM: 051/358 762 B I I/ 051/358 760 F f E-mail: info@microera.si Www. microera. si k Bluetooth prostoročne avto-inštalacije < Instant INTERNET od 13.90 EUR !! k Itak. Džabest paket^oo^'ioooxTus * igb mtemetai Novoi! V Paketi: POVEZAN111, 33, 44, 55, 77 POPUSTI 20% za dodatno opremo PRI NOVIH NAROČNINAH! RAVNOVESJE TELESA IN DUHA Irena Begič, dr.med. Praproče 4/a. Ortnek Telefon: 040 274 205 AKUPUNKTURA - zdravljenje migren. - kroničnih glavobolov. - lajšanje bolečin v predelu hrbtenice ( vrat. križ ) - zmanjševanje težav menopavzi. - pomoč pri odvajanju od kajenja. - pomoč pri hujšanju, - krepitev odpornosti. Za tiste, ki ne marajo igel, možnost zdravljenja z laserjem Možnost uporabe solarija in infrardeče savne. Po dogovoru tudi v soboto in nedeljo. GOSTINSTVO - TVR1ZEM 1 Tet.: 01/8361 189 ali 01/8361-668 P V'V7 UrLJ GSM: 031/760-697 Sprejemamo rezervacije za gruzinska srečanja mmm n ° rcmo, BIRMEEMOBHAJILA BlOSiTAVAJHRANEINA ^OBLETNICE P0GREBŠČINE DOM JE MOJ DOM Začinite ga po svoje. NLB Poslovni paket NLB Poslovni paket za enostavno, hitro, varno in sodobno poslovanje. Sami se lahko odločite, katere storitve iz NLB Poslovnega paketa boste izbrali. Enostavno se odločite za NLB Poslovni račun in NLB Poslovno kartico MasterCard, nato pa sami naredite svoj izbor storitev iz paketa. Če pa NLB Poslovni račun že imate, storitev zgolj razširite v paket. NLB Poslovni paket vsebuje: • enoletno brezplačno vodenje NLB Poslovnega računa (za nove stranke), • NLB Poslovno kartico MasterCard z enoletno brezplačno uporabo varnostnega SMS sporočila, • NLB Poslovno kartico BA Maestro z enoletno brezplačno uporabo varnostnega SMS sporočila, • polovično enkratno pristopnino za elektronsko banko NLB Proklik, • direktne obremenitve za enostavno in cenejše plačevanje, • NLB E-račun za izdajatelje - 3-mesečno brezplačno opravljanje storitev e-računa. nlbO 1 g- ■ti www.nlb.si/poslovni-paket RANIMO IN ZA UGODNO KLIMO POSKRBIMO ■ VAREN DOM JE MOJ DOM V* TREND IN ELEGANCA - inles aiCNtA ” VRATA SSISARHOLZ' Schöne Fenster - Schöne Türen Schöner Wohnen P I Inles-ove proizvode opremljene z elementi in sistemi, ki zagotavljajo višjo stopnjo varnosti, smo uvrstili v skupino izdelkov z nazivom: VAliBte l»OA\ JE AMM IMM1 Občutek varnosti je za človeka v današnjem svetu izredno pomemben' in ima bistven vpliv na bivalno ugodje v vašem domu. Sem spadajo izdelki, ki so opremljeni z najsodobnejšimi sistemi, ki preprečujejo vstop vsiljivcem in vas v primeru le-teh na to tudi opozorijo. Občutek varnosti pa ni pogojen samo z zaščito objekta pred zunanjimi dejavniki. Poskrbeli smo, da so naši izdelki varni tudi za vas kot uporabnika ter seveda tudi za vaše najmlajše, ki jih lahko obvarujete pred nevarnostmi, ki so povezane z uporabo zunanjega stavbnega pohištva. Oprema za boljšo varnost vašega objekta: ■ WK2 - stestirana višja varnostna stopnja proizvodov. ■ MVS-V - opozorilni alarmni sistem v primeru kakršnega koli odmika krila od okvirja z možnostjo vgradnje senzorja za opozorilo v primeru poškodbe stekla. VARNOSTNI ELEMENTI - varnostna stekla, varnostne zapore in cilindri, biometrija -odpiranje na prstni odtis, varnostni zatiči, ročica za omejitev odpiranja,... O&vet dovršenega bivanja inles a|CNÄ le»^I VRATA Inles proizvodnja, trženje in inženiring d.d. Kolodvorska 22, Sl-1310 RIBNICA Tel.: 01 8377 100; fax: 01 8377 333 http://inles.si; e-mail: info@inles.si PROIZVODNI PROGRAM J LESENA okna in vrata LES/ALUMINIJ okna in vrata ■*“ PVC okna in vrata —• PVC/ALUMINIJ okna ----• ALUMINIJ okna in vrata senčila, polkna, komarniki... ^ENDIN ELEGANCA > RAZKOŠJE S PRIDIHOM TRADICIJI * VAREN DOM JE MOJ DOM ■ TREND IN ELEGANCA ■ 3^ ^ ■ ‘ - arhitektura: Tonček Žiže^M^ iFlŽffiEis © RIKO Riko Hiše USTVARJAMO NOVO BIVANJE V DRUŽBI NAJBOLJŠIH Miloš Florjančič, Matej Blenkuš arhitektura Philippe Starck, YOO Architects arhitektura Vojteh Ravnikar, Robert Potokar Izbrali ste ime vašega naselja: "Zlata ribica” LOKACIJA • sredi Ribnice • 81 stanovanj • 6.300 m2 stanovanjskih površin • nadstandardna oprema Gramlz, d.d. Ob Mahovnlškl cesti 11 1330 Kočevje, M: 051 653 142 rok.oberc#gramlz,sl www.gramlz.sl. do.o. Podjetje za trženje, projektiranje ter gradnjo industrijskih robotskih in fleksibilnih sistemov VODILNI SVETOVNI PROIZVAJALEC ROBOTOV M0T0MAN ROBOTEC s proizvodnjo 18.000 robotov letno nudi široko paleto implementacij robotov v različna tehnološka okolja .varjenja (MIG/MAG, uporovno, TIG) .rezanja (laser, plazma, vodni curek) .brušenja oz. površinske obdelave .strege (CMC obdelovalnih strojev, stružnic) .tlačni liv .čiščenja odlitkov oz. pobiranja srha .montaže .paletiranja Naša strokovna ekipa vam nudi celovito rešitev od idejne izvedbe projekta do zagona, usposabljanja in servisiranja. Naslov: lepovff 73, 1310 Ribnica, Sl 0VFNIJA Telefon: 4 3R6 (0)1 83 77 410 4 38fi (0)1 83 77 350 Telefax: 4 386 (0)1 83 61 743 / www.motomanrobotfc.si [•mail: infofi'motomanrobotfc.si Ugoden kot že dolgo ne. NLB Stanovanjski kredit Tudi vi potrebujete več prostora? Za vas smo pripravili NLB Stanovanjski kredit pod izredno ugodnimi pogoji, ki so vam na voljo samo do 29. maja 2009, z možnostjo predčasnega zaključka. Naši kreditni svetovalci se vam bodo osebno posvetili in skupaj boste našli kredit po vaši meri. Ker ima vsak od vas svoje želje in bivanjske cilje. Najem družinskega kredita po še ugodnejših pogojih! Dodatne informacije dobite v najbližji poslovalnici NLB, na spletni strani www.stanovanjskikredit.si ali na telefonski številki 01 477 20 00. NLB0 www.stanovanjskikredit.si ©T(1M(Š]©W® «IM Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: S Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan OTROŠKI SVET 16. MAJA vas vabimo na PRAZNOVANJE 3. ROJSTNEGA DNE - torta velikanka - ta dan 5% popust - HAMA delavnica - zabava pod velikim šotorom - nariši risbico na temo 3. rojstni dan PIKAPOLONICE, jo oddaj v trgovini in sodeluj v nagradnem žrebanju! PIKAPOLONICA - Kočevje, kjer otroški svet domišljije postane resničnost. Informacije: tel.: 01/895 21 93, gsm: 041 479 252 v 1. nadstropju NAMA center - Kočevje VELIKA IZBIRA OČAL vremenske postaje Tel.: 01/836 11 28 ponedeljek: 9 -12, 15 - 20, tor-pet: 9-14, 15-17, sobota: 9-12 SAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769 Na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3! UGODNO: državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-1 in SLO-2. pop A 6AOIOTIHVIZIJÄ ft StOVINIJA l FRAGMAT Gradite, obnavljate, ^NAJB0UŠ izolirka opremljate? Toplotne izolacije Gradbeni materiali Hidroizolacije Gradbene izolacije Sistemi za ogrevanje Pohištvo °paži za betoniranje Bela tehnika Armaturno železo: mreže in palice mirovna opečna kntina Stresna kritina BRAMAC, GOLOB, TONDACH BRAMAC' STREŠNIKI GOLOB d* Wienerberger Building Value V-olob /h j______________________________ Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem. Trgovina Sodražica Cesta Majde Šilc 1, Sodražica tel.: 01 835 02 85, 031 248 875 Delovni čas: 7.30 do 19.00. sobota: 7.30 do 12.00 www.fragmat.si blesk fasaderstvo • slikopleskarstvo polaganje talnih oblog • čistilni servis Blesk 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel: 01 836 99 33, Fax: 01 836 99 34, Gsm: 031 64 71 88 Splet: www.blesk2.si, E-pošta: info@blesk2.si toplotno izolacijske fasade računalniška izdelava barvne študije slikanje stanovanj objektov in vseh vrst fasad polaganje vseh vrst podov parket, laminat, PVC podi, ... vse vrste čiščenja generalna, tedenska, globinsko čiščenje preprog, avtomobilov WMMMM NEPREMIČNINE Franc TANKO s.,. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: RIBNICA - Bukovška ulica, stanovanjska hiša, izdelana do podstrehe, elektrika in voda pripeljani de hiše, velikost parcele 1016 m2, začetek gradnje 1994, dimenzija hiše 13 x 9m, dokumentacija urejena, sončna in mirna lokacija, cena 117.000 EUR, možnost zamenjave za stanovanje. KOČEVJE - Uskoška ulica, stanovanjska hiša 9,30 x 8,60 m, zgrajena leta 1975, velikost parcele 551 m2, dokumentacija urejena, CK, TEL, KTV, vseljiva takoj, zanimiva in sončna lokacija, delno opremljena, možna zamenjava za garsonjero v Ljubljani z doplačilom ob nakupu hiše, cena 163.000 EUR. VELIKE LAŠČE - blizu železniške postaje, lesena stanovanjska hišica, dimenzije 10 x 9 m, zgrajena leta 1955, z dvoriščem v izmeri 451 m2, el. voda v hiši, takoj vseljiva in ca. 5000 m2, zazidljivega prostora za gradnjo enodružinskih hiš, parcelacija še ni izvedena. Cena za vse skupaj je 299.500 EUR. RIBNICA - strogi center, starejša meščanska stanovanjska hiša, zgrajena okrog leta 1920, velikost 175 m2 tlorisne površine, pritličje s poslovnim prostorom in nadstropje -stanovanjski del, ograjen vrt v izmeri ca. 200 m2, CK na olje, delno opremljena, takoj vseljiva, cena 235.000 EUR. RIBNICA - center, stanovanjske hišica, 9,30 x9.45 m, izdelana do lil. gradbene faze, začetek gradnje 2002, velikost parcele 212 m2,CK še ni izdelana, ostale inštalacije izdelane, dokumentacija urejena, cena je 95.000 EUR. GROSUPLJE - Velika Loka, v središču vasi prodamo visokopritlično stanovanjsko hišo 10 x 9m, zgrajeno leta 1979, parcela je velika 544 m2, infrastruktura je v hiši, vseljiva v nekaj mesecih, brez obremenitev, cena je 188.000 EUR. LJUBLJANA- Orlova ul., starejša večstanovanjska hiša, zgrajena leta 1935, v izmeri 161 m2, dvorišče v izmeri 183 m2, stavbišče v izmeri 36 m2, brez obremenitev, vsa infrastruktura, cena 540.000 EUR. PORTOROŽ- Sveti Peter, stanovanjska hiša, ca 130 m2, zgrajena leta 1986, parcela v izmeri 1100 m2, vsa infrastruktura, takoj vseljiva, lepa, mirna, sončna lega, vaška idila, cena 370.000 EUR. ŠKOFLJICA - Gorenje Blato, gradbena parcela, v izmeri 957 m2, z zgrajeno manjšo hišico, leto izgradnje 1960 (potrebna obnove -nadomestna gradnja), pridobljenim gradbenim dovoljenjem, vsa infrastruktura na parceli, možna gradnja takoj, cena 105.000 EUR. ANKARAN - stanovanjska vila z bazenom v cantru, 500 m od morja, lep pogled na Ankaranski zaliv, zgrajena lela 2000, velikost parcele 600 m2, 162 m2, hišne tlorisne površine, 3 etaže, kompletno izdelana, garaža posebej, cena 1.200.000 EUR. STANOVANJA: RIBNICA - strogi center, enosobno, zgrajeno leta 2007, v izmeri 46,20 m2 v prvem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena B5.000 EUR. RIBNICA - strogi cenler, dupleks, zgrajeno lela 2007, v izmeri 49,20 m2, v drugem nadstropju, CK na plin, lakoj vseljivo, dve parkirni masti, cena 85.000 EUR Ribnica - center, dvosobno stanovanje, v izmeri 61,79 m2, v 4. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma opremljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 79.000 EUR. Ribnica - center, dvosobno stanovanje, v izmeri 59,51 m2, v 2. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma obnovljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 83.000 EUR. Ribnica - center, trosobno stanovanje, v izmeri 74,63 m2, v 1. nadstropju, zgrajeno leta 1981, delno obnovljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 103.000 EUR. Ribnica - center, Prijateljev trg, enosobno stanovanje, v izmeri 44,86 m2, v 4. nadstropju, zgrajeno leta 1980, kompletno prenovljeno, vsa infrastruktura, neobremenjeno, s kletnim prostorom. Cena: 67.000 EUR. LJUBLJANA- Ižanska cesta, pet in pol sobno stanovanje v izmeri 125,38 m2, (možni dve ločeni enoti), zgrajeno leta 2008, vsa infrastruktura v pritličju z atrijem 140 m2, takoj vseljivo, uporabno dovoljenje, etažna lastnina urejena, cena 325.000 EUR. CELJE- Ljubljanska ulica, petsobno, nadstandardno stanovanje, zgrajeno leta 2007, v izmeri 379,05 m2, od tega 185 m2 terasa, v šestem nadstropju, z lepim pogledom na mesto Celje, vsa infra struktura, v kleti dve parkirni mesti, moderna osnovna oprema, takoj vseljivo. Cenaje 530.000 EUR. SODRAŽICA- center, dvosobno, v izmeri 58,70 m2, v tretjem nadstropju, zgrajeno leta 1974, potrebno obnove, vsa infrastruktura, CK, vpis v ZK v postopku, cena 56.000 EUR. POSLOVNI PROSTORI SODRAŽICA- Cesta Majde Šilc, prodamo poslovne prostore za proizvodno dejavnost, s pisarnami, jedilnim prostorom v izmeri ca 1.849 m2, s funkcionalnim asfaltiranim in neasfaltiranim zemljiščem ob zgradbi, v skupni izmeri 5007,38 m2, zgrajeni leta 2005, vsa infrastruktura. Cenaje 2.200.000,00 EUR. GRADBENE PARCELE: VELIKE LAŠČE - blizu železnice, 800m iz centra, zazidljivo zemljišče v izmeri 21.000 m2, s pridobljenom gradbenim dovoljenjem za infrastrukturo, cena za m2 je 75 EUR. TREBNJE - MALE DOLE pri Stehinji vasi, prodamo stavbno zemljišče s porušenimi objekti, dvorišče v izmeri 92 m2, stanovanjska stavba v izmeri 55 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 20 m2 in pašnik v izmeri 1.041 m2, (celotna velikost parcele je 1.208 m2, komunalna ureditev je izdelana, zanimivi kmečka idila in lokacija, cenaje 46.900 EUR. RIBNICA - P0DSTENE, neposredno ob cesti Ribnica - Ljubljana prodamo gradbeno parcelo v izmeri 7013 m2, z izdanim gradbenim dovoljenjem za parkirišče tovornih vozil in pridobljenim elektroenergetskim soglasjem, cena za m2 je 72 EUR. STARA CERKEV - KOBLARJI, gradbena parcela v izmeri 913 m2, vsa infrastruktura v neposredni bližini, kraška tla, lepa sončna lokacija, cenaje 34.000 EUR. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA - BUKOVICA, pašnik 1667 m2, travnik 3416 m2 in travnik 1355 m2, cena za m2 je 1,24 EUR. VIKENDI: PADOVO pri Osilnici - KOLPA, stanovanjska hišica, 7,88 x 8,86 m2, zgrajena 2003, velikost parcele 516 m2, na lepi sončni lokaciji, 5 min. vožnje do reke Kolpe, vsa infrastruktura, dokumentacija urejeni, takoj vseljiva, cena je 82.000 EUR. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA- center, Vrvarska ulica, oddamo poslovni prostor v pritličju za mirno dejavnost, v izmeri 37 m2, zgrajeno leta 1969, vseljivo takoj, vsa infrastruktura, CK na olje, cena mesečnega najema je 270 EUR , garancija, predplačilo. RIBNICA- industrijska cona Ob železnici, poslovni prostor za gostinsko dejavnost, v izmeri 282 m2, zgrajen leta 2008, z večjim parkirnim prostorom. Vsa infrastruktura, cena najema 6,5 EUR za m2. Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodaji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje. as KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALI H OGLASOV X \ Besedilo: KUPON ZA NAGRADNA I Rešitev:_____j-' '‘VS Pošta: OPOZORILO ZA MALE OGLASE Po Zakonu o preprečevanju dela na črno oglaševanje dela na črno ni dovoljeno, zato moramo mediji preveriti identiteto lastnika oglasa oz. pridobiti ustrezno listino, da ima za dejavnost ustrezno dovoljenje. V nasprotnem primeru oglasa ne smemo objaviti, ker bi bili odškodninsko odgovorni. Hvala za razumevanje. Uredništvo MALI OGLASI PRODAM Prodam dobro ohranjeno kotno sedežno garnituro, temnejše barve. Cena 50 EUR. Tel.: 031 / 796 163. Prodam dve ustrojeni koži, cena po dogovoru. Tel.: 01 / 836 03 54. Prodamo dvosobno stanovanje 60m2 v prvem nadstropju, vsi priključki, vpisano v zemljiško knjigo. Cena: 77.000 EUR. Tel.: 041/ 516 730. ODDAM V Goriči vasi oddam v najem delno opremljeno stanovanje. Inf. na tel.: 051/890 398. RAZNO Zbiram in odkupim stare razglednice Ribnice, Sodražice, Nove Štifte, Sv. Gregorja. Tel.: 041 / 338 126. Odkupim starine (pohištvo, kolesa, motorje, vojaško opremo, medalje, fotografije, denar, časopise, kmečko orodje, kuhinjski pribor, obleke, slike ...). Tel.: 041 / 649 267. Naslednja številka Rešeta izide 29. MAJA. Gradivo oddajte do 17. MAJA. H NOVO V RIBNICI! CVETLIČARSTVO DIŽEK Kurirska pot 22, RIBNICA ^ . i/ _____K. . m \ - ostale cvetličarske storitve A '\ OPTIK JIÄMEZ FOZIMBČ ^ Delovni čas: vsaK dai] od 91} do 191} sobota zaprto REFLEKSOTERAPIJA, KLASIČNA MASAŽA PSIHOTERAPIJA ZA TRETMAN SE LAHKO NAROČITE NA TEL. 01/78 89 721 ALI NA MOBITEL 041/ 824 047 POLONA MCPARTLIN, MALA SLEVICA 2, 1315 VELIKE LAŠČE Slikopleskarstvo‘BOJC Peter Bojc,&p. Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 C EN ETO V KVIZ (pripravil Marko Modrej) Na vsako vprasaiye vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste vse ob svojem času. 1. Začnimo današnji kviz z nostalgijo. Prepričan sem, da ni Ribničana, ki ne bi pogrešal stare, dobre gostilne Pri Cenetu. Tu je večerjal tudi Tito, ki je sicer večkrat potoval skozi Ribnico, ustavil pa se je tukaj le takrat. Tistega januarskega večera se je pisalo leto ... N 1971 G 1974 Z 1976 2. Tradicije stare gostilnežal niso uspeli obdržati oz. obuditi, pod krošnje mogočnih lip pa nas v zadnjih letih kljub temu čez poletje vabi ... R Cenetov vrt I Sejem pod lipo LETNI B Bar pod arkadami 3. Še enkrat se ozrimo v davno leto 1974, ko je Ribnico in Cenetovo gostilno obiskal maršal. Staro kmečko harmoniko je po večerji v roke prijel in zaigral... E Rudi Lesar V Pavle Hočevar K Andrej Podboj 4. Na vrtu stare gostilne sredi Ribnice si danes lahko privoščite številne jedi z žara, s katerega vam sicer ne ponudijo ... D lignjev M čokoladne plošče z ingverjem G mesnega nabodala 5. Na vrtu si lahko privoščimo številne mešane mesne užitke z žara. Kako se imenuje ponudba, pri kateri dobimo na mizo več vrst mesa in zelenjave? > N Plošča Cene H Tomo mix R Mesni koktejl 6. Ko pospravimo krožnike z vonjem po žaru oz. žerjavici, bomo v prebavilih iz Cenetove ponudbe vse skupaj prekrili ali skrili s ... E paradižnikom v bananinem soku A palačinkami L tekom okoli župnijske cerkve 7. Ozrimo se še malo po prireditvah v Ribnici v tem mesecu. Vrtec Ribnica se je odločil, da gre v akcijo za nov vrtec, in tako v četrtek, 16. aprila, v Športni center privabil številne nastopajoče, ki so na dobrodelni prireditvi pomagali zbrati... A manj kot 1.000 evrov U preko 2.500 evrov L preko 3.300 evrov 8. Na koncertu so se predstavile tudi razne skupine ribniškega vrtca, med njimi čisto nova skupinica, ki si je za to priložnost nadela ime... I Šalabajski T Pavijani C Pleničarji 9. Prejšnjo sredo je v Športnem centru Ribnica visok jubilej slavnostno praznovala tudi Glasbena šola Ribnica. Katero obletnico so 10. V aprilu je skedenj Škrabčeve domačije obiskala prva dama protokola v državi. Z njo se je pogovarjal radijski voditelj in urednik Andrej Karoli. Katera dama je pričarala protokolarni večer? F Ljudmila Novak K Andreja Škrabec V Ksenija Benedetti 11. Za konec še praznik, ki bi glede na aktualne dogodke moral znova dobiti stari sijaj. Praznik delavstva in vseh pozitivno mislečih ljudi. Vsako leto po prvomajskem kresovanju se v naši dolini odpravimo po nagelj na ... P Malo goro, k Sv. Ani C Grmado D Cenetov vrt L1 A 2 A 3 A 4 i 5 A 6 j i 7 I 3 I 8 I 5 I 9 ! 10 Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 15. maja 2009. Med pravilnimi rešitvami bomo znova izžrebali 5 lepih nagrad (ploščo Cene za dve osebi, mesne svaljke (čevapčiče), ocvrte lignje, palačinke, mesne polpete (pleskavice), ki jih poklanja LETNI VRT CENE. Pravilna rešitev 3. številke Rešeta je: PICERIJA HARLEKIN Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence: Nagrade PICERIJE HARLEKIN: tri pice: NEJC MIHELIČ, Lipovec 38, 1331 DOLENJA VAS dve pici: IRENA KNAVS, Goriča vas 7c, 1310 RIBNICA eno pico: IDA LEVSTEK, Črnec 10, 1316 ORTNEK majico: SILVO TANKO, Prilesje 1, 1315 VELIKE LAŠČE obesek: NENA POGAČNIK, Breg 76, 1310 RIBNICA Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestila za prevzem nagrad boste prejeli po pošti. i :>i ixjyXA/5■ v/^ JAVNA DRAŽBA ZA PRODAJO NEPREMIČNIN 1. Naziv in sedež organizatorja javne dražbe: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. 2. Predmet prodaje: a) pare. št. ‘46/3 -gospodarsko poslopje v izmeri 86 m2- in pare. št. 1916/1- ekst. sadovnjak v izmeri 1299 m2, obe pripisani pri vložku št. 36 k.o. Jurjeviča (kompleks se prodaja v celoti), b) pare. št. 1528/43 -gozd v izmeri 9365 m2- pare. št. 1528/45- gozd v izmeri 6480 m2, obe k.o. Grčarice, pripisani pri vložku št. 445; pare. št. 1944/1- dvorišče v izmeri 798 m2, pare. št. 1945/1- dvorišče v izmeri 1063 m2 in pare. št. ‘121 -stavbišče v izmeri 343 m2, vse k.o. Grčarice, pripisane pri vložku št. 372 (kompleks se prodaja v celoti), c) profitno trisobno stanovanje na Prijateljevem trgu 13, 1310 Ribnica, št. 9 v II. nadstropju, neto tlorisna površina 73,60 m2, stanovanje še ni vpisano v zemljiški knjigi kot etažna lastnina. Nepremičnini pod točko 2.a) imata status stavbnega zemljišča, pare. št. ‘46/3 je stavbišče nekdanjega gospodarskega poslopja, pare. št. 1916/1 pa je funkcionalno zemljišče nekdanjega stanovanjskega objekta, ki je stal na pare. št. *45 in nekdanjega gospodarskega poslopja, ki je stalo na pare. št. ‘46/3, vse k.o. Jurjeviča; zemljišče je komunalno opremljeno z javno potjo, vodovodnim, elektro in telekomunikacijskim omrežjem; zemljišče nima neposrednega dostopa na javno pot. Nepremičnine pod točko 2.b) imajo status stavbnih zemljišč, po veljavnih urbanističnih predpisih se zemljišča nahajajo v planski celoti R6 KS Dolenja vas, v območju razpršene gradnje nekdanjega naselja Jelendol, kjer je dovoljena gradnja stanovanjskih, obrtnih in kmetijskih objektov; zemljišča so komunalno opremljena z asfaltirano cesto, preko zemljišč poteka tudi TK - omrežje v podzemni izvedbi, v neposredni bližini poteka tudi vodovodni cevovod do naselja Grčarice, na katerega pa, po podatkih upravljavca, zaradi majhnega pritiska in pretoka, ni možen direkten priklop. Nepremičnina pod točko 2.c) je profitno trisobno stanovanje št. 9 v II. nadstropju s pripadajočo kletjo, v stanovanjskem bloku na Prijateljevem trgu 13, pare. št. 1926 k. o. Ribnica, v Ribnici, v izmeri 73,60 m2. Stanovanje je prazno. 3. Vrsta pravnega posla za oba predmeta prodaje pod 2. točko: prodajna pogodba. 4. Izklicna cena in najnižji znesek njenega višanja: - izklicna cena za parceli pod točko 2.a) 22.437,00 EUR, najnižji znesek višanja: 500 EUR, - izklicnacenaza parcele podtočko 2.b) 227.417,40 EUR, najnižji znesek višanja: 500 EUR, - izklicna cena za stanovanje pod točko 2.c) 69.616,80 EUR, najnižji znesek višanja: 500 EUR. Izklicna cena ne vključuje zakonsko določenega davka na promet nepremičnin oziroma davka na dodano vrednost, ki ga plača kupec. Na javni dražbi bo uspel dražitelj, ki bo ponudil najvišjo kupnino. 5. Način in rok plačila kupnine: Uspešni dražitelj je dolžan kupnino poravnati v roku 8 dni od dneva podpisa prodajne pogodbe na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic: 00 DŠ 722100 (DŠ - davčna številka dražitelja). 6. Plačilo kupnine v navedenem roku je bistvena sestavina prodajne pogodbe za vse predmete prodaje pod točko 2. Prodajna pogodba je iPS' avtomatično razdrta, če kupec kupnine ne plača v navedenem roku. 7. Kraj in čas javne dražbe: Javna dražba bo v torek, 5. maja 2009, v sejni sobi Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica in sicer: - pod 2. a) ob 11. uri, - pod 2. b) ob 11. uri 30, - pod 2. c) ob 12. uri. 8. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe plačati kavcijo v višini 10 % izklicne cene nepremičnine, ki jo bodo dražili. Kavcijo je treba nakazati na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic 00 DŠ 722100 (DŠ - davčna številka dražitelja). 9. Plačana kavcija bo brez obresti po končani javni dražbi vrnjena tistim dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, in sicer v roku 3 dni od dneva izvedbe javne dražbe. 10. Ogled predmetnega stanovanja bo možen po predhodnem dogovoru na tel. št. 01 837 20 28 (Zalka Gorše). Interesenti se lahko z dodatnimi informacijami o predmetnih nepremičninah seznanijo na Občini Ribnica, kontaktna oseba Mateja Drobnič, tel. 01/837 20 27. 11. Pogoji za sodelovanje: Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki lahko vskladu s pravnim redom Republike Slovenije postanejo lastniki nepremičnin. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe komisiji predložiti: - izpisek iz sodnega registra (pravne osebe) oziroma osebno izkaznico ali potni list (fizične osebe), - overjeno pooblastilo v primeru, da pravna ali fizična oseba za udeležbo na dražbi pooblasti drugo pravno ali fizično osebo, - originalno potrdilo o plačilu kavcije s priloženo številko računa za primer vračila kavcije, - davčno, matično in telefonsko številko. Interesenti, ki ne bodo dokazali izpolnjevanja pogojev iz prvih treh alinej 11. točke, bodo po sklepu komisije, ki bo vodila dražbo, izločeni iz postopka pred začetkom dražbe. 12. Z najugodnejšimi dražitelji se sklene prodajna pogodba najkasneje v roku 15 dni po zaključku dražbe. Če dražitelj ne podpiše prodajne pogodbe v navedenem roku iz razlogov, ki so na strani dražitelja, Občina Ribnica zadrži njegovo kavcijo. 13. Pravila javne dražbe: - nepremičnine pod točko 2. se prodajo v celoti po načelu videno - kupljeno, kasnejše reklamacije ne bodo upoštevane, prodajalec ne daje nikakršnih jamstev ali garancij za nepremičnine, - vse stroške v zvezi s prenosom lastništva (stroški notarske overitve pogodbe, stroški vknjižbe v zemljiško knjigo), vključno z davkom na promet nepremičnin oziroma davkom na dodano vrednost, nosi kupec, - javno dražbo bo izvajala Komisija za vodenje in nadzor postopka s stvarnim premoženjem Občine Ribnica v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, - komisija iz prejšnje alineje lahko začeti postopek, s soglasjem predstojnika, ustavi do sklenitve pravnega posla, brez obrazložitve in brez odškodninske odgovornosti, pri čemer se dražiteljem v roku 3 dni povrne plačana varščina in izkazani stroški. 14. Ta javna dražba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na uradni spletni strani Občine Ribnica www.ribnica.si. Občina Ribnica Izvršni direktor za kadrovsko pravni sektor družbe INLES Proizvodnja, trženje in inženiring, d.d., Kolodvorska 22,1310 Ribnica, Slovenija, objavlja JAVNI RAZPIS z zbiranjem ponudb za prodajo nepremičnine (OBJEKT NA LOKACIJI BIVŠEGA INLES HRAST, PRIGORICA) 1. Prodajalec: Inles d.d., Kolodvorska 22, Ribnica in ostali solastniki, ki so pooblastili družbo Inles d.d. za izvedbo prodaje. 2. Predmet prodaje: nepremičnina pare. štev. 4152/7: • poslovna stavba na parcelni številki 4152/7, vložek številka 806, k.o. Prigorica, v skupni izmeri 123 m2, • dvorišče na parcelni številki 4152/7, vložek številka 806, k.o. Prigorica, v skupni izmeri 44 m3 pt. 3. Vrsta pravnega posla za predmet prodaje: prodajna pogodba. 4. Vezanost in sprejem ponudbe: rok vezanosti ponudnika na ponudbo začne teči od dneva oddaje ponudbe in traja do sklenitve prodajne pogodbe. Ponudba se lahko sprejme od dneva te objave do poteka roka za oddajo ponudb. 5. Ponudbo lahko podajo domače pravne in fizične osebe ter pravne in fizične osebe, ki imajo sedež oziroma državljanstvo ene od držav članic Evropske unije. 6. Pisna ponudba mora vsebovati: •nazivoziromaimeinpriimekternaslovponudnika, • navedbo cene, ki jo ponudnik ponuja za odkup nepremičnine, plačilnepogoje,zavarovanjeplačila, •notarsko overjeno pooblastilo v primeru, da pravna ali fizična oseba za oddajo ponudbe pooblasti drugo pravno ali fizično osebo, • davčno, matično in telefonsko številko. 7. Ponudbe ponudnikov se bodo štele za pravočasne, če bodo prispele s priporočeno pisemsko pošiljko najkasneje do vključno 30. 5. 2009 na naslov: INLES D.D., Kolodvorska cesta 22,1310 Ribnica, z oznako :Ponudba za nakup nepremičnine Ponudbe, ki bodo prispele po razpisanem roku ( nepravočasne ponudbe), nepopolne ponudbe ali nepravilno poslane ponudbe, ne bodo upoštevane. 8.0 izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v desetih delovnih dneh po zaključenem roku za zbiranje ponudb, s tem da bodo ponudbe obravnavane po naslednjih kriterijih: • višina kupnine, • rok plačila, • zavarovanje plačila. 9. Izbrani ponudnik bo moral skleniti prodajno pogodbo najkasneje v roku 8 dni po prejemu poziva izvršnega direktorja, kupnino pa poravnati v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe. Če izbrani ponudnik v tem roku ne sklene pogodbe, se šteje, da je odstopil od nakupa. 10. Plačilo kupnine v navedenem roku je bistvena sestavina prodajne pogodbe. Prodajna pogodba je avtomatično razdrta, če kupec kupnine ne plača v navedenem roku. 11. Interesenti se lahko seznanijo z dodatnimi informacijami na tel. številki 8377233 ali 8377217. 12. Ta objava ne zavezuje prodajalca, da z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom sklene pogodbo o prodaji, če je prepričan, da nobena od prispelih ponudb ne zavezuje prodajalca. 13. Nepremičnina pod točko 2 se prodaja v celoti po načelu videno-kupljeno, kasnejše reklamacije ne bodo upoštevane. Prodajalec ne daje nikakršnih jamstev ali garancij za nepremičnino. Kupec plača 2 - odstotni davek na promet nepremičnin, stroške overitve pogodbe in stroške zemljiškoknjižnega vpisa ter vse ostale stroške, povezane s prenosom lastništva na nepremičnini pod točko 2. INLES D.D. oklepajo strma, nerazčlenjena dolomitna pobočja gozdnate Velike gore, z vzhodne pa ga od Ribniškega polja loči 612 metrov visoka vzpetina Tintovca. Ze sem mislila, da je bila vas neodločna in so vedno kolebali med ‘da’ in ‘ne’, in da je vas od tod dobila ime, toda izvor imena je čisto drug. Kraj se prvič omenja že leta 1337 in sicer kot Dno, kar izhaja iz nemščine (Boden oz. Poden). Leta 1863 je v 17 hišah živelo 168 ljudi, po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2002 jih je bilo 59, danes pa jih tam živi le še 44. Na začetku vasi se nahaja tudi lepa kapela Marije Pomagaj iz leta 1903. Nad vhodom v kapelo, ki so jo leta 1997 obnovili, pa je v timpanonu, trikotnem zaključku na pročelju, naslikan Bog Oče. Kot bi se mu vedno radi priporočali. Prav gotovo tej vasi ni bilo lahko. Vaščanka Bernarda Arko, upokojena učiteljica likovne vzgoje in defektologinja, pripoveduje, da so bile skoraj vse Dane kar dvakrat požgane: »To je bilo leta 1942 in 1943, obakrat nekako meseca marca. Prišli so Italijani in začeli požigati. Starejši so pravili, da so morali vsako hišo posebej zakuriti, ker se hiše niso hotele ena od druge vžigati. Ljudje so bežali proti Koškemu lazu in z žalostjo pretreseni opazovali, kako vas gori. Nekaj je bilo tudi pobitih.« V Danah so znane tudi posebne jame oziroma področje, kamor so pokopavali ljudi, umrle za kugo. “Seljanova teta mi je pripovedovala, da ko je bila kuga, so bolne pokojnike pokopavali na Mlačci, to je mesto, kjer je voda vse zalila in izbrisala. Mislim, daje bila to bolj kolera,« je razlagala moja sogovornica. Zanimalo me je tudi, kako gledajo na vikendaše, ki so svoj mir našli tu v Danah. “Jaz nanje gledam prav dobro, nimam nič proti, da pridejo. Meni je važno, da sploh kdo hoče sem Priti in živeti. Seveda za vse ne bo nikoli prav. A če pogledam naše vikendaše, trenutno jih je pet, so sami dobri ljudje. V načrtu je bilo predvideno, da bi bilo vikendaško naselje na severovzhodnem Pobočju, kjer je popoldansko sonce. In nekako je bilo mišljeno, da bi bili tako v pristnem domačem okolju, mi pa bi jim prodajali jajca, mleko, domače stvari, a do danes se to še ni uresničilo.« BERNARDA ARKO - BOLTETNA Le kakšna prihodnost čaka Dane, to prav posebno vasico? Kot pravi sogovornica Bernarda, kjer imajo že več kot 10 let turistično kmetijo Pri Boltetnih, vas po svoje izumira, toda ni da bi obupali, saj je kar precej otrok in tudi še kakšna mlada družina se bo priselila. En kup hiš je praznih, čeprav za večino lastniki skrbijo in jih vzdržujejo. »Včasih si mislim: malo nas je, smo pa fajn,« se nasmeje sogovornica. »Ja, veste, bilo je tudi zelo veselo. Spominjam se, ko sem bila otrok, so ob nedeljah v skednju čisto pometli in Pucljev oče je raztegnil harmoniko in so plesali. Spominjam se tudi, kako smo si pomagali med seboj. - Ko se je delalo po njivah, se je šlo drug drugemu tudi pomagat. Luštno je bilo, tudi ko se je ličkalo, pa mlatili smo skupaj, prešah sadje za mošt. Včasih si kar ne morem predstavljati, kako se je včasih živelo. Ni več druženja, kot je nekdaj bilo.« In če boste dandanes na mobilni telefon poklicali koga iz Dan, bo velikokrat skoraj zagotovo nedosegljiv, saj signal močno niha. Moja sogovornica Bernarda je v smehu dejala: »Če bom nedosegljiva, sem gotovo doma.“ Dane bi lahko imele tudi zimski turizem, saj imajo smučišče, sankališče in tekaške proge. Vse to, ko je sneg, uredi peščica zagnanih smučarjev Dancev prostovoljno in iz veselja. »Radi bi tudi uradno uredili smučišče, vsa dovoljenja in glede zemljišč, a nikakor ne uspemo. To nas žalosti. Nazadnje smo dali vlogo na občino za zamenjavo parcel - da bi privat parcele, ki so na smučišču, zamenjali z občinskimi parcelami izven smučišča. Z občine smo dobili odgovor, da občina za zdaj nima interesa kaj tu urejati. Poskusili bomo še na občinski gospodarski komisiji oz. odboru, bomo videli, kaj bodo sklenili,« je razložil problematiko Alojz Zobec, eden izmed prizadevnih. Letos je smučišče, kjer je možna celo nočna smuka, obratovalo le 6 ali 7 dni, saj jim je odjuga zelo ponagajala. Tekaška proga poteka od smučišča na eni strani do kamnoloma in do vasi na drugi strani. Ko odhajaš iz Dan, se ti zdi, da se kar težko posloviš od njih, zares je tu nek poseben občutek, ki ne pritiče vrvežu vsakdana in ne njegovi naglici. Občutek imaš, da te Dane najraje ne bi izpustile iz rok. Kdo ve, morda bodo lepoto in posebnost Dan odkrili tudi drugi, a zato jim jih je treba približati skozi naravo in dediščino. Skozi vas se potepala, raziskovala in fotografirala Zdenka Mihelič DEJAVNOSTI DRUŠTVA INVALIDOV RIBNICA V MESECU MAJU Dl Ribnica organizira spomladanski izlet. Ogledali si bomo bizeljski in sremiški okoliš. Najprej se bomo ustavili v minoritskem samostanu Olimje. Tu nam bo menih razkazal in razkril vse znamenitosti tega samostana. Poleg samostana je tudi znani čokoladni butik Syncerus, kjer se bomo lahko posladkali. Sledil bo odhod naturistično kmetijo Jelenov greben. Tam se bomo pogostili z njihovim znanim golažem. Po oddihu na tej lepi kmetiji se bomo napotili še na znano repnico Graben, kjer bosta organizirana ogled in degustacija. Vse to si bomo ogledovali v soboto 23. maja 2009. Prijave sprejemamo do 18. maja v pisarni društva v uradnih urah, in sicer: V ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ali po telefonu 836-11-69 Društvo invalidov Ribnica DRUŠTVO UPOKOJENCEV OBVEŠČA Društvo upokojencev Ribnica obvešča svoje člane, da organizira IZLET V PRLEKIJO, in sicer 6. junija. Več informacij dobite na tel. št. 8361 277 vsak ponedeljek od 9. do 11. ure. Prijave sprejemamo do 25. maja. Vse, ki želijo letovati na morju (Zadar), obveščamo, da se lahko prijavijo do 30. maja. Ob prijavi je potrebno plačati 1. obrok. Letovanje bo trajalo od 29. 8. do 5. 9. «?s poslančeva ŽARNICA: Ali zrni Pa h orj e VB vlada pripraviti primerne odgovore na zahteve časa? Zadnje tedne smo v pričakovanju tretjega vladnega svežnja ukrepov za izboljšanje nezavidljivih gospodarskih in splošnih razmer v državi. Podobno kot prva dva svežnja, ki naj bi po trditvah Pahorjeve ekipe ponudila veliko učinkovitih ukrepov in priložnosti, tudi za tega napovedujejo isto - ohranil naj bi veliko delovnih mest, pomagal naj bi ustvarjati tudi nova, dal nov zagon gospodarstvu in dvignil optimizem prebivalcev. Vendar je to samo napoved, zelo podobna tisti, ki je pospremila v življenje prvi in drugi Pahorjev sveženj. Ali se morda še kdo spomni, kaj sta prinesla prvi in drugi sveženj? Najbrž jih je prav malo, ki se spomnijo katerega od ukrepov - morda Pahorjevih kavic in subvencioniranja delovnega časa. Najpomembnejša ukrepa, s katerima bi država skrajšala svoje plačilne roke ali skrajšala rok vračila preplačanega DDV in s katerima bi vsaj nekoliko prebili kreditno blokado bank in izboljšali likvidnost gospodarstva, Pahorjeva koalicija ni podprla. Drznem si zapisati, da se je to zgodilo samo zato, ker smo oba predlagali poslanci SDS. Vendar, če so bili daljši, 60-dnevni plačilni ali vračilni roki države v normalnih okoliščinah ali v obdobju visoke gospodarske rasti še sprejemljivi, pa niso več v kriznih razmerah. Prav nobenega razumnega razloga ni, da država zadržuje denar na svojih računih. V takih okoliščinah je potrebno storiti vse, da se denar hitrejše vrti. Pa tudi, da davčni primež popusti. Nerazložljivo je, da banke, kljub državni garanciji, ne sprostijo denarja za srednja in mala podjetja. Imajo pa ga dovolj za nekaj velikih tajkunov, ki jim z refinanciranji pomagajo »preboleti« krizo, v katero jih je potegnil pohlep. Najbrž je za Pahorjevo vlado preživetje teh tajkunov t. i. nacionalni interes. Vlada je ponudila malo, mnogo premalo. Najbrž so že spoznali, da bodo Slovenijo težko vodili bolje. Prejšnji (Janšev) mandat je po odzivnosti, primernosti in učinkovitosti reakcij in ukrepov za Pahorjevo ekipo nedosegljiv cilj. Morda je zato Pahorjeva ekipa vse svoje kapacitete in politično moč zastavila za t. i. »izbrisane«. Ti so tako velika prioriteta, da jih je ministrstvo Kresalove na novo preštelo in ugotovilo, da jih je celo 7.500 več, kot jih je bilo v času SD-jevega ministra Bohinca. Kar je še bolj sporno, se t. i. »izbrisani« obravnavajo povsem drugače kot veterani in žrtve vojne za Slovenijo ali pa žrtve iz obdobja druge svetovne vojne. Če so odškodnine in rente »osamosvojiteljev« in žrtev druge svetovne vojne predpisane z zakoni, pa to ne velja za t. i. »izbrisane«. Tem so začela sodišča dosojati izredno visoke odškodnine, ki so več 10 x višje od zneskov, ki so jih kot odškodnino prejele tiste žrtve, ki so ustvarjale to državo ali pa pretrpele gorje 2. svetovne vojne po taboriščih, tujih deželah, bili žrtve delovanja vojaških sil... In t. i. »izbrisani« odškodnine zahtevajo zato, ker se večinoma niso hoteli odzvati na številne pozive Piše: poslanec SDS Jože Tanko oblasti novo nastale Slovenije, kar mnogi tudi javno priznavajo. Mimogrede je koalicija popravila še vdovske dodatke k pokojninam po zavarovancih JLA, čeprav za to ni bilo nobene potrebe, kajti višina teh (že prej privilegiranih) pokojnin je bistveno višja od najnižjih kmečkih pokojnin. Za naše kmečke zavarovance, ki so v težkih razmerah izgorevali na naši zemlji, pa ni nobenega posluha. Naš poslanec Hrovat je vložil zakon, s katerim bi se popravile tudi kmečke pokojnine, in upam, da ga bo glasovalni stroj koalicije podprl. Prav tako želi vlada na hitro popraviti »krivice« v pravosodju. Zato je pomembno znižala število notarskih mest. S tem je zmanjšala konkurenco, kar bo za posledico imelo dvig notarskih tarif. Podobno pa se dogaja na področju odvetništva. Temeljni cilj spremembe zakona o odvetništvu, ki ga hoče Pahorjeva vlada na hitro uveljaviti, je prenos določanja odvetniških tarif iz Državnega zbora na Odvetniško zbornico. Najbrž ne zato, da se bodo znižale, ampak zato, ker je odvetniška zbornica nezadovoljna z 20 - 70-odstotnim znižanjem njihovih tarif, ki jih je prinesel »Šturmov« zakon. Skratka, tam kjer bi vlada lahko reagirala in sprostila gospodarsko aktivnost, npr. pri plačilnih rokih ali pri določanju kreditne politike državnih bank, ne reagira in podpira tajkune. Tam pa, kjer bi lahko zadeve počakale in bi se jih lahko lotili bolj trezno in sistemsko, pa nerazumno hiti. Plačali bodo itak državljani. SDS vabi, da si ogledate našo spletno stran http://www.ribnica.sds.si. NE IZBRIŠIMO DEMOKRACIJE ! Pa ne že spet »Izbrisani« bo rekel marsikdo od vas, pa vendar si ne morem kaj, da ne napišem nekaj o tej temi. »Izbrisani« so tema, o kateri se zadnje čase še posebno veliko govori. Nekatere debata o izbrisanih jezi, druge spravlja v obup, tretji pa ostajajo ravnodušni. Pa res vsi razumemo, kaj se je v resnici zgodilo pred 17 leti in zakaj prihaja do take napetosti, ko nekdo omeni izbrisane in urejanje tega vprašanja? Pa začnimo od začetka. Takoj po osamosvojitvi Slovenije, smo tisti, ki smo imeli republiško državljanstvo slovensko, zvezno državljanstvo pa jugoslovansko, avtomatsko dobili državljanstvo Republike Slovenije, tisti, ki pa so imeli republiško državljanstvo druge takratne jugoslovanske republike, pa so bili pozvani, da zaprosijo za slovensko državljanstvo. Tako so se nekateri posamezniki, ki so ostali v Republiki Sloveniji po njeni osamosvojitvi, morda vsak deseti od njih, odločili, da ne zaprosijo za državljanstvo, za kar so imeli tudi vso pravico. To svojo odločitev so bolj ali manj zavestno sami izbrali in sprejeli dejstvo, da bodo dobili status tujca v Republiki Sloveniji. Pričakovali so lahko, da zaradi te odločitve ne bodo več izenačeni v pravicah in dolžnostih z državljani Republike Slovenije, kot so bili v prehodnem obdobju. Toda nihče od njih pa ni mogel pričakovati, da jim bo država, kjer so leta dolgo živeli in delali, kjer so si l35 ustvarili družine, kjer so se šolali in izobraževali, odvzela tudi stalno prebivališče. Mnogi od njih so bili takrat otroci ali dijaki, ki so bili rojeni v Sloveniji, vendar so imeli v rojstnem listu napisano drugo narodnost, ne slovensko, kar ni bila taka redkost v tistem času. Pri mnogih starši mogoče niso niti razumeli, kaj to pomeni, pa vendar, bistvo vsega tega je, da si ti ljudje niso zaslužili izbrisa, ampak status tujca s stalnim prebivališčem, ki pa jim je bil nasilno odvzet oz. uradno sploh niso več prebivali v Sloveniji! Prebivali niso nikjer, iz registra državljanov s stalnim prebivališčem so bili izbrisani in namesto da bi jih premestili v register tujcev s stalnim prebivališčem, so jim odvzeli vse. To dejanje je bilo zavrženo in diskriminatorno in se je nanašalo le na državljane bivših jugoslovanskih republik, ne pa na ostale tujce. Prvi člen Ustave RS se glasi »Slovenija je demokratična republika«, torej dokažimo, da je to res in da tu prebivamo ljudje, ki nam ta beseda še vedno veliko pomeni in ki spoštujemo človekove pravice kot temelj vsake demokracije. Pa se ustavimo še pri odškodninah, stvari, ki ljudi najbolj razburi. Do danes ni bil izplačan niti evro iz naslova odškodnin izbrisanim in odškodninska odgovornost v primeru izbrisa ni vnaprej podana. Vsaka zahteva za odškodnino pa je stvar presoje sodišča in posamezne tožbe. Sam izbris ni že podlaga za odškodnino, torej mora vsak izbrisani, ki se odloči za tožbo, tudi dokazati, daje bil zaradi izbrisa oškodovan, kar pa ni tako preprosto. Do sedaj je bilo izdanih že več kot 5000 odločb, izplačana pa ni bila niti ena odškodnina. Tukaj gre predvsem za obliko pravičnega zadoščenja, in to je povrnitev statusa prebivališča. Država mora spoštovati odločbe Ustavnega sodišča, torej mora izvršiti tudi odločbo v primeru izbrisanih. Sprašujem se, čemu ni bila ta izvršena že takrat, ko je bila pravnomočna. Predvsem moramo tu razumeti pojem izbrisanih in tisto, kar odločba Ustavnega sodišča dejansko določa. Torej ne gre za podeljevanje državljanstva, ker samo državljanstvo nima pri izbrisanih nobenega pomena, čeprav nekateri to želijo tako razumeti. Napaka s stani države je bila narejena v tistem delu, ko so ljudje, ki se niso odločili za slovensko državljanstvo (ali niso podali zahtevka za njegovo pridobitev ali pa ga sploh niso želeli pridobiti) postali tujci in bi morali biti obravnavani, kot je to določal takratni Zakon o tujcih. V nasprotju s tem zakonom pa so jim bile odvzete tudi vse ostale pravice, ki pa ne izhajajo iz pravic državljanstva, kot so pravice socialne in delovne narave (torej stalno prebivališče in socialno ter zdravstveno zavarovanje) in to le tistim ljudem, ki so bili takrat državljani bivše Jugoslavije, ne pa tudi ostalim tujcem, ki so takrat prebivali v Sloveniji. Zavedati se moramo, da je treba zakone spoštovati, kajti brez upoštevanja le - teh, bo zavladalo brezpravje in demokracije ne bo več. Namesto da se sprašujemo, ali je prav, da vračamo status stalnega prebivališča, si raje priznajmo, da smo naredili napako in se bolj posvetimo vprašanju, kdo je dal nalog za izbris teh ljudi. Ta Slovencem gotovo ni v ponos. ANDREJA ŠKRABEC, predsednica OO Zares Ribnica Izkušnje evropskih poslancev Nove Slovenije EVROPA SE BO BOLJ UBADALA Z ZDRAVIMI, NE BOLNIMI LJUDMI Nova Slovenija upa, da ne bo delila slabe usode strank, ki so izpadle iz parlamenta in se vanj nikoli več niso vrnile, je pa vprašanje, kako ji bo to uspelo. Janez Oblak to postavlja kot ključno vprašanje, krivdo za neuspeh pa pripisuje vsem katoliško verujočim - začenši z metropolitom, vse do najnižjega kristjana. Nova Slovenija sodi namreč med krščanske stranke, najbolj močna pa je ravno v ribniškem volilnem okolišu, zato se je svojim volivcem po pol leta prišel v Miklovo hišo 28. marca zahvalit tudi vrh NSI. Predsednica stranke Ljudmila Novak in Lojze Peterle sta dejansko predstavljala svojo ponovno kandidaturo za evropska poslanca. Nobena druga stranka ne bo imela na listi dveh evroposlancev. »Pred petimi leti bi lahko imeli celo 3, a nam je zmanjkalo 5.000 glasov, tokrat pa bo borba trša,« je napovedal Peterle. Slovenci se morajo znajti med skoraj 800 evropskimi parlamentarci (naših je zdaj 7), a kdor želi delati in ima ideje, lahko veliko naredi, menita. Pravzaprav uspeš, če misliš na druge, je bil jasen Peterle. Evropo pa čakajo zdaj drugačni izzivi. V prihodnje se bo veliko več ukvarjala s preventivnimi programi - z zdravimi in ne bolnimi ljudmi-, je dejal Peterle, ki se po sedmih letih prebolevanja raka čuti zdravega in se s to boleznijo več ne ubada. Cela Evropa je tudi postarana in bolna; Sloveniji manjka 250.000 otrok, “ki pa jih ne bo prinesla štorklja iz Bruslja...« Peterle in Novakova trdita, da sta se v preteklem mandatu trudila, da bi se Slovenija čimbolj čutila v Bruslju in da bi se najboljše v evropski zvezi preneslo v našo državo. V preteklem mandatu je v Bruselj prišlo na obisk 3000 Slovencev in ravno tisti teden so čakali avtobus Dolenjskega lista, ki naj bi v evropsko prestolnico pripeljal 50 radovednih novinarjev. »Zdaj pa se moramo kot narod obrniti vase,« ugotavljata ob krizi, ki se razrašča. Po Peterletu se je treba nasloniti na zdravo kmečko pamet, ki sloni na solidnih temeljih. Ekipo NSi je tisto soboto dopolnjevala tudi Mojca Kuncler Dolinar, predsednica Sveta stranke, ki je isti dan v Dobrepolju pripravil svoje srečanje: sprejeli so resolucijo o tem, da se je treba spopasti z resnico in da se prevetrijo šolski učbeniki ter vnesejo medvojni in povojni poboji. Tekst in foto ALENKA PAHUUE Lojze Peterle in Ljudmila Novak Novi predsednik stranke NSi v Ribnici je Janez Merhar. ŽUPNIJA GORA PRAZNUJE 100-LETNICO USTANOVITVE Iz zapisanih virov vemo, da je Gora postala samostojna župnija leta 1909. Sama cerkev se omenja že veliko prej, saj naj bi stala že leta 1220. Vizitacijsko poročilo iz leta 1741 našteva ribniške podružnice in med dvajsetimi omenja tudi cerkev Sv. Duha, Matere božje in Sv. Osvalda na Gori. Nikakor ne smemo pozabiti naše rojakinje Magdalene Gornik, saj v zadnjem času prihajajo tja kar celi avtobusi z romarji. Ogledajo si Magdalenin grob ob naši cerkvi, obiščejo cerkev, kapelico v janežih in križ na polju, kjer je bilo prikazanje. Lansko leto je Goro obiskal tudi kardinal Franc Rode in se vpisal v spominsko knjigo v cerkvi. ÄeSbto Zapisal je, da bi drugi narodi že zdavnaj izpeljali postopek za razglasitev Magdalene Gornik za svetnico. To se bo prav gotovo zgodilo tudi na Gori, pa čeprav malo kasneje. 100-letnico bomo na Gori praznovali 10. maja ob 15. uri, ko bo prišel k nam sam gospod nadškof Alojzij Uran in bo birma ter hkrati počastitev stoletnice župnije Gora. Velja kot povabilo na Goro ob praznovanju! Janez Arko SVETNIŠKO VPRAŠANJE IN POBUDE S ciljem, da zagotovimo normalne pogoje za gledališke prireditve v Ribnici s širšo okolico, podajam pisno vprašanje in dve pobudi: 1. Vprašanje za župana in občinsko upravo: Kdo je najemodajalec dvorane IDEAL, kdo prejemnik najemnine in kaj zato ceno nudi, glede na dejstvo, da zgradba ni vzdrževana, praktično zapuščena, brez ustreznih pomožnih prostorov v sklopu same dvorane za izvedbo resnih - kvalitetnih prireditev (garderobe, toaletni prostori, ogrevanje, osvetljava)? Najemnina je dejansko 1000 EUR za 10 ur, v dvorani brez potrebne infrastrukture, kot to določa cenik, ki je za dvorano IDEAL neprimeren- oderuški. Ocenjujem, da gre za nekorekten, ponižujoč odnos do gledalcev, naših občanov in ribniško sramoto, za katero soodgovornost nosita tako organizator kot tudi najemodajalec. 2. Glede na to, da je interes za kvalitetne, profesionalne gledališke predstave v Ribnici prisoten, dajem pobudo županu, občinski upravi in kulturnim ustanovam (MH, JSKD, MORS kot večinskemu lastniku, da zagotovijo primerne prostorske pogoje za kvalitetna gostovanja gledališč v Ribnici, kar bi bili lahko poleg približanja in popestritve kulturnega dogajanja dodatni finančni viri javnim zavodom in ustanovam za razvoj kulture v Ribnici. Prvi korak je verjetno minimalno potreben vložek v vzdrževanje dvorane in pomožnih prostorov za nastopajoče in sanitarije - skupaj z MORS, ki se ga povabi k sodelovanju. 3. Znova dajem pobudo, po zavrnjenem predlogu ob sprejemanju Občinskega proračuna 2009, da se »letno gledališče v Gradu « uredi tako, da bo služilo svojemu namenu večino leta, tudi v primeru slabših vremenskih razmer. (Dograditev letnega gledališča in prireditvenega prostora s streho, sedeži in razsvetljavo, po zgledu npr. ljubljanskih Križank). Ambient, občinsko lastništvo in nujna vzdrževalna in obnovitvena dela ter vrsta kulturnih prireditev, ki se letno pripravljajo, pasijon, grajski večeri, občinske in državne proslave, društvene prireditve, politični shodi ... so argumenti, ki opravičujejo vlaganja v ta grajski kompleks, tudi s pomočjo državnih in EU - virov. Benjamin Henigman, občinski svetnik POPRAVEK V Rešetu, marec 2009, se je v članku Koncert bivših učenk GŠ Ribnica nehote zgodila napaka pri imenu ene izmed bivših učenk. Pravilno ime je Kaja Lešnjak. Za neljubo napako se prizadetim opravičujemo. Uredništvo e/v <■<> Materinski dan na Grmadi ENA SAMA JE MAMA je bil naslov prireditve ob materinskem dnevu, ki smo ga letos že drugič praznovali na Grmadi, |Drvič pa v letu 2007. Učenci in učiteljice OS Sušje smo se odzvali povabilu Turističnega društva Grmada. Skupaj smo pripravili in oblikovali kulturni program. Prireditev je skozi besedo in pesem izražala zahvalo in sporočala ljubezen, ki jo otroci čutijo do svojih mamic. V prelepem sončnem vremenu je bila Grmada polna obiskovalcev, ki so s pozornostjo prisluhnili recitacijam in ubranemu petju otroškega pevskege zbora iz Sušja ter recitalu gospe Marinke in Teje. Po končani prireditvi smo se posladkali s keksi in odžejali s čajem ter se v sproščenem pogovoru družili. Zahvaljujemo se vsem staršem, Pekarni Pečjak za kekse in oskrbnikoma doma, gospe Okornovi in gospodu Zajcu, ki naše prireditve ohrani v fotografiji za nas in naše zanamce. Vodja PŠ Sušje MARIJA LOVŠIN Prireditev ob materinskem dnevu v Dolenji vasi Kot že nekaj let zapored so v KUD-u France Zbašnik organizirali prireditev ob materinskem dnevu, letos v petek, 22. marca. Pri pripravi in izvedbi so sodelovali z učenci podružnične osnovne šole iz Dolenje vasi. Domišljeno pot skozi večer sta voditelja (v vlogi vsega navajenega para) izpeljala z zabavnimi dialogi, ki jih najbrž pogosto slišimo tudi v naših domovih. 12 nastopajočih skupin in posameznikov je prikazalo plesne, pevske in gledališke točke. Te so bile obarvane z dnevu primerno tematiko, in sicer z mamo. Tako so nastopili otroški pevski zbor in gledališko pevska skupina iz osnovne šole, vokalna skupina Devoks, MPZ Lončar, folklorna skupina Lončki, oba cerkvena zbora, tako odrasli kot otroški. Nastopili so tudi solisti, in sicer Karin Bojc na citrah in vokalista Petra Stopar in Igor Oražem s priredbami znanih slovenskih pesmi, Petra z legendarno pesmijo Jureta Robežnika Mlade oči, Igor pa z Slakovo Mama, prihajam domov. Na koncu smo gledalci imeli možnost videti še zabaven skeč, ki ga je pripravila Mojca Levstik, Ansambel Zdomarji pa so pripravili še presenečenje in poleg predvidenega programa predstavili še svojo novo pesem. Prav je, da se tradicija materinskega dne spoštuje in se mame ceni, zelo lepo pa zanje vsako leto poskrbi KUD France Zbašnik. Primož Tanko Na zmagovalnem odru, skupaj s tekstopiscem, ki je napisal Matjažom Vrhom. :dilo za skladbo DEL SRCA. Ansambel Roka Žlindre se je na festivalu Slovenska polka in valček 2009 v organizaciji Televizije Slovenija v njenem studiu predstavil s pesmijo Del srca. Del srca so vedno nasmejani člani pustili tako v poslušalcih kot v članih strokovne žirije ter prepričljivo postali absolutni zmagovalci festivala. Ansambel roka Žlindre sestavljajo ansambla, harmonikar, klaviaturist in pevec Rok Žlindra, kitarist in pevec Nejc Drobnič, kontrabasist, baritonist ter pevec Rok Modic ter pevka Barbara Ogrinc. Ena njihovih prvih najbolj prepoznavnih pesmi tod naokoli je bila skladba Sekaj polka. Na festivalu Slovenska polka in valček so nastopili tudi leta 2007. Takrat so s pesmijo Najlepše je, kadar sva skupaj dosegli tretje mesto. Na različnih festivalih pobirajo same visoke nagrade, tako so med drugim lansko leto zasedli prvo mesto po izboru občinstva na festivalu Graška gora in prejeli zlatega pastirčka. Ansambel se je na tokratnem osrednjem slovenskem festivalu Polka in valček predstavil s prelepo skladbo Del srca. Prejel je prvo nagrado po izboru strokovne komisije kot tudi prvo nagrado po izboru poslušalcev. Po izboru strokovne komisije za najboljši in najlepši valček festivala, po izboru gledalcev, poslušalcev pa je ansambel prejel okoli 4000 glasov in prepričljivo premagal ostale ansamble. Postali so absolutni zmagovalec festivala. Ansambel ima s svojimi nastopi že polno zasedeno leto, zato vsa pohvala, da najdejo čas tudi za ustvarjanje novih skladb. Še vsaka je bila opažena, tako na raznih prireditvah, festivalih in predvsem pri zvestih poslušalcih. Zdenka Mihelič TURIST eno inFOMCIJSHI CEnTER RIBniCA Razpis za FOTOGRAFSKI NATEČAJ Vsi ljubitelji fotografije in domačega kraja ter njegove kulturne in naravne dediščine ste vabljeni k sodelovanju v naslednjih kategorijah. 1. kategorija: Nova razglednica Ribniške doline 2. kategorija: Najlepši skriti kotički Sodelovanje na natečaju je brezplačno. Natečaj bo potekal od 1. maja do 31. julija. Zadnji dan oddaje je 31. julij 2009. Vse fotografije morajo biti posnete na območju občine Ribnica. V celoti morajo biti avtorsko delo, za kar avtor prevzema odgovornost. Število fotografij je neomejeno. Digitalne fotografije naj bodo v JPG - formatu, izvorne ločljivosti vsaj 1600X1200 svetlobnih točk (pixlov). Oddati jih je možno na elektronskem nosilcu v TIC-u Ribnica ali po elektronski pošti na naslov turizem.ribnica@siol.net. Fotografije naj ne bodo računalniško obdelane. Pošljete lahko tudi skenirane slike klasičnih fotografij. Ob oddaji fotografij je potrebno izpolniti obrazec o podatkih prijavitelja. Dobite ga tudi v TIC-u Ribnica ali na spletni strani TlC-a. Strokovna komisija, sestavljena iz predstavnikov Miklove hiše in zunanjih strokovnjakov s področja fotografije, bo dela ocenila in izbrala najboljša, ki bodo predstavljena na razstavi v Miklovi hiši ob zaključku akcije. Izmed razstavljenih fotografij bo komisija v vsaki kategoriji izbrala najboljšo. Nagrajenca prejmeta nagrado - odkup fotografije v vrednosti 100 evrov. Organizator si pridržuje pravico objave izbranih fotografij tudi na spletni strani TlC-a Ribnica. Občina Ribnica in Miklova hiša - Turistično informacijski center objavljata razpis RIBNIŠKA DOLINA -ČISTA IN UREJENA 2009 Prijazno vabimo k udeležbi v vsakoletni akciji RIBNIŠKA DOLINA - ČISTA IN UREJENA vse občane ribniške občine, ki z veseljem in ljubeznijo urejate svoje vrtove, gredice, balkone pa tudi javne prostore. Razpisujemo dve kategoriji. 1. kategorija: STANOVANJSKA HIŠA V kategoriji stanovanjska hiša bomo ocenjevali zunanjo urejenost bivalnih in ostalih objektov, vrtov in dvorišč ter cvetlične aranžmaje na privatnih zemljiščih. 2. kategorija: VAŠKO JEDRO V kategoriji vaško jedro pa so dobrodošle prijave vseh društev, krajevnih skupnosti, vaških odborov ali drugače organiziranih skupin, ki združijo svoje moči za lepši videz domačega kraja. Kot vaško jedro se pojmujejo lokacije v kraju, ki imajo funkcijo osrednjega zbirnega mesta ali so to funkcijo imele v preteklosti. Lahko so to tudi vodnjaki, napajalniki, kapelice, zelenice ali cvetlične gredice, skratka detajli na javnem prostoru, ki dajejo kraju svojevrsten pečat. Zbiranje prijav Na razpis lahko prijavite sami do konca junija sebe, lahko pa predlagate udeležbo svojega soseda, prijatelja, znanca ali sorodnika. Predlagani kandidati bodo o prijavi obveščeni. Ob prijavi je potrebno izpolniti obrazec. Dobite ga v Turistično informacijskem centru Ribnica, na škrabčevem trgu 23. Lahko pa podatke posredujete po telefonu. Prijave zbiramo: • nanaslov:TICRibnica,Škrabčevtrg23,1310Ribnica; • na tel.: 836 93 35 • elektronska pošta: turizem.ribnica@siol.net Strokovna komisija, sestavljena iz predstavnikov Km etijskosvetoval n e službe Ribnica, Občine Ribnica in Miklove hiše, bo poleti opravila oglede na terenu, posnela fotografije in na zaključni prireditvi podelila nagrade. NUJNO OBVESTILO UREDNIŠTVA Zavedamo se, kako hudo je ob smrti ljubljene osebe, zato moramo biti svojci in uredništvo zelo pozorni na zahvale ob smrti. Zaradi vaše osebne stiske pogosto prihaja do nejasnosti, ki se jim bomo zlahka izognili, če boste upoštevali naša pravila. Že večkrat smo vas naprosili, da zahvale ob smrti pošiljate preko elektronske pošte, prinesete na CD-ju ali disketi. Praviloma jih prinesete napisane na roko ali pa natisnjene, in jih je potrebno prepisovati. Pri tem lahko pride do neljubih napak. Če kdo računalnika nima, mu lahko tudi mi prepišemo želeno besedilo, vendar v vsakem primeru oddajajte čistopis in to na enem kosu papirja - brez naknadno pripisanih popravkov, s pravim besedilom, verzom ali fotografijo. V nasprotnem primeru bomo zahvale dosledno zavračali. VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO ŽELIJO OSVOJITI TUDI TRIGLAV V Gostišču Pugelj je 3. aprila potekal občni zbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki se ga je udeležila približno četrtina članov. Prvi del občnega zbora je bil zelo slovesen, najprej so izobesili zastavo, sledila je glasbena točka prof. Slavice Marinkovič in učencev Glasbene šole Ribnica. Zaključil se je s simbolnim veteranskim dejanjem. S tem so se spomnili na osamosvojitev Slovenije, vrline veteranov in se poklonili spominu padlih tej vojni. V drugem delu so izvolili delovno predsedstvo in prisluhnili nagovorom generalnega sekretarja Zveze veteranov vojne za Slovenijo, predstavnika policijskega veteranskega društva Sever, predstavnika pokrajinskega odbora Ljubljana - okolica in Blažu Milavcu kot predstavniku treh občin. Sledila so poročila o dogajanju v preteklem letu in finančno poročilo. Svoje plane so v celoti realizirali, postavili pa so tudi okviren načrt za delovanje v prihodnjem letu. Ponosni so na spo- minsko obeležje, ki so ga skupaj s društvom Sever postavili na stavbi obnovljene Upravne enote Ribnica. Člani zveze so zelo uspešni v športnih dogodkih znotraj veteranskega združenja. Med drugim je ribniška ekipa dosegla drugo mesto na Tekmovanju v orientacijskem teku v Velenju. Organizirali so tudi izlet v Posočje. Za svoje vnaprejšnje delovanje so si zastavili veliko ciljev, med drugim vsakoletni izlet, sodelovanje na veteranskih igrah, izobraževanje praporščakov, pohod na Triglav ... Na koncu so podelili plakete zaslužnim članom, vse skupaj pa so zaključili s prijetnim druženjem. Pohvalno je, da zveza stremi k širjenju narodne zavesti in nas opominja, da je bila osamosvojitev pomemben korak za Slovenijo in slovenski narod. Tekst in foto PRIMOŽ TANKO S SIMBOLNIM VETERANSKIM DEJANJEM SO SE POKLONILI SPOMINU PADLIM V ZADNJI VOJNI Spomin in prihodnost Kot mnoge, je tudi nas globoko pretresla novica o odkritju posmrtnih ostankov v Hudi jami v Barbara rovu. To je eno najhujših oblik nasilja povojne komunistične oblasti. Najbrž ni take države, ki bi imela na tako majhni površini toliko morišč in grobišč. Do sedaj je odkritih že okoli 600 grobišč. Koliko je še neodkritih? Prav bi bilo, da bi vsi, ki vejo zanje, to povedali. Šele ko bomo vedeli vso resnico, bo možna sprava, šele tedaj bodo ljudje sposobni živeti v miru in slogi. Tudi v našem kraju je morišč in grobišč kar nekaj: Konfin I, Konfin II, Žiglovica, morišča v Jelendolu, v Grčaricah, Bavdlah, Travni Gori, Boncarju in še kje. Spominjajmo se vseh žrtev, ki so bile brez sodbe in dokazane krivde kruto pomorjene. Pri Konfinu bo 25. junija ob 10. uri spominska maša, ki se jo bomo v velikem številu udeležili in bomo tako počastili spomin vseh žrtev totalitarnega komunističnega nasilja. Zaukazani molk in prikrivanje zločinov je tudi zločin. Žrtve pa so vsi svojci pobitih in njihovi prijatelji. Razumni ljudje vedo, kako pomembna je preteklost za sedanjost in prihodnost. Vse naše življenje je zakoreninjeno v preteklosti. Vse naše znanje in izkušnje izvirajo iz preteklosti. Vse načrte za prihodnost in vse naše upe gradimo na znanju in izkušnjah, pridobljenih v preteklosti. Razumni in odgovorni ljudje preteklost raziskujejo in se iz nje učijo, preteklost spoštujejo kot dejstvo, ki ima vsem mnogo povedati. Ljudje, ki so izgubili spomin, ne morejo urejati niti osebnih zadev. Tisti, ki namerno pozabljajo, človeštvu jemljejo upanje in uničujejo narodovo prihodnost. Nevarni so tisti, ki govorijo: Pustite preteklost, glejmo v prihodnost. V preteklosti so zločini, ki bi jih radi prikrili. Mi pa vemo: Spomin je temelj naše sedanjosti in upanje naše prihodnosti! Anica Benčina 'iešero 31 DUATLON RIBNICA 2009 Za pravega športnika dež ni ovira. To seje izkazalo tudi na letošnjem Duatlonu Ribnica 2009, kije štel tudi za slovenski pokal. Navajene prve majske nedelje, kot 11-krat do sedaj, nas je premik na sredo aprila presenetil. Zal pa nas ni presenetil april, ki je zamahnil s svojo muhavostjo in v nedeljo, 19. aprila, predstavljal za tekmovalce preizkus ne samo v športni pripravljenosti, temveč tudi v trmi in vzdržljivosti. Aprilsko vreme in progo so premagali vsi. Ribniški duatlon je bil letos organiziran že dvanajstič zapovrstjo. Poleg premika z majskega termina na aprilski so prvič imeli tudi časomerilce iz Timinga Ljubljana, ki so s svojimi čipi poskrbeli za natančno in hitro obdelavo rezultatov. Organizatorji Triatlon klub Inles Riko Ribnica so se zopet izkazali, poskrbeli so za vse podrobnosti in tekmo izpeljali zares odlično. Za tekmovalce je bilo tudi lepo poskrbljeno, med drugim so se vsi pogreli s toplim obrokom, kar je gotovo najbolj prijalo v deževnem vremenu. Cici duatloncev je bilo žal letos malo manj, a prepričani smo, da jih bo že drugo leto več. Dež pa ni oviral duatloncev na sprint razdalji. Na startu se je pojavilo rekordno število nastopajočih, kljub temu da so nekateri aktivni tekmovalci spremljali tekmo le ob progi in ne na njej. Na tekmi sta tako pri moških kot pri ženskah izstopala le oba favorita; Mateja Šimic se je po lanskem porodu vrnila v še boljši formi, še močnejša, kakor je tekmovanja zapustila. Glede na njen tukajšnji nastop si tega naslova še nekaj časa ne bo pustila vzeti iz rok. V moški konkurenci so bile moči veliko bolj izenačene, vendar le za mesta od drugega naprej. Najvišjo stopničko je namreč zasedel favorit in lanskoletni zmagovalec Bojan Čebin. Njegov nastop je bil na nivoju, ki se za svetovnega prvaka pač spodobi; po teku, ki je bil do sedaj na ribniškem duatlonu najhitrejši, je odsoliral kolesarski del, in drugi tek je bil le še formalnost. V ozadju pa se je za preostala mesta bil pravi boj, saj se je na kolesu oblikovala skupina zelo izenačenih tekmovalcev, ki so kljub nekaj poskusom pobega ostali skupaj in o končni uvrstitvi je odločil drugi tek. Po tekmi sta nam absolutna zmagovalca tokratnega ribniškega duatlona povedala Bojan nekaj več o tekmi, Mateja pa o vrnitvi vrhunske športnice na tekmovalne steze po porodu. Bojan Čebin o tekmi in planih za naprej: »Vesel sem te zmage, sploh ker je bila to prva letošnja dirka. Malo sem imel zaradi tega tudi tremo. Vidim, da je kar v redu forma, tudi časi na treningih so najboljši do sedaj. Ni to kakšen pokazatelj, a kaže se napredek. Odločil sem se, da , , ^ bom starta! na EP v duat- lonu do 23 let, ki bo čez mesec dni v Budimpešti. Do 23 let na EP še nisem dirkal. Zdaj sledi še nekaj slovenskih tekem in dve v Italiji, po EP pa tudi tekme za evropski pokal v triatlonu. Konec septembra pa bom v Ameriki branil dvakratni naslov svetovnega prvaka v duatlonu do 23 let« Že sedaj držimo pesti in verjamemo v njegov uspeh. Zmagovalci in nagrajenci posameznih kategorij - skrajno levo Bojan Čebin in Mateja Šimic Tekst in foto Zdenka Mihelič Mateja Šimic je po rojstvu svojega sina Luke lansko leto že nastopila na duatlonu in prepričljivo zmagala med članicami in ženskami absolutno. »Luka je star 7 mesecev, pridno je in spi,« v smehu pove vesela Mateja. Kako pa se je po porodu vrniti v tekmovalni šport? »Težko je, a vse se da, samo volja mora biti. Moram povedati, da seveda brez mojih in partnerjevih, Sebastjanovih staršev, ki nama pomagajo pri varstvu, ne bi zmogla tako trenirati. Sebastjan tudi trenira, in sicer gorski tek, trenira tudi mlajše, z nasveti in treningi pa pomaga tudi meni. Ja, tudi po porodu se lahko športnica vrne v tekmovalni šport. V bistvu še bolj, pravi neki rek. In po mojem mnenju je nekaj resnice v tem. Potrebno pa je zelo pametno in postopno začeti s treningi. Jaz sem začela trenirati, oziroma bolje rečeno se rekreirati 11 tednov po porodu. Še vedno pa sem zelo previdna,« je povedala nasmejana Mateja, zaposlena tako kot Čebin v Slovenski vojski. REKREATIVNI TURNIR V BADMINTONU - KOČEVJE 2009 V Športni dvorani Kočevjeje 19. aprila potekal REKREATIVNI TURNIR V BADMINTONU - KOČEVJE 2009. Organizatorja turnirja sta bila Badminton sekcija Kočevje in Športno društvo Sokol. Na turnirju je nastopilo 50 posameznikov v moški in ženski kategoriji ter 38 moških, ženskih in mešanih dvojic. Poleg domačih tekmovalcev je na turnir prišlo tudi nekaj igralcev iz Ribnice, Rakeka, Črnomlja in Semiča, ki so s tem popestrili že tako številno udeležbo domačih tekmovalcev. Tekmovanje je potekalo na 9-ih igriščih v več kategorijah. Od ribniških rekreativcev se je v igri posameznikov izkazal Alojzij Kos, ki je v predtekmovalni skupini premagal vse nasprotnike in nato klonil pred Aljošo Beljanom. V moških dvojicah pa sta iz Ribnice nastopila Matjaž Nosan in Drago Marjanovič, ki sta zasedla četrto mesto. Tekst in foto DRAGO MARJANOVIČ i 4- APRIL USPEŠEN ZA RIBNIŠKO PLAVANJE Mednarodni miting Pomlad 2009 Na mednarodnem mitingu Pomlad 2009 je 18. aprila nastopilo preko 400 plavalcev iz Madžarske, Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Zelo uspešen Chad Andoljšek si je priboril neverjetne štiri zlate in 4 srebrne medalje, Jošt Pavlin tri zlate in eno srebrno, Lucija Kous je bila enkrat zlata ter trikrat srebrna. Maja Guduraš je enkrat stala ne drugi stopnički ter dvakrat na tretji, Blaž Ficko je osvojil dve bronasti medalji, Ožbe Poje eno bronasto, Nik Obranovič in Tim Zobec pa vsak po eno srebrno medaljo. Štafeto 4 x 50 m mešano v postavi Chad, Jošt Pavlin, Nik in Tim so okronali s srebrom. ANŽE PAVLIN PRIPOMOGEL K ZMAGI SLOVENIJE NAD HRVAŠKO V Zagrebu so se v začetku aprila pomerile kadetske in mladinske državne reprezentance Slovenije in Hrvaške. Kadetske vrste naše reprezentance je prvič zastopal Anže Pavlin, ki je z dvema četrtima mestoma pomagal Slovencem do zmage. Čestitamo, Anže! RIBNIŠKI PLAVALCI ZELO USPEŠNI V CEUU V celjskem bazenu Golovec se je 4. aprila odvijal tradicionalni Velikonočni miting. Na njem je nastopilo 300 najboljših mladih slovenskih plavalcev. Med Ribničani so najbolj izstopali Chad Andoljšek, Jošt Pavlin in Maja Guduraš. Chad je v seštevku treh rezultatov zasedel drugo mesto. Jošt je v mlajši kategoriji mlajših dečkov dvakrat zmagal na 50 m prosto in 50 m prsno in bil drugi na 100 m mešano. Maja pa je domov odnesla 2 zmagi v mlajši kategoriji deklic na 100 m prosto in 100 m prsno. Zelo dobro so nastopili tudi ostali naši plavalci, ki so v skoraj vseh disciplinah odplavali svoje osebne rekorde. MM ARENA TROPHY, München 2009 Konec marca so se ribniški plavalci udeležili Mednarodnega Mitinga Arena Trophy v Münchnu ter se vrnili kar z enajstimi medaljami ter številnimi ostalimi visokimi uvrstitvami. V večini so vsi izboljšali svoje osebne rezultate ter osvojili štiri zlate , dve srebrni in pet bronastih medalj. Najbolj uspešen je bil Chad Andoljšek, ki je na 100 m prosto, 100 m delfin ter 200 m prsno osvojil zlato, na 100 m hrbet pa bron. Maja Guduraš je bila prav tako zlata v disciplini 100 m prsno ter bronasta na 200 m prsno, Jošt Pavlin pa si je priplaval dve bronasti medalji na 200 ter 100 m prsno. Jan Zajc je na 200 m hrbet osvojil bron, na 100 m hrbet pa srebro, Jan Mate pa je bil drugi na 200 m prosto. Naši plavalci so bili z več kot zadovoljnim trenerjem na čelu izjemno veseli dosežkov. Vsem plavalcem in trenerju čestitamo za dosežene rezultate, hvala pa tudi Marku in Rihardu, ki sta tekmovalce spremljala. Za Plavalni klub Inles Ribnica novico zapisala MajaJeranko Ribniški plavalci pred slovito Aliance Areno v Munchnu. Za uvrstitev med prvih šest zmanjkala ena točka Rokometaši Ribnice Riko Hiš so na zadnji tekmi rednega dela sezone gostovali v Celju in že točka bi bila dovolj za uvrstitev na tako želeno 6. mesto, ki je vodilo v končnico za prvaka. Ribničani so sicer prikazali zelo lepo igro in bili večji del tekme konkurenčni državnim prvakom, vendar na koncu niso uspeli osvojiti točk. Končnico za obstanek so začeli z najboljšim izhodiščem, ki so ga potrdili tudi na prvih dveh tekmah nadaljevanja lige. V gosteh so premagali novomeško Krko s 24 : 23 ter doma trboveljskega Rudarja s 35 : 30. Obe tekmi kažeta, da motivacija ekip zaradi nezanimivosti tekmovanja že počasi pada, Riko hiše pa so obe zmagi dosegle brez pretiranih težav. Cilj - osmo mesto, ki je bil postavljen pred sezono-, je tako rekoč že dosežen, kljub temu pa si v klubu želijo, da bi uspešno sezono končali s kar najboljšimi rezultati. Osvojitev končnega sedmega mesta v državnem prvenstvu bi bil najboljši dosežek društva, odkar se tekmovanje odvija v samostojni Sloveniji (do sedaj je najboljši rezultat 8. mesto, dosežen v sezoni 2005/06). Aktivnosti vodilnih so trenutno usmerjene predvsem v sestavljanja ekipe za naslednjo sezono, ki bo glede na nastalo gospodarsko situacijo, ena najtežjih doslej. Pridobivanje finančnih Rešeto virov za ohranitev vsaj jedra ekipe, ki bi lahko naslednjo sezono nadaljevala po začrtani poti in morda izkoristila težave drugih klubov ter dosegla uvrstitev med najboljših šest, bo letos še posebej zahtevno. V društvu seveda apelirajo na vse trenutne in bodoče sponzorje in donatorje, da bi tudi v težkih trenutkih še naprej sodelovali pri projektu graditve stabilne prvoligaške ekipe, ki se je pričel lansko sezono. Prav tako v društvu vabijo vse ljubitelje rokometa, da se udeležijo še zadnjih Lestvica 1.-6. mesto dveh tekem v domači dvorani in skupaj z igralci in vodstvom proslavijo najboljši rezultat ribniškega rokometa v samostojni Sloveniji. Približujejo se tudi zaključni boji v vseh mlajših starostnih kategorijah in, kot kaže, se bo večina selekcij ponovno uvrstila med najboljše v državi. Na ta način se nadaljuje kvalitetno in strokovno delo ribniških trenerjev, tako da se nam za prihodnost ribniškega rokometa ni treba bati. Več o rezultatih vseh ekip RD Ribnica Riko hiše in novicah si lahko preberete na spletnih straneh: http://www.rokometno-drustvo-ribnica.si Za RD Ribnica Riko Hiše Natan H0JČ Mesto Ekipa ŠT Z N p Točke 1. RK GORENJE 2 2 0 0 37 2. RK CIMOS K. 2 I 0 1 37 3. RK CELJE P.L. 2 1 0 1 31 4. RD SLOVAN 2 2 0 0 25 5. RK TRIMO T. 2 0 0 2 23 6. RK PREVENT 2 0 0 2 20 LESTVICA 7.-11-MESTO Mesto Ekipa ŠT Z N p Točke 1. RD RIBNICA Riko hiše 2 2 0 0 23 2. RK Jeruzalem ORMOŽ 1 1 0 0 18 3. RD MERKUR Škotja Loka 1 1 0 0 13 4. RK RUDAR Trbovlje 2 0 0 2 10 5. MRK KRKA 2 0 0 2 3 33 Konjeniški klub Ugar je uspešno kandidiral na razpisu Fundacije za šport M APRIL 2009 Čudovit dan, luštna družba in prav tak pohod, dehteča narava in pomlad na morju med dišečimi borovci, rožmarinom in sredozemskimi cvetlicami. Spomini in razgledi, ki bodo v nas še dolgo, dolgo... Konjeniški klub Ugar je na letošnjem razpisu Fundacije za šport na področju gradnje športnih objektov uspešno kandidiral s projektom »Ureditev območja za postavitev montažnih boksov za potrebe organizacije mednarodnih konjeniških tekmovanj« ter s tem postavil še en mejnik k dvigu kakovosti organizacije tovrstnih tekmovanj. M Fundacija za šport, ki razdeljuje sredstva na področju športa od leta 1998 in pomembno prispeva k izboljšanju pogojev za razvoj športa in športne kulture v Sloveniji, je za leto 2009 razdelila sredstva 469 im programom v višini 10.164.647 EVROV. Na področju gradnje športnih objektov, na katerem je kandidiral tudi KK Ugar, je pristojna komisija obravnavala 225 vlog, ki so s skupno višino zaprošenih sredstev kar 7,78 - krat presegla višino razpisanih sredstev za omenjeno področje. KK Ugar bo s projektom ureditve terena za postavitev montažnih boksov pomembno prispeval k dvigu kakovosti organizacije konjeniških športnih tekmovanj na najvišjem nivoju. Montažni boksi so do sedaj stali na neurejenem travniku, kar bi lahko v primeru zelo slabega vremena v dneh pred prireditvijo v najslabšem primeru pomenilo tudi odpoved tekmovanja. Odločitev, da zemljišče primerno uredimo ter ga opremimo z električnimi in vodovodnimi inštalacijami, je torej za zasledovanje postavljenih standardov smotrna. Urša Jaklič S POTI PO OSORŠČICI PROTI NAJVIŠJEMU VRHU OSORŠČICE IN OTOKA LOŠINJA, 13.APRIL. Datum: NEDELJA, 10. 5. Kam: na 3. skupni pohod s PD Velike Lašče - na ANGELSKO GORO, OTLIŠKO OKNO, SINJI VRH (1002 m) Izhodišče: Otlica nad Ajdovščino Zahtevnost: LAHKA pot Trajanje: 6 ur hoje Načrt pohoda: Otlica - Cerkovna - Penklerija - Otliški maj - Otliško okno - Šturska pot... itd. Sinji vrh je tudi točka Slovenske planinske poti (transverzale). Prijave in akontacije: torek pred pohodom, to je 5. maja ob 19. uri v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PŽS), osebni dokument in varen korak. Vodja pohoda: Janez Centa (informacije: 031/ 844 910) Datum: SOBOTA, 23. 5. Kam: na SVINJAK (1653 m) Izhodišče: Kal-Koritnica (460 m) Zahtevnost: ZAHTEVNA pot Trajanje: 6 ur hoje Načrt pohoda: Kal-Koritnica (460 m) - vrh - Kal-Koritnica Prijave in akontacije: Torek pred pohodom, to je 19. maja ob 19. uri v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PŽS), osebni dokument in varen korak. Vodja pohoda: Marjan Intihar (informacije: 031/ 560 664) Tekst in foto Zdenka Mihelič KOTIČEK ZA ZDRAVJE pripravila Andreja Pogorelc Pesticidi, ubijalci življenja! (I.del) Hormonsko ravnotežje v telesu je eden izmed najzapletenejših mehanizmov za uravnavanje tisočih funkcij. Velika večina kemikalij sodi v skupino hormonskih motilcev, kar pomeni, da motijo pravilno izločanje in ravnovesje hormonov. Po besedah neodvisnega raziskovalca Antona Komata povzročajo feminizacijo moških ali - povedano po domače, poženščenje moških. Ze najmanjše količine dolgoročno povzročajo oligospermijo (sterilnost) in znižano produkcijo testosterona. V zadnjih 40 letih je število spermijev pri moških v Evropi padlo za polovico. Ravno tako je padla raven moškega spolnega hormona testosterona. 3U, Velik problem so hormonski motilci v vodi, ki jih v kanalizacijo spustimo z urinom in ostalimi odplakami (kemični detergenti, čistila) in ostalimi pesticidi. V pralnih sredstvih na primer se pogosto nahaja nonilfenol, ki deluje kot hormon in povzroča razvojne nepravilnosti ter motnje plodnosti. Med pesticide spadajo vsa kemična sredstva, ki uničujejo tako imenovane »škodljivce«, tudi insekticidi, ki jih dobimo v obliki pršil v prosti prodaji. Defolinti, ki so jih prvič uporabili v vietnamski vojni, so povzročili strahotne razvojne nepravilnosti novorojenčkov, množične spontane splave in sterilnost moških. Njihova sestavina je herbicid 2,4-D, ki je pri nas v prosti prodaji! V svetu največ pesticidov porabijo na poljih koruze, soje, pšenice, zelenjave in bombaža. Ostanki različnih zdravil človeka in živali v urinu, katere niti čistilne naprave ne morejo prečistiti, pridejo v vodotoke in tako jih mi zopet zaužijemo. Motilci, ki jih preko pitne vode zaužijejo moški, delujejo uničujoče predvsem na vezavo njihovih spolnih hormonov. V njihovem telesu se začnejo dogajati spremembe: manjša poraščenost, manj mišic, bolj ženstvena oblika okostja, neplodnost ali vsaj zmanjšana aktivnost spermijev. Tudi raziskovalec T. Hayes je s skupino kolegov z Univerze Kalifornija prišel do ugotovitev, da so se že pri koncentraciji 0,1 ppb atrazina (toliko kot zrnce mivke v olimpijskem bazenu), samcem poleg testisov razvili še ovariji. Nastala so dvospolna žabja bitja, in to natančno pri mejni koncentraciji, ki je še dopustna pri človeški populaciji. Pri nekoliko večjih koncentracijah pa je njihov testosteron strmoglavil na minimum in so jih preplavili estrogeni hormoni - žabci so postale žabe. Atrazin in nitrati so naj pogostejši onesnaževalci podtalnice tudi pri nas v Sloveniji. Rešeto JURE HENIGMAN, IGRALEC Z OBČUTKOM ZA KOMIČNOST Jure Henigman, ki je študiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, smer Dramska igra in umetniška beseda (mentorja Mile Korun in Matjaž Zupančič), prihaja z Griča pri Ribnici. Od decembra 2008 je član igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, igra v več vlogah, najbolj pa se nam je nedavno tega vtisnil v spomin s prepričljivo igro ljubimca v televizijskem filmu Igra s pari, ki smo jo na TV-zaslonih videli 25. marca. Jure, za katerega so ob podelitvi študentske Severjeve nagrade zapisali: »Jure je s svojim delom na Akademiji in tudi zunaj nje dokazal, da ima ob svoji igralski, odrski prezenci tudi velik občutek za '9ralski detajl, sposobnost za psihološko karakter-'Zacijo ter tudi občutek za komičnost,« zase pravi, 'ja pri igranju najbolj uživa v ustvarjanju in odkrivanju človeških plati in plasti, največ pa mu pomeni to, da Uživa v tem, kar dela, da ljudi, ki ga gledajo, lahko Sane, nasmeji, razjezi ... »ali da jih uspavam«, v Srnehu doda. Drugi, ki so ga videli na odru, pravijo, ča naravnost blesti! Jure je prvi otrok Benjamina in Nevenke Henigman, '[na še dva brata, Jako in Nejca, ter sestro Katjo. Čeprav je njegovo stalno prebivališče še vedno Crič, pa že nekaj časa živi v Ljubljani. Kdaj si začutil željo po igralstvu? Nikoli nisem sanjal o tem, da bi bil igralec. Spomnim da sem kot otrok želel postati avtomehanik, kasneje sem razmišljal o ekonomiji, pa družboslovje, Rodovina ... Malo za hec in malo bolj zares kot za čec sem se prijavil na sprejemne izpite na ljubljanski ^GRFT in bil kasneje sprejet. Kaj je bilo tisto, karte je pritegnilo? Si imel take hobije, bil v dramski skupini OŠ, gimnaziji? ^Pomnim se, da sem obiskoval dramski krožek v četrtem razredu osnovne šole, vendar nisem Pokazal pretiranega zanimanja. Tako da sem se po Uokaj obiskih poslovil z mislijo, da to ni zame. Šele kasneje, v drugem letniku gimnazije (obiskoval sem Gimnazijo Ledina), meje profesorica za slovenščino Povabila k sodelovanju v dramskem krožku. In tako S6rn čisto po naključju pristal v dramski skupini in Pobil svojo prvo vlogo - vlogo kmeta. Uporabil sem Uaš dialekt, ljudje so se smejali, meni pa je oder Pokako prirasel k srcu. Predvsem zaradi dobrega občutka, ki sem ga dobival, ko sem stal na odru, sem se kasneje prijavil na sprejemne izpite in tako je ta občutek dobil nekakšno potrditev. So te starši vzpodbujali pri tvoji odločitvi ali so malo kolebali, le zakaj si si to izbral? Nikoli si nisem mislil, da bom igralec. Tudi oče in mama nista predvidela tega. Ko se je to zgodilo, sta bila sprva malo prestrašena, kako in kaj, kasneje, ko sta videla, da v tem uživam, pa sta mi popolnoma zaupala in me vedno podpirata. Predstavljam si, dati je kot staršu mogoče to težko sprejeti. Še posebej, ker nismo že neka uveljavljena igralska družina, kjer bi bilo to pričakovano. Čeprav je bil ata Jaka svoj čas glavna zvezda dolenjevaškega odra. Sedaj si zaposlen v Mestnem gledališču Ljubljana. Kako je igrati med že uveljavljenimi igralci in si z igranjem služiti kruh? V profesionalnih teatrih sem igral že, ko sem bil še na akademiji, tako da je bil led že prebit. Na začetku je težko, ker se spopadaš z najbolj banalnimi problemi, kje je šele razmišljanje o vlogi. Kasneje se privadiš, se sprostiš, vidiš, da ti ljudje zaupajo in dejansko začneš uživati. Res pa je, da se projekti med sabo zelo razlikujejo. Sodelavci so me zelo lepo sprejeli in tudi direktorica mi je precej naklonjena. Jaz pa se trudim, da to zaupanje in naklonjenost vedno znova upravičim. Je bila tvoja prva opcija MGL ali si želel kam drugam? Imel sem kar nekaj ponudb v različnih slovenskih teatrih. Za MGL sem se odločil predvsem zaradi vlog, ki so mi bile ponujene, in Ljubljane, seveda, zelo težko bi mi bilo zapustiti Ljubljano. Nedavno smo te videli v televizijski igri. Kako je igrati pred kamerami in kako pred občinstvom v gledališču? Kaj je zate večja draž in pravi užitek? Oba medija imam zelo rad, pa čeprav sta si precej različna. Na odru živiš in dihaš skupaj s publiko, stvar je organska. Lahko se tudi zmotiš, malo improviziraš, odvisno od situacije, predstave, publike... Pri filmu je to drugače, tam je vse bolj matematično, razsekano. Lahko se ti zgodi, da najprej snemaš konec filma in šele za tem začetek. Potrebno je veliko priprave, predvsem pa kilometrine. Film je lahko veliko bolj intenziven in skoncentrinan proces kot oder, navadno ker ni časa in denarja. Rad sem na odru in zelo rad snemam filme. Seveda je pa najbolj pomembno, kakšno predstavo delam in kakšen film snemam. Kvaliteta vedno pred kvantiteto. Kaj ti je pri igralstvu najlepše? Najlepša mi je svoboda, ki ti jo ta poklic omogoča. In odprtost. To je poklic o vseh poklicih in to je najlepše. Enkrat si nekdo, drugič nekdo drug ... super! Kaj ti požene največ adrenalina ‘po krvi’? Do sedaj je bil to bungee jumping, haha. Kaj igraš raje - komedije, tragedije, drame itd...? Nisem omejen na žanr. Rad delam dobre tekste, z zanimivimi ljudmi. Res pa je, da sem do sedaj sodeloval v bolj resnobnih projektih; očitno mi bolj ležijo. Ne bi se branil dobre komedije. Sam za sebe mislim, da imam širok igralski spekter. Režiserji me za sedaj večinoma zasedajo v energične, agresivne in uporniške tipe, zato mi je verjetno vedno izziv, ko sem zaseden kontra temu. Te pokličejo za vlogo ali hodiš na avdicije? Sovražim avdicije, vem, da so včasih res potrebne, vendar jih ne maram. Imam to srečo, da me ljudje kar pokličejo. V katerih igrah, projektih trenutno igraš? Trenutno igram v MGL v predstavi Ples na vodi v režiji Barbare Hieng Samobor in v predstavi Milo za drago v režiji Sebastjana Horvata. Igram še v gledališču Glej z Zvezdano Mlakar v predstavi Vincent River ter v Cankarjevem domu v predstavi Macbeth v režiji Ivice Buljana. Jeseni pa pride v kino film Osebna prtljaga režiserja Janeza Lapajneta, kjer imam manjšo vlogo. Kje se vidiš čez 10 let? Kakšne so tvoje ambici-„ je? Čez deset let. ... hm ... nimam pojma. Z ambicijami se ne obremenjujem. Delam tisto, kar me osrečuje. Če nekega dne ne bo več tako, ne bom rabil dolgo, da se temu odpovem. Pogovarjala sem se ZDENKA MIHELIČ Kateri je tisti trenutek v igralstvu, ko si rečeš - rad sem igralec, ja, to je to, zaradi česar sem se odločil za igralstvo, to me je pritegnilo in zaradi tega želim igrati za vedno, to je moj poklic. Za mene je to takrat, ko pridem na vajo z neko idejo, jo na odru realiziram in navdušim režiserja in soigralce. To se lahko zgodi tudi na predstavi, tam narediš vtis na ljudi. Vendar mi je proces oblikovanja predstave vedno bolj zanimiv kot sama predstava. 45 GLASBENIH LET ... Slovenski prostor ceni našo Glasbeno šolo, ker so uspehi glasbenikov dokaz dobrega dela Prvega ravnatelja ribniške glasbene šole Andreja Puharja ni več med živimi, toda mnogi, vključno z njegovo ženo, vedo povedati, koliko zanesenosti in volje je premogel, ko si je prizadeval postaviti na noge naš glasbeni hram. Od tega, kako so nanosili stole različnih oblik in barv, ker drugega ni bilo možno dobiti, do tega, kako je ravnatelj Puhar hodil od vrat do vrat in snubil otroke, da se vpišejo v glasbeno šolo. Odziv na anketni list, ki gaje 1962 izdal občinski iniciativni odbor, je sicer tudi bil zelo velik in leto kasneje se je dejansko začel pouk s 84 učenci. Danes jih je preko 300 in imamo glede na število prebivalcev eno večjih glasbenih šol v državi. Ko bi jih pokojni ravnatelj Andrej Puhar videl danes! Videl 22. aprila, ko so glasbeniki pripravili imeniten koncert v dvorani Športnega centra in se izkazali v mnogih zasedbah; tudi v povsem sveži in pripravljeni le za slavnostni koncert - jazz rock izvedbi profesorjev glasbene šole, ki je igrala najbolj znane melodije iz filma James Bond. Novi ravnatelj Matjaž Jevšnikar, ki je vodenje šole prevzel leta 2007, se je izkazal v vseh vlogah: kot del omenjene priložnostne zasedbe, kot dirigent številnemu simfoničnemu orkestru, kot erega smo lahko sila ponosni. Vodi ga ravno novi ravnatelj, ki je šele četrti po vrsti v dolgem obdobju glasbene šole. Pred Kogovškovo je osem let prav tako uspešno ravnateljeval Mirko Rebolj. Matjaž Jevšnikar je na svoje učence ponosen, na delo, ki ga novi ravnatelj izjemno lepo nadaljuje, pa je ponosna tudi Kogovškova. Predhodnikom se zdi pomembno, da se šolo vodi enako s taktom in občutkom in da vsak prinese s seboj zalogo volje in novih idej. Glasbena šola se tako predstavlja tudi na novi zgoščenki. Program je zabaven in zelo poslušljiv, Jevšnikar pa je s kakovostjo zgoščenke in izvedbo vseh skupin zelo zadovoljen. Gs-ribnica.si, tudi ta naslov si zapomnite, zakaj glasbena šola ima novo spletno stran, ki je res široko zasnovana in na njej najdete vse podatke o delu, dosežkih, programih, fotogalerije in vse o tem, kako svoje otroke prihodnje leto vpisati v glasbeno šolo. Ko pišemo o minulih 45 letih, moramo javno povedati, da so bili naši glasbeniki vedno na voljo, ko je bilo treba polepšati kako CMjL& ii V ,y-w ./217 X'' Dinamičen program, poslušljiva glasba in PRESENEČENJE V PODOBI JAZZ ROCK ANSAMBLA PROFESORJEV, KI SE JE ZBRAL NA EN MAH IN TAKO TUDI ZAGREL OZRAČJE- TO DOKAZUJE, KDO ZNA IN ZMORE. organizator in dober gostitelj, MATJAŽ JEVŠNIKAR SE JE ZAHVALIL TAKO prireditev in da so ki se je znal zahvaliti vsem, PREDHODNICI K0G0VŠK0VI KOT TUDI eni izmed redkih, ki ki so šolo pred njim postavi- ŽENI POKOJNEGA PRVEGA RAVNATELJA besedice NE kot da Puharja jali na noge. V imenu svojega moža in njegovega 23-letne-ga ravnateljevanja je šopek prejela Puharjeva, na oder pa je bila kot posebne zahvale vredna povabljena tudi bivša ravnateljica Bernarda Kogovšek. Slednja je glasbeni šoli prinesla razcvet - z novo šolo smo leta 1999 po mnenju mnogih pridobili eno izmed najlepših in »najtoplejših« šol na Slovenskem. V obdobju Kogovškove se je odprl oddelek solo petja, leta 2006 pa je bil ustanovljen še simfonični orkester, na kat- ne poznajo. Vrlina, ki se jo ceni. Alenka Pahuue Foto Darja Štravs Tisu ZA TO PRILOŽNOST SE JE ZBRAL TUDI 10OČLANSKI ZBOR, KI GA JE VODILA ZBOROVODKINJA NATAŠA ARKO Z OŠ DR. FR. PREŠERNA, PA TUDI SLAVNOSTNE TORTE JE BILO ZA VSE D0V0U.