Odkup pšenice le malo nad polovico
Povečanje obsega rasti družbeno organizirane trž-ne proizvodnje pšenice je v planskih dokumentih SR Slovenije pa tudi naše občme opredeljeno kot strateška usmerilev, ki mora prispevati k večji stopnji samooskrbe j osnovnimi prehrambeitimi proizvodi.
V občini to pomeni povečanje tržne proizvod-nje pšenice od 555 ton v letu 1986 na 740 ton v letu 1990. Pri določanju rasti odkupa pšenice v tem srednjeročnem obdobju je bilo, poleg naravnih in ekonomskih pogojev, ki bistveno vplivajo na pro-izvodno usmeritev kmetij, upoštevano dejstvo, da je večina kmetij usmerjena v živinorejsko proiz-vodnjo.
Da bi se povečal obseg tržne prbizvodnje so v času setve zadružne organizacije izpeljale vrsto aktivnosti. Zagotovljene so bile zadostne količine kvalitetnega semena, gnojil in zaščijnih sredstev. Za dopolnilno strokovno izobraževanje proizva-jalcev pšenice so bili v sodelovanju s Kmetijskim zavodom Ljubljana organizirani strokovni tečaji.
KJjub neugodnim vremenskim razmeram v času setve (suša) je bil s pšenico posejanih 308 ha njiv, kar predstavlja 99 odstotno realizacijo planskih obveznosti. Razen na območju kmetijske zadruge Velike LaJče, kjer je bilo zradi okužbe s snežno plesnijo preoranih 30 odstotkov njiv, je pšenica dobro prezimila.
Velike vremenske spremembe v času vegetacije predvsem pa dejstvo, da kmetje niso izvajali ukre-pov varstva rastlin kot to zahteva tehnologija proizvodnje pšenice, pa je močno vplivalo na hektarske donose v letošnjem letu.
Ne glede na, navedene okoliščine pa so bile pred žetvijo dane ocene, da bo plan odkupa možno realizirati. Temeljile so predvsem na realizaciji setvenega plana ter na dejstvu, da je tržna proiz-vodnja pSenice za proizvajalce ekonomsko zani-miva. Proizvajaici. ki so sprejeli in realizirali pro-dajo pogodbenih količin pSenice so poleg odkup-ne cene 68 - 70 din/kg dobili še 10 din nadomestila
za kilogram oddane pSenice, v času setve pa še 40 dift^kg regresa za semensko pšenico. Vsi pa so imeli tudi možnosti zamenjati pšenico za koruzo v razmerju 1:1,3-
Rezultati odkupa do 19. avgusta pa podirajo prvotna predvidevanja, saj je bilo odkupljenih samo 300 ton kar predstavlja 54 odstotno realiza-cijo planskih obveznosti. Pričakujemo sicer, da bo končni rezultat z zamenjavo semenske pšenice za tnerkantilno v času setve letine 1986/87 nekaj ugodnejši, kljub temu pa plan ne bo realiziran.
Med objektivnimi razlogi lahko navedemo le neugodne vremenske razmere v času setve in vegetacije. Kakšen vpliv imajo vremenske razme-re na pridelek lahko ugotovimo že na podlagi primerjave povprečnih pridelkov Ljubljanskih mlekarn, TOZD Posestva na površinah na Bre-stu. V letu 1985 je znašal povprečni pridelek 5,5 t/ ha, v letu 1986 pa ob enaki agrotehniki samo 4,61/ ha.
V zadružnem sektroju pa so po oceni komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo močno pri-sotni subjektivni faktorji. Če govorimo o interesih zascbnih kmetijskih proizvajalcev potetn moramo upoštevati dejstvo, da je v občini samo 10 odstot-kov čistih kmetij, vse ostale pa imajo večje ali manjše število družinskih članov, zaposlenih izven kmetijstva. To pomeni, da za večino kmetij kme-tijska proizvodnja predstavlja dopolnilno dejav-nost za pokrivanje lastnih potreb, družbeno orga-nizirano proizvodnja pa je drugotnega pomena. To najbolj ilustrira prav odkup pšenice, saj kmetje kljub pogodbenim obveznostim oddajajo samo tiste količine, ki jih ne bodo porabili za lastne potrebe. Zaradi takega načina razmišljanja kmet-je tudi ne izvajajo vseh predpisanih agrotehničnih ukrepov (gnojenje, zaščita), ki se jim zdijo pre-dragi.
Strokovne službe kmetijskih zadrug pa so zata-jile predvsem pri sklepanju pogodb za tržno proiz-vodnjo ter strokovnem svetovanju za pravočasno izvajanje agrotehničnih ukrepov.
Gre za to, da so bile sklenjene pogodbe samo za 75 odstotkov planskih količin, podpisovanje pa se je zavleklo do meseca maja. Poleg tega je v celoti zatajilo obveščanje kmetov o izvajanju potrebnih agtrotehničnih ukrepov zlasti za zaščito posevkov pred boleznimi.
Glede na prikazano problematiko je izvršni svet že ob obravnavi opcrativnega programa žetve pšenice sprejel nastednje sklepe in usmeritve:
1. V prihodnjih letih srednjeročnega obdobja 1986-90 je potrebno povečati obseg tržne proiz-vodnje pšenice v zasebnem sektorju. Zato morata kmetijski zadrugi pripraviti konkretne programe za realizacijo srednjeročnih planskih ciljev v pro-izvodnji pSenice pri čemer morata zlasti opredeli-ti: izbor najprimemejših sori, najprimernejšo teh-nologijo proizvodnje in določiti proizvodna ob-močja za pšenico in rž. roke za sklepanje pogodb, možni kolobar, ki se bo vključevalo v pretežno živinorejsko usmeritcv kmetij.
Kmetijski zadrugi morata izboljšati obveščanje kmetov o pojavih rastlinskih bolezni iz škodljivce^ ter o ukrepih za varstvo rastlin.