sl lJUiongres p r i po roča v eografskemu d ru š t vu , d a v okv iru posebne kom i s i j e p rouč i s t a n j e g e o g r a f i j e na n a š i h šo lah i n z n j i m i seznan i j a v n o s t ; h k r a t i ; na j p r i p r a v i vse 'potrebno za reformo š o l s t v a 12)Fongres p r i po roča društvenemu odseku za geogra f sk i pouk, da n a d a l j u j e svoje delo za p rouč i t ev razmes t i t ve kadrov v smis lu sklepov I . kongresa v Kamniku. I I I . D i s k u s i j e na kongresu so pokaza le , da je b i l o za geografsko i zobrazbo l j u d s t v a i n za p o p u l a r i z a c i j o naše z nanos t i k l j u b nekate rim uspehom d to r j eno d o s l e j š.e„ Zat o j e pot rebno: 1) O r g a n i z i r a t i čim več pol^udl id-znsiAstvenih predavanj '"v okv iru d ruš tva i n po možnos t i potifi-ati L j u d sk i u n i v e r z i , s i n d i k a t o m , P o č i t n i š k i z ve z i t e r drugim družbenih i n prosvetnim o rgan i zac i j am . 2) P r i r e j a t i p redavan ja v r ad i u i n p odp re t i r a d i j s k o š o l . u r o 3) Obvešča t i j avnos t po č a s op i s j u o geogra f sk i h a k t u a l n o s t i h doma i n po svetu . 4) P o d p i r a t i ' G e o g r a f s k i obzorn ik "z u s t r e z n im i e l a n k i i n p o r o č i l i . T : I1/ , j Kongres na laga izvoljenima koc i ^ i j am za znanstveno d e l o , ¿ a & e o & r a f s k i pouk i n za p o p u l a r i z a c i j o g e o g r a f i j e na logo ,da skrbe za čim. uspešne j še u r e s n i š i t e v n j egov ih sjklepov. V t a namen na;' še po po t r eb i r a z š i r i j o i n pr imerno o r g a n i z i r a j o . Mar ibor - Pohor je ,26 . sep tembra 1°54 Darko Rad i n j a i I Nekaj, m i s l i o v z rok i h 'eedaa¿egfl p o l o ž a j a geog r a f i je__v . s redn j i ^ o l i Družbena v loga posameznega predmeta v našo š o l i na j bo t i s t o m e r i l o , k i mora o d l o č a t i o njegovem objsegu, r a z p o r e d i t v i i n v seb i n i . V čem je t o r e j družbena vrednost ^eog xjaf ske i z ob r a zbe , geografske k u l t u r e i n v z u o j e za s o c i a l i s t i č n o difužbo? Danes §e vsakemu našemu d r ž av i Janu , posebej pa Š*e mlademu č l oveku ,na ravnos t p o l i t i č n o nu j no ,da \ z a e samostojno i n zdravo r a z s e j o d r u žbenogospoda r sk i h , s oc i a l n i h i n p o l i t i č n i h razmerah po svetu . Brez d vol j a moramo s p r a v i l n o ^eo^rsi jske vzgo jo b i s tveno p o k a r a t i mlaoernu e l ovkku , da bo zna l teh tne j e : in p r a v i č ne j e p r e s o j a t i domačo deže lo i n ž i v i j e n j e , p r a v tako pa t u d i druge ž i v l j e n j s k e nač ine i n druge družbene s i s t e m * . r c p--, j v. s p r i čo dinamike doga j an j in n j i h o v i h n a s p r o t i j brez geografske vzgoje močno o te žkočeno . n a aescr i en t a c i j a s l a b i vol jo , pe r spek t i vo i n de l ovn i elarj,.: kra tka ,geograf ska vzgo ja i! ore v b i s t v e n i n e r i p r i p o o č i k zdrave- iv; op t im i s t i čnemu , oziroma naprednemu pogledu na sve t . Ta na loga gecgra i sk t vzgo je j c i r i nas brez dvoma s p e c i f i č n a , je " i z r a z i t o s o c i a l i s t i č n a ; p r a v v tem je ena osne i. n i h i n za na*.o s o c i a l i s t i č n o družbo nad v h« pomembnih na log g eog r a f i j e .\er je tno n i nk j e r d rug je družba v t o l i k i meri z a i n t e r e s i r a n a , d a imaje ' č l a n i tako napredne poglede na s v e t . S E i t t o a I r i tem n i n i t i t o l i k o pomemb na s topn ja ""geografske i z o b r a z b e , k o l i k o r geografska k u l t u r a sama. i n napredn i geegr. na č i n rcišljen j a , k i OmpgO i rč i . G e o g r a f i j e n i več p r i ..maturi, u k i n j e n a ge v osmem raz: todu, skrčena ,v šestem i n sedmem i t d . Toda se b o l j v z n e m i r l j i v o j e posegan je v n j eno s r ž , t o j e v ekonomsko g e o g r a f i j o s ve t a . Vse t o , z l a s t i pa z a dn j e , nas o po z a r j a na g l o b i j e j v z r oke . r e k l i b i , na do l o če- no k r i z o , h k r a t i pa t u d i na t o , da tale odnos do g e o g r a f i j e ne more b i t i z g o l j s l u č a j e n izrtz t r e n u t n i h o k o l i š č i n , temr- več ^ j e t o i z r a z d o l o č e n i h p r i n c j i p i e l n i h odnosov, k i ima v končn i o b l i k i t u d i t a ke pos l ed i ce » Na t o nas o p o z a r j a j o r a z - mere t u d i v d r u g i h r e p u b l i k a h , h k r a t i pa se s t a v l j a vpraša- n j e o p o l o ž a j u -geogra f i j e v J u g o s l a v i j i s p l o h . Predvsem j e t r e b a p o u d a r i t i , da d ružbena v l o g a geo- g r a f i j e n i u p a d l a , kakor b i morda s o d i l i po njenem zmanjša- nem obsegu v s r e d n j i š o l i . Naspro tno , n j dna , v l o g a se j e ce- l o r a z š i r i l a i n vedno b o l j r a s t e . T r d i t i moremo c e l o , da j e v n a če l u pomen g e o g r a f i j e pra\r v s o c i a l i s t i č n i d r u ž b i i n š o l i n a r a s e l b o l j k o t k d a j k o l i p op re j i n k j e r k o l i d r u g j e . V č a su , ko se je s p r e m i n j a l a g e o g r a f i j a v l o g a geo- g r a f i j e v š o l i J n i bi le- p r i nas n a s l e d i t i nobene s t v a r i , nobenega č l a n k a , k a j še l e t e m e l j i t e j še obravnave. Zarian za- s ledujemo obravnavan je t e h v p r a š an j t u d i p r i t i s t i h c i n i t e - g o o g r a f i j o v pomanjkan je n a š i š o l i . n a č e l n o s t i l j i h , k i so v zadnjem času k r o j i l i Zato se t u d i ne smemo č u d i t i , da j e i n napredne o r i e n t i r a n o s t i p r i v e d l o do ozkega obravnavni ,]a predmeta i n s tem t u d i do t a k i h ' o d l o č i t e v , k i so v oč i tnem n a s p r o t j u z našo družbeno z a i n t e r e s i r a n o s t j o » Oglejmo s i ne- ka te re o k o l i š č i n e , k i so v zadnjem času v p l i v a l e na r a z v o j i n p o l o ž a j g e o g r a f i j e v n a š i š o l i . 1 , 2 I z r e f e r a t a S d l e š i č a ; Geografska znanost I I , kongresu s l ovensk i h geogra f v . i n š o l a , na K vzrokom, k i so v s a j deloma o b j e k t i v n i , moramo p r i š t e v a t i p o s l e d i c e , k i se j a v l j a j o od t o d , da so genera- c i j e , k i danes o d l o č u j e j o o smern icsh^v našem š o l s t v u , oz . konkre tno o g e o g r a f i j i , "bile de l e žne še s t a r e d e s k r i p t i v n e g e o g r a f i j e . Za to se mora sodobna g e o g r a f i j a b o r i t i i n uve- l j a v l j a t i svo jo v l o g o ne samo v š o l i , temveč t u d i v n a š i j a v n o s t i , p r i g e n e r a c i j a h , k i so o h r a n i l e t a ko g e o g r a f i j o t u d i v svojem spominu i n zavzemajo enak odnos t u d i do so- dobne g e o g r a f i j e . To so za leoren in jen i n a z o r i , s k a t e r i m i se mora sodobna g e o g r a f i j a t e m e l j i t o sp-opr i j e t i , k e r p r i n a š a j o v r s t o n e g a t i v n i h p o s l e d i c . To j e t o r e j eden g l a v n i h vz rokov , da se u v e l j a v l j a t u d i v o d l o č u j o č i h k r o g i h t a k o n a z i r a n j e o našem predmetu . Druga s t v a r , k i j o j e vredno o m e n i t i , j e r a z l i č n a t r a d i c i j a posameznih predmetov v n a š i š o l i . Na e n i s t r a n i so t u s t a r i , u t r j e n i , k l a s i č n i p r edme t i , na d r ug i s t r a n i ga p r edme t i , k i d o b i v a j o na pomenu še l e v novejšem času ( d r u ž- bene vede , t e h n i č n e vede) i n s i mora jo svo je mesto š e l e p r i - d o b i t i } mednje spada t u d i g e o g r a f i j a . To j e dokaz , da naša š o l a še ma r s i k j e t i č i v starem t i r u . Po leg t e g a č i s t o r a z u m l j i v e g a p o l o ž a j a pa imamo še do ločene s u b j e k t i v n e v p l i v e , k i so pogos to še o d l o č i l n e j š i . Pogosto p r i h a j a namreč do i z r a z e d e j s t v o , da so v k o m i s i j a h , k i o d l o č a j o o tem, č l a n i ne u v e l j a v l j a j o z g o l j kot p r o s v e t n i d e l a v c i , temveč kot ma t ema t i k i , f i z i k i , z g o d o v i n a r j i , s l a - v i s t i , f i z k u l t u r n i k i i t d . To pomeni , da imamo do ločene po j a- ve cehovs tva . Za to moramo g l e d a t i t u d i s ko z i t a o č a l a , ce hočemo r a zume t i predmetn ike na n a š i h š o l a h . Posredno se t u d i močno po zna j o s l e d o v i , k i se j av- l j a j o v n a j r a z l i č n e j š i h o b l i k a h i n k i i z v i r a j o od t e g a , da naša š o l a ma r s i kda j i n m a r s i k j e se močno k o r e n i n i v t r a d i c i - j i a v s t r i j s k e š o l e , č esa r t u d i s t a r a J u g o s l a v i j a n i b i s t v e n o sp remen i l a i n j e morda v nekem nmis lu t o t r a d i c i j o ce l o na- d a l j e v a l a . P rav t o j e eden izmed v z r o k o v , v d a se t u d i današ- n j a š o l s k a g e o g r a f i j a ne more d o v o l j uspešno i z t r g a t i i z t e - ga i n da sc vs n a p o r i v p o v o j n i h l e t i h v b i s t v u več a l i manj f o r m a l i s t i č n e ko rek tu re s s i c e r s o c i a l i s t i č n o e t i k e t o , t o d a s t a r o v seb i no . P r aksa , k i j e doved l a do t e g a , nas o po z a r j a pred- vsem na d vo j e . Kampanjsk i n a č i n r e š evan j a š o l s k i h vp r a š an j j e dovede l pogos to do mehaničnega , fo rma lnega i n a dm i n i s t r a- t i v n e g a r e š e v a n j a , k a r j e v b i s t v u samo zgosčeva lo p r o t i s l o v - j a . H k r a t i pa j e b i l a v seb i n ska s t r a n problemov n e š t e t o k r a t zanemar jena . Za to se ne smemo č u d i t i , da so b i l i k r i t e r i j i i n n a č i n i r e ševan j a pogos to močno i n d i v i d u a l i z i r a n i , tenden- č n i i n s u b j e k t i v n i . Ta p r aksa j e v nada l j nem p r i p e l j a l a do o č i t n e g a n a s p r o t j a s sp lošn im razvo jem. 'Razuml j i vo j e , da n i mogel o s t a t i tale n a č i n , pa b o d i s i p r i n c i p i e l e n a l i ne , b rez odz i va i n j e s tem, da je p o s t a v i l g e o g r a f i j o v nov po l r ime lo a p o s t e r i o r i za p o s l e d i c o vp r a šan j e v l oge g e o g r a f i j e v d a n a š n j i š o l i . Das i se t a k n a č i n r e š e v a n j a n i u v e l j a v i l samo v odnosu do g e o g r a f i j e , j e vendar t a predmet n a j b o l j p r i z a d e l . Da se t a d e d i š č i n a t a ko v z t r a j n o v l e č e še 'v današ- n j i č a s , j e p r av za p r av do nekek mere r a z u m l j i v o . R a z u m l j i - vo j e predvsem z a r a d i pe rsona l ne k o n t i n u i t e t e h o t e n i h a l i n eho t en i h n o s i l c e v s t a re m i s e l n o s t i . S o l a , oziroma n j e n i posamezni seste.vni d e l i , t o je p r e dme t i , v s v o j i h re formah pogosto ; ; l i s l e d i t i i zrednemu družbenemu r a z v o j u i n so se namesto vseb inske reforme z a d o v o l j e v a l i s f o r m a l i s t i č - no , k a r j e v k on čn i p o s l e d i c i p r i v e d l o do še v e č j i h naspro- t i j . se j o ov, o £ a Z - c i - a še L. ah, sni ja- T- i ' i — sno i - i- ;e- •a- ov- .t ri- n i z i . 1 - ,Prav z a r a d i t e g a j e t u po t r ebna k o r e n i t a v seb i nska p reobrazba . Ne gre t u d i r e k t n o za u r e , temveč, gre z a t o , da se da g e o g r a f i j i t i s t o v seb i no , k i j i ¿je p o t r e bna za n j eno družbeno v l ogo v s o c i a l i s t i č n i d r u ž b i i n s o l i . Gre t e d a j za t o , da ugotov imo oz iroma u t r d i m o , kakšen p o l o ž a j more i n mora i m e t i sodovba geogra fska z n anos t , oz i roma n j e n sp lošno- i z o b r a ž e v a l n i i n v z g o j n i s u b s t r a t . N jen p o l o ž a j i n v l ogo mo- ramo t o r e j u g o t a v l j a t i po pomenu sodobne g e o g r a f i j e , ne pa morda g e o g r a f i j e , kakrna j e v spominu n e k a t e r i h , i n k i j e i z t a k s n i h a l i d rugačn ih»vz rokov t r e n u t n o še pogos t a v h a š i š o l i . P rav p r i ^ t e m v p r a š a n j u , k i j e i z h o d i š č e p r e m o t r i v a n j a , se pogos to g r e š i » Druga n a l oga pa j e potem, k o ' u t r d i m o po- men i n v l ogo g e o g r a f i j e , da j o t a k o v š o l i t u d i omogočimo i n j i damo de l e ž , k i j i p r i pada» Se neka j j e ; k a r j e viredno o m e n i t i . Povo jna r a z š i - r i t e v šo l ske obveznos t i j e p r i n e s l a g e o g r a f i j i z a r a d i po- man j kan j a kad ra mnogo več t e ž a ^ ko t pa drugim strokam. Ker j e g e o g r a f i j a na u n i v e r z i razm vo j n o r e l a t i v n o manj geogra fov v e l i k i mer i ko t s t r a n s k i , o z i r č a n i h po t rebah p o v o j n i h l e t so -večini, n e g e o g r a f i , s a j j e n j i h ^ 80%. I n p r av z a r a d i t e g a se j e mnenje o d e s k r i p t i v n o s t i geogr k j e t u d i p o s t a l a , Vsa n a s l e d n j o g r a f i j e skrb za k ade r , z a n.jee zamenjavo nes t r okovn j akov , k i p r e v z e l i geogra fsko v zgo j o v za roma m l a j š a , j e b i l o p red G e o g r a f i j o so š t u d i r a l i v )aa pomožni predmet . V pove- p r e v z e l i pouk g e o g r a f i j e po- v d e l e ž dosege l t u d i 70. do v tem času po tenc i r a l o- ono f i j e , k a r j e de j ansko mars i- l e t a pomen i j o v r a z v o j u ge- ovo p r a v i l n o r a z m e s t i t e v i n v p o v o j n i h l e t i h t ako rekoč p . Še danes imamo o b i l o pr imerov? da j e g e o g r a f i j a .predfoet, k a t e r ega n a j r a j e .izbe- r e j o za d o p o l n i t e v učne o bve zno s t i . Pa t u d i š o l s k a vods tva m a r s i k j e še vedno n a j p r e j o š k r t j i j o za p r a v i l n o zasedbo os ta- l i h predmetov, V zadnjem času ije j e s i c e r p o l o ž a j n a sp lošno i z b o l j š a l , vendar j e g e o g r a f i j a še vedno v f a z i , da poprav- l j a p o s l e d i c e , k i i z v i r a j o i z R a z š i r j e n e učne obve znos t i . S a j j e . c e l o danes , ko j e i z š l o ! z u n i v e r z e i n VPŠ na d e s e t i - ne i n d e s e t i n e geogra fov , o s t a l a dobra p o l o v i c a vseh geo- , g r a f s k i h u r na n i ž j i h g i m n a z i j a h še vedno neus t re zno zasede- na . To d e j s t v o j e izredne] pomembno. Ne z a r a d i t e g a , , ke r j e g e o g r a f i j a v -cem času » i z o b j e k t i v n i h vzrokov- v • r e s n i c i z d r k n i l a v d e s k r i p c i j i oz i roma " t o p o g r a f i j o " , temveč z a t o ? k e r se j e i z teg i i predhodnega , nenormalnega po- l o ž a j a , v katerem se j e z n a š l i g e o g r a f i j a v p o v o j n i h l e b i h , z a v z e l s p l o š n i odnos do t e g a predmeta . Odnos, k i ;je povzro- č i l omalovaževan je g e o g r a f i j e i n n a š e l svo j i z r a z v de j a n- skem k r č e n j u geogra fskega gouka . Na t a k n a č i n j e s t a r a de- s k r i p t i v n a g e o g r a f i j a , k i ž i v i v spomina od l o č u j o če genera- c i j e , n a š l a nesrečen odz i v v negeografskem zakupu povo jne g e o g r a f i j e , k a r . j e seveda s pro je . omenjenimi o k o l i š č i n a m i p r i pomog lo do sedan jega p o l o ž a j a . N ikakor ne smemo p o z a b i t i še enega d e j s t v a t k i -je p r i pomog l o , da so se g o r a j omenjene o k o l i š č i n e t o l i k o b o l j u v e l j a v i l e » To j e s ko r a j z ako ren i n j e no po jmovan je o dveh ge- o g r a f i j ah., o g e o g r a f s k i z n a no s t i na en i i n š o l s k i g e o g r a f i j i n a . d r u g i s t r a n i . Odmaknjenost " š o l s k e g e o g r a f i j e " j e eden izmed vz rokov , k i j e p r i pomoge l , da se,, j e t z v . š o l s k a geo- g r a f i j a ne samo odmakn i la od geogra fske z n a n o s t i i n s tem z a o s t a l a v svojem r a z v o j u temveč j e ces to t u d i n a p a d a l a pod n a j r a z l i č n e j š e v p l i v e i n na t a k n a č i n t u d i z a č e l a i z g u b l j a - t i p o z i c i j e v š o l i . I z t e g a s l e d i , da j e eno vp r a š an j e v t e s n i z v e z i z d rug im . Težn je za a f i r m a c i j o g e o g r a f i j o v šo- l i mora jo s p r e m l j a t i h k r a t i t u d i t e ž n j e za u v e l j a v l j a n j e n jene moderne vseb i ne . s