27. številka.
(v Trstu, v torek zvefcer dne 3. marca 1896.)
Tečaj XXI.
hIDIMOIT"
Uhaja po trikrat na teden ▼ testih i>. danjih ob torkih, 6«tv«klh in sobotah. Zjutranje iidanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izduje stane : i* Jadan mesec . f. 1.—, jeven AvitriJ* f. l.flf' »a tri mesec ... 3 — » , . 4,50 ra pol leta . . . 6,— „ , , *a vae leto . . . 1U.— ... —
Naročnino Je plačevati naprej a« aaročbe krez pilložene naročnin« se aprava aa ozira.
Posamične številke ae dobivajo v pro-dajalnirah tobaka «• lrntn po S nvr„ iaven Trst* pe 41 nvč.
EDINOST
61
Oglasi ae račune po tarifa v petitu; za naalove z debelimi črkami ae plačuje prostor, kolikor obaega navadnih vratic. 1'oslana. onrurtmce in javne zahvale, do-mači ojrlaai itd. ae računajo po pogodbi.
Vai dopiai naj ae pošiljajo uredništvu: □ licu Caaerma št. 13. Yaako piamo mora biti frankovano, ker nefrankovana ae uo
njjrejjmajo. Rokopiai ne vračajo,
Naročnino, reklamacijo in oglase apie-jonta uprnrniitvo ulic« Molino pic-coln bit. 3, II. nadut. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama eije to proste poštnine.
Naši šolski adnošaji.
Gevor slov. poslanca dra. Gregorea v seji poslanske zbornice dne 17. februvarja 1896.
Visoka zbornica! Ako je res, da narod po« lltiiki velja le toliko, kolikor si je pridobil znanja in kakoršno mu je izobraženje, potem mora biti Daveče važnosti vsakemu ljudskemu zastopniku
Posvetovanje o poglavju .bogočastje in nauk".
Itherno med osmerimi plemeni tostranske drž. polo-vice ima v tem pogledu svoje posebne želje, zahteve in potrebe ter želi, da so iste t tej visoki zbornici dajo na znanje vladi in nje zastopnikom. Jaz hočem izvršiti to Častno nalogo za svoje jugoslovanske rojake, opažam ps, da sem le slučajno zašel med contra-govornike, ker imam take nade, da gotovo pridem do besede ob poglavju .centrala'.
Pred vsem si dovoljnom naprositi visoko zbornico, da bi vsprejela one resolucijske predloge proračunskega odseka, ki se nanašajo na uravnavo kongrue za katoliške duhovnike.
V podkrepljenje hočem navesti le dva konkretna slučaja. Vrl in učen katoliški duhovnik, sin siromašnih starišev, delal je nepretržno skoro 24 let kakor dušobrižnik. Zlasti kakor katehet je bil jako priljubljen, toda večinoma nameščen na jako llabo dotiranih mestih kapelana in si toraj ns mo_ gel prihraniti ničesar; in v resnici m imel nika-kega premoženja, ko je bil po trajni bolezni na pivcih prisiljen stopiti v stan deficijentov. Tedaj so mu nakazali plačo letuih 275 gld., to je 76 novčičev na dan. S tem naj stanu primerno živi akademiško izobražen mož, bolan in ostarel. To je Čisto nemogoče.
Nadalje mi je znan župnik na deželi, ki mora plačevati nerazmerno vsok in neznosen davek verskemu zakladu, letnih 164 goldinarjev.
Kako je prišlo to?
Pri zadnjem odmerjanju se je postopalo jako strogo in nepramičuine so se cenile ne po Tokratnem, ampnk po 108 kratnem čistem dobičku in na r ta način seje dosegla svota dohodkov 2248 gld., stroike pa so pripoznali le z 1076 gld.
Kaj naj bi plačeval ta prebendar na leto s temi 1075 gld.? Plačevati mu je: na zemljiškem davku 190 gld., na ekvivalentu pristojbin 119 gld., na mensalu 200 gld., hraniti mu je dva kapelana ter
PODLISTEK.
Up. Srečko.
Čitati je bilo v nekem slovenskem časniku:
.Minolega tedna našli so ljudje sestdeset-letnega Alojzija Vršička pod vasjo Gradež obešenega. Vzrok samomoru je bilo slabo gmotno •tanje".
Zgodilo pa ae je tako. Do sive starosti klatil se je po svetu. Nikdo ga ni videl doma, niti slišal o njem. Živel je v tujem mestu; vedelo ae ni, se mu-li godi dobro ali slabo. Na starost ga je pa le prignalo domov. Mali, grbavi možiček, Z idrtimi, sivimi očmi, rudečkastim nosom, razo-ranim licem, z redkimi sivimi lasmi ni ugajal nikomur. Vrhu tega se je oblačil sila Blabo. Odkar je prišel domov, ga ni videl nikdo v cerkvi. Kadar je zvonilo A ve Marijo, hodil ja pokrit po vasi in pušil iz dolge nerodne pipe. Radi tega so se ga ogibali ljudje. Živel je tiho, sam zs-se v na pol podrti koči za vasjo. Nekaj pa *e je dogodilo ž
skrbeti zv obdelovanje zemljišča 80 oralov, med temi 7 oralov vinogradov, ter vzdrževati razsežne prebende in gospodarska poslopja.
Za zeleno mizo je morda veijetno, da je vse to mogoče storiti s 1075 gld., v resnci pa ni mogoče. Dosegli so, kar so hoteli doseči, namreč prebitek. Opažam še, da niso hoteli uračunati kongrue 700 gld., ampak ostali so pri kompetenci 600 gld.; in tako so izračunali prebitek 672 gld. ter diktirali davek 164 gld. verskemu zakladu (Čujte! Čujte!), to je: prebendarju je od dohodkov 1248 gld. plačati le 476 gld. davka, to je ravno peti del.
Prosim toraj visoko zbornico še jedenkrat, da vsprejme resolucijske predloge proračunskega odseka, tičoče se definitivne uravnave kongrue katoliških duhovnikov-dušebrižnikov. (Pohvala).
Zajedno se mi je obrniti do visoke vlade s pozivom, naj bi ista pri sestavljanju zakona o kongrni temeljito tivaževala peticijo katoliške duhovščine. koja peticija navaja v 28 točkah vse, na kar se more in mora ozirati v tej stvari.
Visoka zbornica! Člen 19. državnega temeljnega zakona ima jako modra določila. Ako bi se jih držali povsodi ter izvajali praktično, kmalu bi se moral nehati narodnostni prepir. Člen 19. pravi,
da dfltt Vflnlrpmil lioi'nrlii n niana iA*i|in
stva, potrebna za izobraženje, ne da bi se pri tem uporabljala kaka sila v to, da bi se moral učiti za to drugega deželnega jezika.
Ako pa obrnemo pogled svoj na naše ukupno Šolstvo, pri poznati moramo, da so zadovoljivi od-nošaji v tem pogledu le med Nemci, manje med Poljaki, še manje med Čehi, še manje med Ma-lorusi in Rumuni in najmanje pri nas Jugoslovanih. Dovolim si, da dokažem to sta-tistiškimi podatki.
V tostranski polovici države imamo 16 visokih šol, 8 vseučilišč, 6 tehniških visokih šol in jedno visoko šolo za obdelovanje polja.
Ob skupnem prebivalstvu 23 milijonov odpada toraj jedna visoka šola na 1 in pol milijona ljudij. Od omenjenih 15 visokih šol je 10 nemških, 3 poljske, 2 češki, to je, 17 milijonov prebivalstva imajo visoke Šole, 6 milijonov pa nimajo nobenih. Po takem odpada jedna visoka šola na 2,736.789 Čehov, na 1,263.413 Poljakov in 846.997 Nemcev.
Pa še nečesa bi bilo opaziti tu. Ako se v Brnu osnuje namerovane nemško vseučilišče, a se ne osnuje istotako zahtevano češko vseučilišče, potem pride tam jedno vseučilišče že na 665.963 Nemce?, dočim bodo morali 1,590.000 Slovanov se nadalje pogrešati visoke šole.
Rekel sem že popred, da za 6 milijonov ni visokih šol. Ti poslednji se morajo zadovoljevati z drobtinicami, ki odpadejo zanje od sedanjih visokih sol, V takem nevšečnem položenju smo mi Jugoslovani, Hrvatje in Slovenci. Hrvatje so mi« nolega leta po poslancu Biankiniju tu izjavili svoje tozadevne žetfe. S tem se je bavil proračunski od-sek ter je rešil iste na dobrohoten način, sosebno kolikor se dostaje uporabljevanja Fran Josipovega vseučilišča v Zagrebu.
Jaz priporočam to resolucijo in prosim visoko zbornico, da jo vsprejme. (Dalje prih.)
njim, česar se ni pričakovalo. Tudi Poličarjeva Katra je po svoji v mestu odcveteli mladosti pobrala svoje reči na kup ter jih prenesla domov z seboj vred. Hotela je preživeti doma v miru svoje stare dni ter porabiti zaslužene novce v poboljšek življenja. Tako sta bila takrat na Gradežu dva slična si človeka — brezposelna, nekako bolj mestna — in občevala sta le med seboj Ona je štela petinštirideset let, a navzlic temu bila je Se dokaj mlada na pogled; saj slabo so jej ni godilo nikdar. Vršičkov Lojze je lazil pogosto v vas k PoliČarjevim. A nobenemu ni prišlo na um, da bi tem obiskom prišteval kako važnost. Sleherni si je mislil: vsakdo išče sebi primernr družbe.
Po leti je bilo. Vročina je pritiskala, da so ljudje zevali po njivah, poteči se pri delu. Na Poličarjevem vrtu je sedela Katra pod trhlo tepko in krpala staro obleko. Na travi poleg nje pretegoval je svoje ude goloroki Lojze. Ugasnela pipa je počivala poleg njega. Dolgo sta molčala. Slednjič povzel je Lojze po dvakratnem odkašljevanju :
DOPISI.
Iz okraja kopenskega, dne 23. febrtt-varja 1896. (Izv. dop.)
Kakor navadno vsako leto, odločil sem bil tudi letos, da prebijem zadnje pustne dni v dru-
krenil sem jo° preko'O'ltre'v đfvatlne, Sođtnkej Elerje itd. v županiji miljaki. Ali na žalost moram povedati, da nisem bil nič kaj zadovoljen v teh krajih. Žalilo me je, ko sem čul, da ljudstvo govori in prepeva večinoma laški bodisi pri litru, bodisi na plesu. Obžaloval sem to ubogo ljudstvo in užaljenega srca ostavljal sem te kraje.
Še istega večera krenil sem proti mali vasici Korošci-sv. Barbara. Bližajoči se tej vasici začul sem že od daleč zvoke glasbe. Imeli so ples. Godba pa je svirala mazurko .Jaz nisem Talijanka* in potem še „Jos Hrvatska ni propala*. Ostal sem, omililo se mi je pri srcu. No, vskliknil sem, tu doživi! kaj po svoji misli.
Ko sem dospel v vas, videl sem, kako izhajajo fantje in dekleta iz dvorane. Šli so v bližnjo krčmo. Tudi jaz sem šel za njimi. Poklical sem Si polič vina in poslušal sem kakor nemi tujec, da posnamem ižnjih pogovorov, kakov je duh, ki pro-sinja to ljudstvo.
vAli bi ne bilo dobro, — če bi se mi dva vzela?" Z levo roko se je popraskal po temenu vsled težave, ki mu jo je prizadejalo to, njemu toli teško vprašanje.
Ona pa se mu je smejala drzno skozi kupljene zobe in vprla v njega svoj življenja siti pogled.
u Lojze je vstrepetal pod tam pogledom, zdele ae mu je, da je zasmehovalen.
.Jaz mislim, da bi bilo prav !" Ponovil je Lojze v drugič. Potem je vzel pipo v roke in jo napolnil hladnokrvno.
BI — zakaj pa ne?' odgovorita je ona is se mu pripognila prijazno. Hotela se je igrati s tem zaljubljenim starcem.
.Jaz bi te jako rad imel", rekel je oveseljeu Lojze in se jej primaknil pogumno.
nJaz sera zadovoljna*, rekla mu je ona ▼ smehu, hoteča se pozabavati nekoliko.
Lojze pa je bil srečen, neizmerno srečen.
(Konec prih.)
Ali čudno. Veselilo me je, da so se pogovarjali med seboj le slovenski, a žalilo me je, da so prepevali — italijanski.
Oddalinivši in okrepčavši se posegnil sem tudi jaz v njih pogovore. Povpraševal sem jih po tem in onem in prisrčno radi so odgovarjali na moja vprašanja. Slednjič se mi jeli celo tožiti o jai nm, kijih tišči. Kmalu sem se uveril, da je tu še mnogo dobre ledine, k<>jo bi trebalo preorati. Moj sklep je bil kmalu storjen : ostati sem hotel tu par dni.
Koj ko sem ustal v ponedeljek v jutro, ogledal sein si vasico. Po zajutrku, ot> 8. uri zjutraj, je že prihajala godba in za isto cela vaška maš-karada. Godba je svirala naš „Naprej". Po stari navadi šli so v druge vasi iste županije. Pridružil sein se jim tudi jaz, zlasti zato, ker je bil med njimi tudi domači župan. Nadaljevali smo pogovore od predvečera. Mnogokaj sem izvedel o njih žalostuih razmerah. Sledujič sem jim svetoval, kako in kaj jim je storiti, da se bodo mogli v bodoče izogibati strupenim kačam ter se osvoboditi iz teškega jarma. Prvo pa je treba, tako sem jim povedal, da si izvolijo naroden občinski odbor za županijo miljsko! Ko bodo v občinski hiši gospodarili možje, ki imajo kaj srca za to ubogo ljudstvo, potem še le in le tako morejo priti časi, da se jim olajšajo neznosna bremena. Kdor pa ne čuti z ljudstvom — in laška gospoda niso nikdar Čutili z našim ljudstvom —, od tega ni pričakovati, da bi res hotel lajšati bedno stanje siromašnemu ljudstvu.
Mene je radostilo, videčega, kako so jim dobro dćle te moje dobrohotne besede, prihajajoče iz sočutnega srca. Na obrazih jim je bilo videti, kako živo občutijo svoje tužno stanje, to prena-ravno posledico laškega gospodarstva po Istri, in kako jim srce hrepeni po — osvobojenju. In uver-jen sem, da bi prišlo do osvobojenja, ako bi ti ljudje imeli med seboj moža-prvaka, ki bi jih učil in vn^mal. Pod vodstvom takega moža bila bi gotova zmaga v županiji miljski.
Slednjič sem jim svetoval, naj si osnujejo bralno društvo. Oni so v sredini občin istega hriba v županiji miljski. Ker jim je daleč na vse strani in ker le redkokedaj prihajajo v dotiko z ljudmi, ki bi jim dajali dobrih nasvetov, pa naj
mi v m*j im poitaiih mio vonaltili o« in>f>iuov Ofpijf
pouka, vedrijo duha in blažijo srca. Na ta načiu ostanejo verni kristijani in pošteni rodoljubi, ponosni na svoje rojstvo, na svoj jezik in na svojo domovino 1 Oboroženim takimi lastnostmi, jim ne bode mogel do živega kruti nasprotnik. Lahko in sami bodo mogli braniti svoje pravice: sami gospodarji na svoji zemlji, sami gospodarji svoje lastne volje — tega daru božjega !
Tako sem jim pokladal na srce. In oni so me poslušali verno. Srečnega, presrečnega se bodem štel, ako bodem videl, da se je ljudstvo jelo preporajati v zmislu teh mojih naukov. In v novic sem se uveril, da ljudstvo ni slabo, samo nevedno je, da Bog pomagaj, nevedno po krivdi onih, ki hočejo, da bodi nevedno. Pouka, pouka treba temu ljudstvu in vse se obrne na bolje!
> ^
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 3. m.irc* 1896.
Državni zbor. Poslanska zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o proračunu mini-sterstva za nauk in bogočastje. Prvi se je oglasil za besedo naučni minister Gautsch, rekši, da naučna uprava stori vse potrebno za ojačenje ve rsko-n ravne vzgoje v ljudski šoli. Vlada je uvaževala nedoatatek na učnih sredstvih za veronauk; pripoznava tudi potrebo nekaterih novih učiteljišč, zlasti v Galiciji. Vlada je naklonjena osnutju internatov (zavodov s hrano in stanovanjem) ter se bavi z vprašanjem vzgojevanja učiteljev. Učitelj, zlasti na deželi, potrebuje nekoliko znanja v kmetijstvu, vsled česar se naučna oprava bavi z vprašanjem, da-li ne bi bilo primerno, da bi na učiteljiščih učitelji kmetijstva poučevali o tem. Za nadalnjo izobraževanje učiteljev je zadostno preskrbljeno po kurzih za učitelje na BiešČanskih šolah in po strokovnih kurzih. Govorć o nadzorovanju šol izjavil se je minister za to, da bi se nadzorniki imenovali difini-tivno. (Živahna pohvala.) Kdor ni slep za nevarnosti, ki bi morale nastati za človeško družbo,
ako ne bi verska čutstva blažila človeška srca, zlasti srca nežne mladine, ako ne bi človeštvo imelo naj zanesljiveje moralne opore v veri v Boga in v plačilo onkraj groba, ta mora le pohvaliti njegovo ekscelenco na nanašanju potrebe versko-nravne vzgoje v ljudski šoli. Ne samo učiti, ampak tudi vzgoje vati mora ljudska šola. Še le potem je šola storila svojo dolžnost, ko nam je s primerno poučenim človekom vzgojila tudi človeka z blagim človeškim srcem v prsib. Učitelj mora skrbeti za razvoj razuma in — srca 1 Le proroki novodobnega materijalizma, kojim je materija vse, duh pa nič, — iz kakoršnih teorij je morala nastati ona kruta borba za obstanek, ki jo označujemo z naslovom „socijalno vprašanje* — morejo zanikavati potrebo vzgajanja src. In naj je glava še tako polne raznih znanostij, človek vendar-le ni Človek, ako mu je prazno — srce.
Verjamemo, da se ni upal nikdo prigovarjati njegovi ekscelenci, ko je naglašal to nujno potrebo na vzgoji mladine. *
Tudi misel, da bi se za učiteljske pripravnike snovali zavodi z vso oskrbo, utegne se pozdraviti simpatično.
Za naučnim ministrom je govorilo še raznih poslancev in se je potem pretrgala razprava o proračunu naučnega ministerstva. — Poslanec Pernerstorfer je stavil nujni predlog, tičoči se maksimalnega roka za izplačevanje mezde v rudnikih. Minister za poljedelstvo grof L e d e b u r je opomnil, da vlada pripoznava potrebo, da se urede ti odnošaji. Dotični predlogi že čakajo na parlamentarno razpravljanje. Minister ne prigovarja nujnosti predloga. Predlog se je vsprejel in naročilo se je odseku za rudarstvo naj poroča o istem v 24 urah.
Posl. M o s c o n in tovariši so zahtevali s posebno interpelacijo, naj vlada prepove banki „Slaviji" rabiti v zavarovalničnih knjižicah grb kraljestva ilirskega in trojedne kraljevine hrvatske. Posl. K o b 1 a r je storil obljubo.
Na večer je bila zopet seja in se je nadal-jevaja razprava o proračunu ministerstva za nauk in bogočastje. Govorili so posl. Klun in Zurkan ter geueralna govornika Šamanek (proti) in Four-nier (za). Naslov „ljudske šole* se je vsprejel.
Poslanec S p i n č i ć je stavil nastopno re-
»ii/o /
„Z ozirom na število Slovencev, bivajočih v mestu tržaškem, koje število po zadnjem ljudskem štetju znaša 8500 duš, kakor tudi na število otrok, obiskujučih šole, ukupno kakih 1275 ; z ozirom na §. 59. državnega šolskega zakona in na pomanjkanje deželnega šolskega zakona za Trst, ki naj bi uredil osnovni pouk v zmislu ustave; z ozirom na razdelitev mestne pokrajine tržaške v mesto in okolico; z ozirom na dejstvo, da v tržaški okolici nikakor ni neobhodna potrebna uporaba italijanščine in da je v okolici tržaški italijanskih vsporednic, ki niso utemeljene v zakonu, ko ie ▼ Trstu mnogo italijanskih ljudskih šol; uvažujć, da, tudi če ne bi bilo razdelitve med mestom in okolico, bi bila najbližnja slovenska ljudska šola oddaljena od mesta skoro štiri kilometre in bi bili slovenski otroci izpostavljeni velikim nevarnostim ; uvažujč, da slovenske osnovne šole v okolici ne zadoščajo in da bi morali postaviti novih poslopij, ako se zahteva, da bi se mestni slovenski otroci silili pohajati te šole; sklicevaje se na člen 19 državnega temeljnega zakona od dne 21. decembra 1867. in na §. 3. državnega zakona o ljudskih šolah, kakor tudi na sklep poslanske zbornice od 27. aprila 1894., zadevajoči snovanje ljudskih šol in pouk v materinem jeziku na Primorskem; uva-žujć slednjič, da bi bil že zadnji čas, da se zadosti zahtevam Slovencev, zahtevajočih Še 12 let jedno slovensko ljudsko So/ o v Trstu, ter da se stori konec spUtkam vlade; podpisani stavlja nastopni predlog: Vlada se poživlja, naj se pobriga nemudoma in vso odločnostjo, da se slednjič v Trstu zasnuje jedna ljudska šola se slovenskim učnim jezikom".
O razmerju med grofom Franom Coro-liinijem in laško stranko piše praška .Politik*: Velik* zasmge, ki si jih je nedvomno pridobil g. grof Fran Coronini za italijanatvo v Primorski, ga nikakor ne varujejo pred napadi italijansko-irre-dentovskega časnikarstva. Saj ima, da-si se je vsikdar pokazal odkritega pripadnika italijanskega ljudstva, dva velika in neodpustna greha: o n hoče biti avstrijski p a t r i j o t in hoče
dostojno izhajati tudi se so dež elani slovenske narodnosti. In zato ga „Cor-riere di Gorizia" kar naravnost imenuje — velikega protektorja Slovencev ! Storil da ni absolutno ničesar, kar bi bilo moglo koristiti njega stranki in volilcem, koje zastopa. Posebno hudo se mu o-Čita to, da tedaj, ko je došel nadškof Zorn v .e-želni zbor in je v prilog neki slovenski zahtevi zavaroval kompetenco deželnega zbora tudi za slučaj, da bi italijanski poslanci izšli iz dvorane, ni odstopil predsedstva svojemu (slovenskemu) namestniku ter omogočil tako se svojim glasom, da bi se bila odklonila dotična zahteva. Takih n a-ravnost nezaslišanih bojnih sredstev zahteva irredentovsko glasilo od dostojnega moža, kakoraen hoče vendar biti grof Fran Coronini, in obdolžuja ga izdajstva, ker je odklonil tako zahtevanje, stavljeno mu od „signorov" ! ,11 Piccolo* pa zopet napada grofa Coroninija zato, ker je kakof župan čisto slovenske občine šempeterske f isti uvel slovenski uradni jezik ter je dopustil, d« so se razobesile zastave v slovenskih, po „Picco* lovo" v ruskih barvah. Seveda: ako Italijani nabirajo lire za slavne — zmagovalce v Makaleju in ako v svojih gledališčih proslavljajo r o j s v en i d a n — k r al j a italijanskega, je vse to seveda popolnoma v r du; ako pa se je v koji slovenski občini uvel slovenski uradni jezik in ako se razobešajo zakonito dovoljene zastave, se pa razbrzdano italijanstvo čuti tlačeno; in z Italijanom, ki sa upira temu „splošnemu toku*, postopajo hitro kakor z .odpadnikom', kakor sedaj ravno z grofom Coroninijem".
Dobro jo je pogodila „Politik" s tem svojim ravnokar navedeuiin izrekom: italijanska gospdda ne trpe, da bi bil kdo med njimi — pravičen. In v tem svojim strahu, da ne bi namreč nastala zdrava reakcija v njih lastnem taboru, so gospdda neizprosni teroristi. Gorje qjemu, ki bi hotel spregovoriti le jeduo samo besedico za pomirjenje in spravo! Po njem je — izdajica je. Kakor je skoro neverjetno, tako je gotovo, da je cel6 v deželnem zboru v Poreču par italijanskih mož, kojim se studi tiranstvo voditeljev italijanske stranke in ki ne bi se upirali vsaj premirju med obema narodnostima — ako bi smeli! Ali tudi ti možje drve grm in Bti» «ft hnzarji intransigentstva italijanskega, ker se — boje, ker vedo, da ob manjši prvi želji, izraženi od njih po blažjih od-nošajih med obema narodoma, italijanski terorizem napravi iz njih — politiške in moralne mrtvece. Da, to je isto sredstvo, s kojim se vzdržuje italijanski radikalizem: čut praviee se duši v kali in pravičueža ne trpe med seboj! Ne le grofu Franu Coroniniju, ampak slehernemu sa bode godilo tako, ki si bode upal ziniti besedico o spravi. In naj ta gospoda sklepajo še toliko lepih resolucij in naj vabijo še toliko „nepristranskih* okrajnih glavarjev k sebi na obed, resnica ostane vendar le resnica, da je popolnoma zgrešena naša primorska politika in ostane zgrešena tako dolgo, dokler ne pretrže sleherno ve i med seboj in onimi krogi radikalizma italijanskega, ' ki ne trpe med seboj — pravičnih ljudij! !
Občinske volitve na Dunaju. Ditka je odločena z izidom volitev v II. razredu, izidom, ki pravi vladi in liberalcem, da so udarili po vodi, ko so razpnstili občinski zastop. Včeraj je volil II. razred, razred inteligencije, iu volil je 32 antisemitov in le 14 liberalcev. Antisemitska stranka šteje že sedaj 78 občinskih svetovalcev, 8 nad absolutno večino; skoro gotovo je toraj, da se autisemitje povrnejo v mestno zbornico z — dvotretjinsko večino. Zastonj so bili torej vsi napori, da bi oživeli nemško-liberalnega — mrtveca. Židovski liberalizem je odgospodaril iu dobro je, da je odgospodaril.
Mnogi in z istimi smo menili tudi mi, da s toli izdatne pomočjo vlade se morda vendar posreči liberalcem, priboriti si ta ali oni ob zadnjih volitvah izgubljeni mandat Motili smo se: liberalci ne le da niso pridobili nobenega mandata, ampak glasovi antisemitov so še mogočno narasli tudi v tem razredu.
Ne ne, liberalni stranki se ni ničesar več bati na Dunaju: mrtvi ne morejo postati še bojj mrtvi. Istej ne preostaje druzega, nego da se re-signirano uda v svojo ne baš častno, toda pošteno zasluženo usodo ; grofu Badeniju pa daues ni pri-
sojen blaženi mir tihe resignacije, ampak misliti mu je, da na rasten način razreši /.aiijko, ki si jo je zaplel — brez vse potrebe.
Govoricam, ki se širijo, ne prepisujemo nobene važnosti. Beležimo jih pa, ker tako zahteva naša časnikarska dolžnost. Jedili pravijo, da bode dr. Lueger brezpogojno zopet izvoljen županom ; drugi menijo, da bode več kandidatov za mesto župana; tretji menijo celo, da sta se že pobotala dr. Lueger in grof Badeni, tako, da za sedaj bode kateri drugi antisemit izvoljen županom, ki pa ob prikladnem času odstopi to mesto dr. Lue-gerju, itd. itd. Nezmiselno bi bilo, ako bi hoteli ugibati o verjetnosti vseh teh govoric, saj nam tako pokažejo dogodki v najbližji bodočnosti, da-li ostane borba, ali pride sprava med vlado in stran-ko-zmagovalko.
Kmetijske zadruge. Iz poročil o razpravah v poslanski zbornici na Dunaju so že posneli naši Čitatelji, da je vlada predložila nov načrt zakona o kmetijskih zadrugah. .Slov. Narod* piše o teui:
Podoben načrt je bil predložil že dne 10. oktobra 1893 poljedelski minister grof Fa!kenhayn. Ta predloga se pa ni rešila v državnem zboru. Izročila se je odseku, in odsek jo je izročil pod-odseku, torej nastopil se je bil ž njo pot znauega zavlačevauja, običajnega v avstrijskem parlamentarizmu. Dne 7. decembra lanskega leta je pa vlada umaknila dotično predloge in ob jednem obljubila, da sama predloži nov načrt.
Proti Falkenhajnovi predlogi je bil nastal velik hrup v uemškoliberalnem taboru, in to zaradi tega, ker je ž njo bil združen načrt zakona o osnovi rentnih domov. 8 tem zakonom so «e hotela ohraniti kmetska posestva sedanjim lastnikom in pa doseči razdolženje kmetskih posestev. To je gotovo jako važna stvar, kajti dolgovi najhuje tarejo nase kmetijstvo. Posestva prehajajo veduo iz rok pravih kmetovalcev v roke drugim stanovom, ki jih obdelujejo po zakupnikih. Levičarjem seveda tak načrt zakona ni ugajal, ker bi zabraujeval, da bi veliki kapital ne mogel skupljati posestev in oviral sploh spekulacijo z zemljišči, katera je pa kmetijskemu stanu samo v škodo. Nemškoliberalni listi so kričali, da to mora izpodkopati ves kmetijski kredit, v resnici so se pa bali, da bi zlasti židje v Galiciji ne mogli več tako izsesavati kmeta, kakor so ga dosedaj.
V	predloženi predlogi pa ui več govora o rentnih posestvih in zato mi o nji ne moremo reči, da bi bila tako dobra, kakor je bila Fal-kenhaynova. Čudimo se mi temu ne. Ko je padel Taaife, je liberalna stranka prišla v državnem zboru do večje veljave, in vlada se mora ozirati na njo. FaIkenhaynova predloga se je dala izvesti jedino proti levičarjem, ne pa ž njimi. Bila je pokopana tisti dan, ko je padel Taaffe, in reči moramo, da so naši konservativci, ki se tako radi ponašajo s svojo skrbjo za kmeta, kmetijskemu stanu storili slabo uslugo, ko so pomagali židovskim liberalcem in veleposestnikom vlado vreči ravno v tem trenotku, ko se je pripravljala nekaj odločnega storiti kmetu v korist.
Sedanja predloga utegne tudi koristiti kmetijskemu stanu, a tistega blagodejnega upliva ue bode imela, kakor bi ga imela Falkeuhaynova. Kmetijskemu stanu se more pomoči namreč le z radikalnimi sredstvi.
Člaukar graja na to, ker je v novem načrtu konečua odločitev prepuščena deželnim zborom. Bes je sicer, da so jako različne razmere v posamičnih kronoviuah in se take bistvene stvari ne dajo uravnavati za vso državo po jednem in istem kopitu, na drugi strani pa nastaja vendar-le vprašanje, da-li so deželui zbori pripravni za to delo z ozirom na narodnostne prepire, ki vihrajo v njih. Tu treba le pogledati v deželni zbor istrski.
V	tej kronovini itnajo sedaj deželui kulturni svet in okrajne zadruge, a italijansko deželno oblastvo dela silne ovire vsakemu vspešnemu delovanju omenjenih zadrug v slovenskem delu dežele. Pa še v nekem drugem oziru se utegne pokazati slab upliv deželne avtonomije v nekaterih pokrajinah. Po FaIkenhaynovi predlogi bi tudi grajščaki morali biti člani teh zadrug. To je pa važno že zara<li dohodkov zadrug. Grajščaki ua-*adno plačujejo veliko davkov in bi torej plačevali tudi velike doneske za zadruge. Denarja bode pa potreba zadrugam, če bodo hotele uspešno vršiti
svojo nalogo. Na kmetske rame se pa veliko nakladati ne bode dalo zaradi neugodnih razmer kmetskega stanu. Po novi predlogi bodo pa deželni zbori imeli odločevati o tem, če bodo veleposestniki pripadali zadrugam in kakšne pravice bodo pri njih imeli. Baš v deželnih zborih pa imajo veleposestniki velik upliv, kar smo posebno videli v poslednjem zasedanju češkega deželnega zbora, in bati se je, da se bodo marsikje skušali odtegniti zadrugam in se jim to tudi posreči. Falkenhaynovi predlogi so veleposestniki zelo nasprotovali, češ, kako da mi pridemo do tega, da bi donašali za naprave, ki bodo v korist sarao malemu kmetskemu stanu. Knezi in grofi so se tudi čutili malo ponižane, da bi bili v zadrugah jednaki z drugimi navadnimi kmeti.
Namen zadrugam bode: boljšati nravno in gmotno stanje kmetov po gojenju duha ukupnosti, poučevanju, bujenju stanovske zavesti in povspe-ševanju gospodarske koristi. V ta namen bodo snovale zadiužna skladišča za kmetijske pridelke, zadružne mesarije, pekarije itd., povspeševale bodo posojilništvo in posredovale pri konvertovanju vi-sokoobrestnih dolgov v nizko obrestne, sodelovale bodo pri uvajanju zavarovanja, podpirale bodo druge korporacije v prid kmetijstvu in gozdnarstvu, povspeševale kmetijski pouk, posredovale bodo med tistimi, ki iščejo dela, in onimi, ki potrebujejo delavcev itd. itd. Razvidno je, da bodo kmetijske zadruge lahko mnogo koristile, ako bodo umele izvrševati svojo nalogo.
Vsak sodni okraj bode imel po jedno ali več zadrug in te bodo pošiljale svoje zastopnike v deželno zadrugo, koja poslednja bode nekak viši organ nad okrajnimi zadrugami.
Italija v Afriki. Znana stvar je, da italijanska vlada zavlačuje dokler le more objavljenje neprijetnih vestij, prihajajočih iz Afrike in kadar 2e neizogibno mora kaj prijaviti, takrat povć gotovo komaj deseti del resnice. Takć je soditi tudi o dogodkih, ki so se porajali poslednje dni v Eritreji. Včeraj došlo je namreč iz Masave službeno poročilo, da je Baratieri 29. min. meseca napadel v treh brigadah sovražnika pred Aduo. A že pri Abba Garini, par kilometrov vstočno Adue, vrgli so Šoanci italijanske čete. Istim da je pri-hitel general Arimondi v pomoč, (torej je slavni Arimondi še živ!), toda ozemlje kjer je bila bitka bilo je po svoji naravi takd strašno težavno, da Arimondi ni mogel razviti vseh svojih močij in niti topov ni mogel rabiti. Šoanci da so se potem z vso silo vrgli na Italijane, jih prijeli tudi od levega in desnega krila ter jih pognali iz vieh pozicij. Ni še nikakoršnega poročila o izgubah Italijanov. Italijani da so se umaknili v Bele s o. Zasebna brzojavka iz Masave dodaje: Ta vest napravila je strašen utis, kajti ves svet je gotov, da je službeno poročilo zatajilo mnogo resnice. Bržkone dogodila te je velika katastrofa.
In kak6 prav ima to zasebno poročilo, o tem se lahko osvedoči vsakdo, ki pogleda zemljevid Abesinije. Šoanci sprijeli so se z Italijani, kakor rečeno, pri Abba Garini. A vrgli so Ital. do B e 1 e s e, to je daleč, daleč na sever postojanke EntišA, in severno - zapadno Adigrata, kjer je bil doslej tabor Baratierijeve vojske. In ker se je italijanska vojska umakuila tak6 daleč, more se sklepati iz tega da je tudi .varni* Adigrat z vsem ozemljem danes v rokah Šoancev.
Minoli ponedeljek naj bi bil v Rimu mini-sterski svšt, toda isti se je moral odložiti, ker je bil Criapi ker nenadoma odpotoval v Neapelj. To popotovanje tolmačijo s tem, da je Šel Crispi sporočiti kralju važne vesti (a žalostne !), ki so došle l/. Afrike, a tudi Baratieri da je sporočil Crispiju željo, da se sme — vrniti domov po tolikih »zmagah*. No, Crispi je sporočil kralju, kar je imel sporočiti ter se vrnil v Rim zajedno z vojnim ministrom, generalom Mocennijem. Ker pa Crispi do pojut rajanjem, t. j. do 5. t. m , ne bi imel ob odprtju zbornice sporočiti druzega, nego o novi zmagi — Abesincev, odložil je baje odprtje komore do nedoločene dobe. Kdo mu more zameriti, ako odlaša hude, izvestno neprijetne napade opozicije do — .nedoločene" d6be? Vsled nove zmage, črncev namreč, odstopilo je baje par italijanskih ministrov. Ne znamo sicer, kateri miuistri so odstopili, nikakor pa se ne bi čudili, ako je med ostopivšimi tudi zares ubogi minister financ!
Kar se dostaje nastopa generala Baldissere
na afričauskem pozorišču, zatrjujejo službena poročila, da isti izda takoj po svojem prihodu v Ma« savo oklic „na prebivalstvo italijanske naselbine Eritreja*. V tem oklicu da resno posvari domačiie, naj nikar ne podpirajo 'sovražnikov (domačinov). Italijanski vojski v Afriki pa da izda poseben „ukaz", s kateriminaznani, da je prevzel vrhovno poveljstvo.
Dnč 29. t. m. iz Rima došlo poročilo pravi, da general Baldissere in general Heusch (nota bene: tudi bivši c. kr. avstrijski Častnik) skupno udarita proti Adui, čim dospć Heusch s pomožnimi silami v Afriko. Baldissera da hoče prijeti Šoance od taborišča v Eutišč (vstočno Adigrata in se-verno-vstočno Adue), general Heusch pa da prične svoje operacije že daleč gori na severu, v Asmari. Iz tega se more sklepati, da so se bržkone uprla vsa plemena v Eritreji, da-si zatrjujejo, da je v naselbinah črncev plemena Okul6 - Kusaj popolni mir. Ako bi bilo to res, bi bilo potem treba pričeti generalu Heuschu vojne operacije že pri Asmari, to je, ko je bil takoreč komaj stopil na afričanska tla ? No, bistri, o gibanju Italijanov vedno dobro poučeni Abesinci pa se bodo znali čuvati (em bolje, ker Italijani ta svoj najnovejši .vojni načrt* bobnajo na vse vetrove.
O tem našem domnevanju so nas podkrepile najnovejše, iz Eritreje došle vesti. Morda italijanski generali po najnovejših dogodkih spremen svoj vojni načrt ter nastojali, da se umaknejo kolikor možno urno do Masave, kjer jim je odprta pot domov, namesto da kujejo še nadalje sanjarske načrte o „prisvojitvah"! (Glej najnovejše vesti.)
Različne -sresti*
Pogreb dr. Ante Starčevića. Navzlic skromnim določbam, ki jih je izjavil prvak hrvatskega naroda Ante Starčevid gledć svojega pogreba v svoji oporoki, bil je ta pogreb vendar sijajna manifestacija, s katero je narod hrvatski izkazal svojo hvaležnost pokojnemu prvoboritelju. Na tisoče in tisoče ljudstva spremilo je velezaslužnega pokojnika k zadnjemu počitku v selo Šestinje, a v mestu samem bil je ves Zagreb na nogah. Stotine brzojavk izražalo je sožalje onih, ki so bili zapre-čeni vdeležiti se pogreba. Iz vseh krajev Hrvatske prihitelo je naštevilnih deputacij, da izkažejo zadnjo čast nesebičnemu, velikemu Hrvatu. A i cvet naših državnih, odnosno deželnih poslancev, prihitel je bil v Zagreb, da spremi na zadnji poti moža, v katerem je bila utelešena hrvatska misel. Sprevoda so se udeležili poslanci dr. M. Lagi nja, V. Spinčič, B i a n k i n i, Mate M a n d I č, dr. T r i n a j s t i č in N. D a p a r.
Sprevod je potreboval nad jedno uro, dokler se je mogel razvrstiti in urediti v silni gnječi. Pogreba so se udeležila razna društva z zastavami, deputacije mnogih občin, odposlanstva akad«miških društev .Tomislav", „Zvonimir* in .Hrvatska*, mnogo preprostega ljudstva, lepo število gospa v črnih oblekah, vsi poslanci hrvatske opozicije, klub stranke prava, mestnega svćta itd. itd. Od oficijelnih oseb sabora, deželne vlade in občine glavnega mesta, ni bil nihče pri pogrebu. Kondukt je vodil z veliko asistencijo župnik č. p. Mrzljak. O pogrebu ni bilo zvonenja, ker je bila to izrecna želja pokojnikova. Ob mrtvaškem galavozu korakali so vseučiliščniki v narodni gala-opravi, z golimi sabljami v rokah. Na pokopališču poslovil se je prvi od pokojnika poslanec dr. Frank, naglasivši zasluge pokojnikove za hrvatstvo. V lepem, ganljivem govoru povdarjal je zapuščino Starče-videvo, tega sina pravice, katera zapuščina terae|ji v izreku: .Bog in Hrvatje! Hrvatska Hrvatom 1* Za dr. Frankom govorili so ; pesnik dr. A. Tresid-Pavičić, jurist Nemec v imenu akademiške mladeži, baron Rukavina in Timet v imenu delavstva. .. .In zagrnil se je črni grob nad možem, ki je vas čas svojega življeuja nosil v svojem srcu — misel hrvatsko I
Porotne razprave pri okrožnem sodišču v
Gorici. Pri tem sodišču prične prihodnje zasedanje porote i nč 20. aprila t. 1. Predsednikom porotnim razpravam je določen predsednik okrožnega sodišča v Gorici, dvorni svetovalec Pavel Sbisfc, njega namestnikoma pa deželnega sodišča svetovalca Josip G o r i u p in Ambrož F 1 e g a r.
Porotno sodišče v Trstu. Prihodnje zasedanje tržaške porota prične, kakor smo že sporočili, dn6 16. t. m. Doslej so določene tri razprave in sicer: dni 16. t. m. razprava Gustav Menko, obtožen goljufije, poneverjenja in prestopka krive prijave; dne 17. razprava zaradi hudodolstva tatvine in sokrivnje pri tatvini (dogodivše se pri tukajšnji čistilnici riža), obtoženi so: Anton Dionisio, Ernest Dauieli, Josip Bauich, Karol Bernetich, Kristjan Devetak, Jakob Stancicli, Josip Colautti in Anton Ghersel (Grželj); dnč 18. t. m. razprava zaradi sokrivuje pri tatvini; obtožena sta bivši asistent pri c. kr. javnih skladiščih Fran Degual in trgovec Ivan Gregonitti (dne 8. avgusta min. leta bilo je izjavnih skladišč ukradenih 6 vreč kave; Dequal in Gregorutti sta baje sokriva te tatvine).
Odvetnik dr. Anton Gambini prijavil je tržaški odv. zbornici, da se z dnem 20. maja 1.1. preseli iz Kopra v Poreč.
Iz Trsta nam pišejo: Dober katoličan sem in redno zahajam v cerkev, posebno pa ob nedeljah in praznikih. To pa navadno v cerkev sv. Antona novega in sicer k slovenski maši. Ob tej službi bo^ji poj6 nekateri okoličanski pevci. Rad bi jih pohvalil, ker so toli vneti za čast božjo. Ali njih petja, žal, ne morem pohvaliti, zlasti sedaj v postu ne, ko poj6 brez orgel. Tu ni prave intonacije iu ni takta. Prav žalilo me je, kako so minolo nedeljo peli pesem Kristusovega trpljenja. Niti kitice in vrstice se niso prav vrstile. Poizvedel sem, da so imeli poprej prav dobrega tenorista, ki je tudi vežbal pevce v splošno zado-voljnost faranov. Sedaj pa ne vem, ali se je isti sam odpovedal ali je prišlo kaj druzega vmes. To pa vem, da tako petje ni pristojno za hram božji in menil bi, da bi bilo bolje, da bi se darovala tiha sveta maša. Obračam se toraj do veleč. g. župnika v imenu mnogih župljanov s ponižno prošnjo, da bi blagoizvolil poskrbeti za boljše petje, ktgti inenim, da smo vredni boljega petja nego je sedanje.
Za učitelje risanja, ki znajo nemiki. Pri državni viši realki v Trstu je t a k o j p opolniti mesto asistenta za prostoročno risanje. Plača je 600 gld. na leto. Prošnje kolikor možno naglo ravnateljstvu omenjene šole.
Za regulacijo klanca pri sv. Alojziju. Mestna delegacija je nakazala eksekutivi svoto 10.700 gld. za vravnaiye klanca (ovinka) pod sv. Alojzijem. Zajedno je naročila eksekutivi, da odda to delo potom nejavne dražbe kojemu tržaškemu podvzetniku, ki je izkušen strokovnjak.
Štrajk v Labinju Iz Labinja poročnjo včerajšnjega dne: Zjutraj in popoludne prišli so kopači polnodtevilno v jamo. Izvoznikov prišlo je 50 # na delo.
Sodaijako. Kmet Jakob Genzo, 241etui mladenič rodom iz Kopra, ustopil je minolega novembra meseca v službo pri posestniku Antonu Marcu pri sv. Brigiti, okraja Koperskega. Genzo je po nekaterih tednih pričel ljubimkovati z Marcovo hčerjo Marijo iu oče je obljubil, da mu jo d& v zakon. Toda Genzo je zel6 nasilnega značaja ; nekega večera se je strašno razjezil, ker mu večerja ni bila pe voiji. Svojo jezo je ohladil s tem, da je udaril svojo zaročuico s pestjo in uajsuro-višimi besedami žalil nje stališe. Zaradi te suro-.vosti spodil ga je M are takoj iz svoje hiše. Nasilni Genzo hotel se je maščevati ter je parkrat grozil s smrtjo svoji bivši zaročnici in nje stare-šima ne le z besedami, ampak cel6 dejanski. Marc je ovadil surovega, nasilnega človeka in vsled te ovadbe spravili so ga orožniki v varnost. Včeraj vršila se je razprava proti Genzu pred tukajšnjim sodiščem zaradi nevarnega pletenja. Sodišče ga je obsodilo na osem mesecev težke ječe.
Narodno-gospodarske stvari.
Prejeli smo ln priobčujemo nastopni poziv:
Vaše blagorodje! Po dogovoru z večino domačih lesnih obrtnikov in trgovcev nameravamo podpisani ustanoviti: »Kranjsko lesno zadrugo", registrovana z neomejeno zavezo. Vabimo Vas najuljudneje na shod dne 8. marca 1896. t. j. v nedeljo ob 2. uri pop. v Ttlovskovo gostilnino v II. Bistrici.
Pri istem pretresla se bodo zadružna že se-
stavljena pravila, vpistvali se bodo udje in volilo se bosta načelstvo in nadzorništvo.
Da se opomore spečavanju lesnih izdelkov in lesnega blaga vsake vrste ter v prospeh lesne trgovine vsake vrste, delovala bs zadruga na to, da se bode izvrševala ista v večem obsegu in kolikor možno boljšim vspehom.
Uvideli smo, da je naša obrt in trgovina z deskami (tavoletami, škuretami in enakimi izdelki) odvisna od Tržaških in Reških trgovcev, kateri skupavajo naše blago in samovoljno določajo cene, po katerih prav slabo plačajo, tako, da nam grozi t/d.dne do dne propad naše obrti, ker posamičniki ne moremo delati proti kapitalističnemu razvoju in imajo dobiček od našega dela le omenjeni kapitalisti, skušali bodemo, vzajemno z nameravano zadrugo, prodajati svoje blago in izdelke v veči meri naravnost trgovinskim tvrdkam v inozemstvu.
Z ustanovitvijo te zadruge, katere potreba se je živo pojavila v našem kraju, upamo, da se naša olrt in naša trgovina razširita in zboljšata po skupnem delovanju iu se s tem izognemo propadu naše obrti.
V nadi, da obiščete naznanjeni shod in da pristopite k tej zadrugi, podpisujemo
s spoštovanjem los. Samsa, Iv. Tomiič, Andr. Ssmta, Ant Žnidariič.
Najnovejie veati«
Trat 3. „Mattino" dobil je danes popoludne nujno brzojavko iz Rima, glasom katere je bil Baratieri v bitki, ki je bila dne 29. min. m. pred Aduo, hudo ranjen, ali morda je padel celo. Ta bitka bila je južno vstočno Adue med selom Abba Garima in Mariam Šavito. Italijanske čete štele so 18 bataljonov pešcev in 11 baterij, skupno 15.000 mož pehdte ter 60 topov. Sovražnikov da je bilo šestkrat toliko. Šoanci da so odbili napad, o b k o 1 i v š i Italijane. Vest o tem strašnem porazu je poslal vladi viši častnik Ve-len/ano po ogleduhih v Masavo, ker so sovražniki pretrgali brzojavne žice. Iz okolnostij, da ni o porazu sporočil Baratieri sam, sklepati je, daje Baratieri ranjen, ali da je mrtev.
Isto poročilo zatrjuje, da, ako je res Baratieri napadel Šoance, je to storil prav brezmiselno, ne da bi bil poprej kaj poizvedel o poziciji sovražnika, kajti drugače ue bi bil poslal topništva na tak kraj, kjer isto ni moglo niti nastopiti dejanski. Mogoče in bolj verojetno pa je nasprotno, namreč to, da ao Šoanci napadli Baretlerija. To domnevanje ima marsikaj verojetnega na sebi, kajti Šoanci so vedno izvrstno poučeni o gibanju italijanske vojske ter so morda hoteli vojno obrniti sebi v prilog odločnim naskokom, predno dospč na bojišče general Heuscli s pomožno vojsko. (Glej poli iško vest „Italija v Afriki" v današnjem izdanju. Uredn).
Budimpešta 3. Poslanska zbornica je odklonila vse zaključne predloge, ki jih je stavila opozicija gledć obnovljenja pogodbe.
Rim 3. General Baratieri napadel je z vso silo Šoance, toda moral se je umakniti pred močnejšim sovražnikom. Ni še znano, koliko so izgubili Italijani.
Rim 2. Papež je vsprejel kolegij kardinalov, ki mu je čestital povodom njegove obletnice vladanja katoliške Cerkve. Govorč o nadeji do skorajšnjega združenja v cerkvi katoliški izra* zil je sv. Oče svoje globoke obžalovanje na činu kneza Bolgarskega, ki je, pozabivši na Evangelij, žrtvoval svojo in svojega sina dušo, ker je stavil pozemske politiko nad kristjansko vest.
DunaJ«ka» borim 3. maroA l »t»e.
Državni dolg v papirju , „ T srebru ATHtrijufck rentu * zlatu „ v kronali
Kreditne akcije.....
London 10 Lst. . .
Napoleoni.........9.57'/, t
20 mark . .	11 in noo * ■
100 italj. lir	. .
▼Seraj	danes
. lOt.iO	10115
101 15	101.10
12210	122 «0
. 101.35	10l,7k
. 377.60	376.—
. 120 75	120.70
9.57 V,	ft.57'/.
11.7»	11.80
. 42.75	42.55
Razglas.
Tv^ov >n9>H4t tr>r«oj»w
Bnalmceitfc Pfonion ■'« je-en 7.14-7.15 »'ioujea *u •pomlad 1*9« ti 84 —•<<> 6.S5. Oves za spomlad 6.01—6.08
--Ki a u »pomlad «.45 6.47 Koruza »h oktober —.—
maj-]uui 1896 4.26 -4.M7
Piemci. na*u uil 7>- ini. I. 6 85 095 od 79 kil f.
7---7.10. od t<0 kil. ». 7.06— 7.15 od 81.vi. f. 710
• 7l(J. »-i kil. for. —.---.— Wiiieu 5*40 — 7.80
proHu & 95—«-35.
Pčenica: Obilne ponudbe, povpraševanje bolj« Prodaja 30.000 nt it. Ki 10 nv6. oven 5 nvž. dražje. — Ječmen in koruza nespremenjena. Vreme : jako lepo.
Pra&a. Nern i turam *Uilkor f. 15.90. —., za maj 16.93. Oktobir-deoember 14.40.
Prajc*. Uentrifugal novi, postavljen v Trat ntf
«<aro iu ?r«d odpoAiljatcv prooe.j f, S4'--. — Concanse
84.50--• Četvorni 80----.—. V glavah (nadih) 36&0
Harre. Kavi« HhiUoh k<iu<I avprage za februvar 79*25. za juni 78.76.
Haaibar?. SnntOH t<ooil avera^o ** umre 65.be za maj 66.— za september (iS.—.
Dne 5. sušea t. 1. vršila se bode od 10. do 12. ure dopolu-dne minuendo-licitacija za popravo farnega stolpa v Kubedu.
Licitacija se bode vršila v hiši nadžupana Jožefa M ah nič a v Dekani, kjer so vsakemu do dneva lecitacije razpoloženi na ogled tudi načrti in proračun.
Vse delo je cenjeno na 820 gld. Kdor prevzame delo, položiti mu bode 10°|o varščine.
V Dekani, 23. svečana 1896.
Mahnlč,
nadžupan.
IVAN H. POHLY TRST
Ulica Coroneo St 9. itopnlk
zai
V BUDIMPEŠTI
priporoča najtopleje spoštovanim prijateljem izdelke tega znamenitega mlina.
Vsakoletna produkcija milijon materskih stotov.
Krame ueorce zasebnim odjemalcem zastonj in franko. Bogato oskrbljene knjige z uzor i, kakor Snih ni Ue bi/0, za krojait nefrankovano.
Sukno za oprave.
JVrw*fe» in Jfosklng ca prei. đuhovićino, sukno po predpisu za oprov« o. kr. uradnikov, tudi za motsrmne, gasilee, t ti o v ade«, tivrfj«, sukno za bi{)arde in za igralne »&«, prevlaclla »a motor«, loden ta »mike in sa ienske, sukno ** Senske, sukno, kl se more prati, ogrnjaio na popotovanje od 4—14 gld. itd.
Žaret vredno, i-oiteno, trajno, iisto volneno sukno a ue cene krpe, ki so komaj vredne krojaškega dela, priporoča
Ivan Stlkarovaky
Dunn (Srediiče avstrijske industrljn a suknom) Drno sklmdiUo pat mityon* goldinarjev.

LA FILIJLL3
deUa
BANCA UNION
TRIESTE
a' occupa di tutte le oporazioni di Banca e Cambio- Valute.
a)	Aocetta ve £ amentl in conto oorrente ab-buonando 1* inteiense annuo
per banconote 2T/»° • con proavviHo di 5 giorni
3 V,*/. * n 12 .
8*/s n a 4 niesi Grbo
3'/. - • 8 •
per Napoleoni 2 % 0011 prearviso di 20 giorni 2l/i . , . » <0 „ 2®/i » » . • 8 rae,i 3 m n	■	* a »
II nuovo taHso d' interesne p'incipior^ a de-oorrere sulle lettere dl versamento in oircola-zione a dataro dal S Maržo rispeMivamente dal 10 Maržo a seoondo dol relativo preavviao.
b)	In banco giro abbuonando il 2s/4°/0 i',te" resne annuo nino a qualunque somma; preleva-cioni sino a lior. 20.000 — a vista verso oh^que; importi maggiorl preavviao avanti la llnrsa. Con-ferma vor«amenti in apposito libretto.
c)	Contegpfitt per tutti i versamonti fatti in qualsia»i ora d' ufticio /o i<aluta del medesimo giorno.
Aasume pel proprl con entiati V incasso det conti di p azza, di cambiali per TrieMe, Vienna, Budapt»t ed altri principali cittA ; ritane a faro aasegni per que#te piazse, ed aeeorda loro la facoUdi di domiciliare e(f'etti presso la nun cassa franco d' ogni spean per
e) Rila&cia Vaglia d»l Banco di Napoli, pagabili ovunque prešao gli Btabilimenti del Banco e presso i suoi representati e corispondenti facol-tati alla etnisnione degli iusogni.
d)	S1 incnrica dall'auquisto e della vendita di effetti puhlici, valute e divi84 noneh? del incanso d' asaegni, cmnbiali e coupons, verso mod'ca ]>rov-rigione.
Sulle lettere di verB&ma&to nttualmente in oirealazioae il ituovo taas« d'intaret&e entrerh in vigor« al 2 5 corr. e rispettiTamcute al 2 Maržo a c. a aeconda del rispettiv* preavvino.
THente. 20. F-bl.raio 1K96.	1 '2
Lastnik politično društvo „Edinosti". Izdavatalj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.