bOio«200 PR oSRer>NJ^ p6;oo\2^peR ■3SKI DNEVNIK n* otočana v gotovini Oostale I grupo« Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 257 (9865) TRST, petek, 4. novembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je i.™iph v tiskarni «Doberdob» - J°vcu prj Or0renJ1 Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v taskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je'edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropa OSTRE KRITIKE NA RAČUN C0SS1GE PO ATENTATU NA PUBL1A F10R1JA KD bo zahtevala izredno sejo vlade za učinkovite ukrepe proti terorizmu Policijski «vrh» v Rimu: razpravljali so o možnosti uporabe gumijastih nabojev za zatiranje nasilnih demonstracij - Reakcije PSI in PSDI .12 katerega so črtali samo izraz potoni ukrepi*) in v katerem zah-aJo od vlade, naj poroča o «sta- — Atentat na dcinokrščanskega deželnega svetovalca Pnblia ,1 ja ie 'zbil sodu dno. Tako menijo demokrščanski senatorji in po-CeiIC1, ki so v zelo ostrem tonu kritizirali notranjega ministra Cossigo, «rl» ° V'at*° 'n 7-aktevali, naj postane vprašanje jamstev javnega reda. zah«Vn° vPruS»u*.ie» prihodnjih dni. Skupina senatorjev in poslancev je nili iala' lla* se 0 m|i|,osti ---------------- se«, rcP°v* v boju proti terorizmu tri/an® vodstvo KD, obenem pa so * ministri (Donat Cattin, Vittori-l^j°*°mbo in Marcora) zahtevali si,n° se.io vlade, kjer naj bi Cos-,5* Poročal o zaključkih londonskc-t», *yrba» držav EGS o vprašanjih prizma. Ben 'a5*' kakor bi demokristjane innria°oma zajela «nemška vročina* r. ..a bi radi na valu ogorčenja za-zadnjih atentatov na voditelje j..8 Prožili pravo'mobilizacijo vseh l-.jbpknstjanov z zahtevami po učin-b>ke» * rePres'i' *n -»politiki trde j^ačelo se je na sestankih parla-tiai1 j^ib skupin. Govorniki so ostro ,tPadli vlado in končno vsilili vod-n,.u skupine s Piccolijem na čelu, Predloži v parlamentu resolucija 0 Javnem redu. V besedilu, ki ga (inrfjprej napisal poslanec Scalia nju javnega reda s posebnim poudarkom na osebno in kolektivno svobodo* in kakšne «nujne ukrepe namerava vlada sprejeti, da prekine spiralo nasilja in zagotovi potrebna jamstva demokratičnim ustanovam*. Na seji poslanskih skupin so demokristjani še posebej poudarjali, da bi morale varnostne službe delati /s polno paro in doseči tudi potrebne rezultate, ki jih pa ni. Demokrščanski poslanci so tudi izjavljali, da jim je dovolj Cossigovih televizijskih groženj («nič več ne bomo dopuščali, da...»), ki da «v resnici pomenijo le pomanjkanje i-dej o stvarnih ukrepih v boju s terorizmom, neglede na barvo, v katero se ovija*. Seveda so bili med demokjtščan-skimi poslanci tudi taki, ki so — kakor Silvestri — pozivali k »zmer-nosti* in »hladnim živcem*. Kajti nesmisel bi bilo kriviti tega ali onega ministra, poudarja poslanec Silvestri, in tako ošibiti vlado v trenutku, ko potrebuje še največ ljudske opore in predvsem zaupanja demokrščanske stranke. Zato je Silvestri pozval svoje kolege", naj ne dramatizirajo. Na stališča KD v zvezi z nedavnimi atentati in zahtevo po novih izrednih ukrepih so reagirali doslej socialdemokrati in socialisti. Glasilo PSDI cUmanita* v dokaj živčnem tonu sprašuje notranje ministrstvo, ali namerava kaj ukren:ti, sicer -državljanom ne preostaja drugega, kot da se sami oborožijo in branijo*. Socialisti pa so s seje svojega ta.jništvF poslali demokristjanom solidarnostno pismo, v katerem poudarjajo, da »nasilje, ni prizadelo sa mo predstavnikov KD, pač pa predstavnike vseh demokratičnih sil». V zve. i z zahtevami po odločnejši represiji pa socialisti pripominjajo, da je mogoče premagati terorizem samo «z’ orožjem demokracije*, čedalje širše demokratizacije odnosov in z jamstvi, da bo demokrat'eni red zaščiten v duhu ustavnosti. Medtem je v Rimu bil sklican po seben «vrh». ki so se ga udeležili poveljnik policije Parlato, načelnik NA PROSLAVAH 60-LETNICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE (arrillu z izgovorom onemogočili nastop na slavnostni seji v Moskvi Uradna obrazložitev: njegovega govdra niso mogli pravočasno prevesti Wanje Brežnjev-Berlinguer posvečeno odnosom med KP SZ in KPI ^OSKVA — ‘Letošnje prdglave ob *Hil °btobrske revolucije so za-cj:Ue svojstven značaj: manifesta-ijev • naJ bi po namenih priredite-Ln ^zvenela kot slavospev dosež-v s revolucije v Sovjetski zvezi in v u- J® predvčerajšnjim potekla ne?aaienju posrednega in polemič-vema Ca Berlinguerja, odnosi med '»ko 9 Partijama vendarle niso še ®°ročifrab'ian'- Nasprotno, uradno v°rnilf° trdi- da so sovjetski sogo-^*zil1 na včerajšniem srečanju «i-, u- danes kot vselej, bratsko so- Tajnik španske KI’ Santiagn Carrillo lidarnost z boji KPI za rešitev življenjskih problemov države, za družbeni napredek in demokratično pre novitev Italije, za mir in pomiritev v Evropi*. Poročilo dalje poudarja o-snovna načela, ki morajo navdihovati odnose med partijami ter zagotavlja, da sta tako KP SZ kot tudi KPI odločeni tildi v bodoče razviti medsebojne prijateljske odnose. Prav tako sta se Berlinguer in Brežnjev izrekla za vedno bolj koristno sodelovanje med Sovjetsko zvezo in I-talijo. «Srečanje — se dobesedno zaključuje poročilo KPI — je poteklo v vzdušju prisrčnosti in prijateljstva, ki označuje odnose med oljema par tijama.* Včeraj se je medtem zaključila slovesna skupna seja CK KP SZ in sovjetskega parlamenta: potem ko so v sredo govorili Suslov, Brežnjev 'in 16 šefov tujih delegacij, je včeraj govorilo še 18 tujih komunističnih voditeljev. Seja se je zaključila s soglasno odobritvijo dveh pozivov: prvi je namenien sovjetskemu ljudstvu ter poziva k izpolnitvi gospodarskega plana in k večjemu »patriotizmu in internacionalizmu*. drugi pa je namenjen vsem narodom sveta ter se zavzema za ustavitev o-boroževalne tekme. Praznovanja ob 61). obletnici oktobrske revolucije se bedo zaključila v ponedeljek z običajno veliko vojaško parado na Rdečem trgu. (tm) protiteroristične službe Santillo ter rimski kvestor. Uradno so na seji razpravljali zgolj o tehničnih a-spektih vzdrževanja javnega reda med manifestacijami v rimskem središču, vendar pa je to bila očitna priložnost za širšo razpravo o uporabi novih metod zatiranja te* rorizma. Pri tem pa je značilno, da so na »vrhu* policijskih organov izenačevali »množične manifestacije* skrajnih elementov s pojavi organiziranega terorizma v stilu «mestne gverile*. Tako so, med predlaganimi ukrepi, predvideli možnost pogostejše uporabe gumijastih nabojev za zatiranje nasilnih demonstracij, obenem pa organizacijo posebej izvežbanih policistov in posebnih oklopnih furgonov. Že iz povedanega jasno izhaja, da ne gre za ukrepe proti organiziranim terorističnim skupinam, saj je siednje mogoče zatreti predvsem z učinkovito dejavnostjo služb državne varnosti, ne pa z množičnimi represivnimi ukrepi. Danes se sestane vlada. Verjetno je, da bo seja razmeroma kratka, saj bo manjka! notranji minister Cassiga, ki se še mudi v Londonu, kjer razpravljajo o koordinaciji u-krepov v boju s terorizmom v zahodnoevropskih državah. Ni izključeno, da bodo ministri začeli tudi razpravo o nasledstvu generala Mina na vrhu karabinjerskega zbora. Čeprav ni nobene uradne vesti o tem, je nekaj takega mogoče sklepati po srečanju med predsednikom vlade Andreottijem in predsednikom republike Leone jem na Kvirinalu. Navada je namreč, da za pomembna vojaška imenovanja vlada vpraša za mnenje predsednika republike., CANDIDA CURZ1 1‘mskava o atentatu proti deželnemu svetovalcu Fioriju RIM — Zdravstveno stanje demo-krščanskega deželnega svetovalca Lacija Publia Fiorija, ki je bil v sredo žrtev terorističnega atentata, se je znatno izboljšalo. Kljub ranam in zlomom v raznih delih telesa, bo okreval v 60 dneh. Funkcionarji političnega oddelka rimske kvesture so ga včeraj zaslišali v bolnišnici. Fiori je med drugim dejal, da je tudi sam streljal proti napa dalcema, ki pa sta mu nato strgala samokres iz rok. Preiskovalci so tudi pripravili «identikit* enega od teroristov. V Rimu so preiskali kakih dvajset stanovanj pripadnikov levičarskih ekstremističnih skupin in zaplenili razne dokumente ter publikacije. Preiskovalni sodnik Infelisi pa je izdal sodno sporočilo za urednico dnevnika «Lotia continua* Ruth Rei-mertshofer, kar so njeni kolegi v uredništvu označili kot »provokacijo; , saj gre za dopisnico iz Zahodne Nemčije, ki je bila na dan atentata proti Fioriju v Frankfurtu, kot jasno izhaja iz samega pisanja dnevnika, ki je objavil njen dopis. NEGODOVANJI ZARADI mozm BREZPtmOSlI IN POMANJKLJIVEGA NACHTOVANJA V Italiji včeraj stavkalo poldrugi milijon državnih uradnikov in tekstilnih delavcev Zaradi stavke gasilcev ohromljena letališča - Zastoj blagovnega prometa na mejnih prehodih - Danes stavka osebje krajevnih uprav ■iitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHin n lunin miiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiii um iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiidiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiii,mm POSEG SILVA DEVETAKA NA BEOGRAJSKI KVSE Z uresničevanjem človekovih pravic so organsko povezane pravice manjšin Devetak je poudaril pozitivno vlogo manjšin v mednarodnih odnosih, pri tem posebej omenil pomen osimskega sporazuma in izrazil nezadovoljstvo s položajem Slovencev v Avstriji BEOGRAD — »Kar zadeva uresničevanje sedmega načela »Človekove pravice*, smatra jugoslovanska delegacija, da je z uresničevanjem človekovih pravic organsko povezano tudi vprašanje pravic širših skupin ljudi oziroma narodnostnih manjšin. Glede tega vsebuje sklepna listina jasna in obdelana stališča,* je rekel v razpravi o čovekovih pravicah (tretja košara) jugoslovanski delegat Silvo Devetak na beograjski konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi. Devetak je najprej razložil še enkrat načelna izhodišča SFRJ, kar zadeva človekove pravice v sklopu deklaracije o načelih, ki naj veljajo v odnosih med podpisnicami, in nato opozoril na jugoslovansko prakso in teorijo obravnavanja pravic manjšin. Narodnosti v Jugoslaviji uživajo vse pravice kot vsi jugoslovanski narodi, tako na gospodarskem, političnem in kulturnem ter drugih področjih, brez ozira na svoje število. Propagiranje in širjenje nacionalne neenakosti ali kakršnokoli podpihovanje narodnostne, rasne ali verske nestrpnosti, je protiustavno in kaznivo. «To je za Jugoslavijo, njeno angažiranje v dvostranskem, v evrop- immiiimmaiimiiimiiiiiiimmmiimiiiHtitiimiiiiiimimimiiiHiiimiiiimmiiimimmimmiHmmiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiifiiiiiHimiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmmiiiiimiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiimi DEŽ, KI JE ŠTIRI URE LIL KOT IZ ŠKAFA, JE SPRAVIL MESTO V KAOS Povodenj v Atenah: vsaj 25 smrtnih žrtev ATENE — Nenadna in bliskovita povodenj, ki je ponoči prizadela glavno mesto Grčije Atene in pristanišče Pirej, je povzročila najmanj petindvajset smrtnih žrtev, med temi precej otrok, ki jih je deroča voda dobesedno odplavila. Policija se boji. da bo končen obračun mnogo bolj dramatičen, saj reševalci še niso prodrli v vse kletne prostore, ki jih je voda zalila in niti nis0 pregledali številne avtomobile, ki so obtičali na cestah, potem ko jih je preplavilo, V enem od teh avtov na prometni cesti, ki pelje iz Aten v Pirei so našli trubla matere in njenih treh otrok, ki se nis0 mogli rešiti. Povodenj je prizadela predvsem nižje predele mesta ter območje pristanišča, kjer so proglasili izredno stanje. Na tisoče vojakov, policajev in gasilcev že od prznih večernih ur sodeluje pri reševanju poplavljepcev in skuša očistiti ulice ter pritlične prostore, ki s0 zatrpani z blatom. V nekaterih krajih je voda še vedno visoka dober meter. Dež, ki je štiri ure lil kot iz škafa. je spravil Atene v kaos. Ves javni promet je bil ustavljen; prekinjene so bile zveze med središčem in predmestji, zmanjkal je tudi električni tok, tako da je skoraj tri četrt mesta ostalo V popoldni temi. Mnogo ljudi je ostalo v dvigalih, v bolnišnicah Pa so morali prekiniti operacije. Prvič, od kar pomnijo, je prestopila bregove rečica Kifisos. povodenj pa je prizadela predvsem delavske mestne četrti. Na stotine Atenčanov je bolto šrrio prepričani, da svobodno izražanje etničnih in nacionalnih značilnosti narodnostnih manjšin re sme biti odvisno od tega ali jih neka vlada formalno priznava ali ne*, je rekel Devetak, ki se ie na koncu enkrat zavzel za dosledno izpolnjevanje sklepne listine. Jugoslovanska delegacija je pripravljena dati tudi ustrezne prak tične predloge. JAKA ŠTULAR Fanfari pri Kardelju BEOGRAD — Predsednik italijanskega senata Amintore Fanfani, ki se mudi na enotedenskem obisku v Jugoslaviji, je včeraj obiskal skupščino mesta Beograd, kjer se je pogovor v glavnem nanašal na organizacijo in delovanje samoupravnega sistema V velikih mestih ter na družbeno gospodarski razvoj Beograda. V sredo zvečer pa je Fanfanija sprejel tudi član predsedstev SFRJ in ZKJ Edvard Kardelj; z njim se je dalj časa pogovarjal o uspešnem razvoju jugoslovansko - italijanskih odnosov, ki jim je sporazum v Osimu vlil nove spodbude, (bb) o ustili svoje hiše, mnoge su utrpele večjo ali manjšo škodo, ponekod so zabeležili tudi usade. Kljub velikim napuvom se reševalci niso mogli odzvati vsem pozivom. Podivjana voda je odvlekla s seboj avtomobile in avtobuse ter poškodovala približno dva tisoč hiš, med katerimi je nekaj Velikih stanovanjskih kompleksov, v katerih bivajo manj premožni ljudje. Najprej so, našli trupla dveh de-kletf ženske, dveh moških in 11 -letnega fanta, ki so se utopili v mestni četrti Nikaia pri Pireju. Tudi atensko letališče je bilo vso noč zaprto za promet in so ga ponovno odprli komaj v poznih jutranjih urah.. V severni Grčiji so zabeležili tudi dokaj močan potresni sunek, *ki so ga zaznali tudi v Bolgariji in Jugoslaviji. Sunek so v Atenah v inštitutu za geodinamiko zabeležili ob 4.30, imel pa je svoj epicenter 220 km severovzhod, no od grškega glavnega mesta. Kot kaže. ni povzročil škode, bilo pa je precej strahu, (if) skem,jn svetovnem merilu, to je v [pa če zanikajo njihov obstoj G Uk okviru združenih narodov irTffifTdru- ' “' "" ge načine pri krepitvi pravic manjšin, s sodelovanjem med državami in izboljševanjem obstoječih določil v mednarodnih instrumentih, ki se tičejo teh vprašanj, načelna zadeva,* je rekel Devetak, ki je poudaril pozitivno vlogo manjšin v mednarodnih odnosih kot dejavnika zbliževanja. »Temu nasproti pa politika asimilacije in nespoštovanja pravic narodnostnih manjšin predstavlja stvarno oviro za razvoj odnosov in sodelovanja m?d državami, zlasti sosednjimi, pa tudi širših mednarodnih odnosov v regiji, kjer manjšine živijo.* Devetak je nato konkretno spregovoril o jugoslovanskih manjšinah v sosednjih državah in poudaril, da je Jugoslavija utemeljevala svoje odnose s sosedi vselej na načelu spoštovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti ter nevmešavanja v notranje zadeve. Ob tem je opozoril na govor predsednika Tita v Helsinkih leta 1975, ko je med drugim dejal: »Tu želim slovesno potrditi, da smatra moja država to načete (nedotakljivost meja) za obvezno tako,zase kot za svoje sosede, kar zadeva obstoječe meje. določene bodisi z mirovnimi pogodbami ali z drugimi veljavnimi mednarodno - pravnimi instrumenti, ki so jih podpisale vlade Jugoslavije in nekaterih njenili sosed, ali pa one skupaj z vladami drugih držav.* »Izhajajoč iz tega — je rekel Devetak — smo globoko orepričani, da je odprtnost meja za svoboden pretok ljudi, idej, dobrin in teko dalje najboljši način tudi za ustvarjanje pogojev za nemoten razvoj narodnostnih manjšin ob vzajemnem zaupanju in vsestranskem sodelovanju*. Pri tem .je opozoril na pomen osimskih 'sporazumov, s katerimi sta Italija in Jugoslavija ponovno potrdili privrženost načelu zaščite italijanske manjšine v Jugoslaviji, kakor tudi slovenske v Italiji na najvišji možni ravni. V italijanskem parlamentu so bili sprejeti sklepi za pripravo ustreznih pravnih predpisov. Devčtak je opozoril tudi na napredek, dosežen pri varstvu manjšin med Jugoslavijo in Romunijo ter Madžarsko. Ob tem pa je opozoril tudi na resne kršitve pravic manjšin, ki izhajajo iz sedmega načela, v so seščini. «Še zmeraj obstajajo resni problemi, ki jih moja vlada vztrajno skuša razrešiti tako na dvostranski kot na mnogostranski ravni. Prav zaradi tega bi bite potrebno narediti korak naprej pri uresničevanju ustreznih načel sklep, ne listine* je rekel Devetak in, ne da bi omenjal dve sosednji državi, opozoril na to, da morajo vse države udeleženke beograjskega sestanka izpolnjevati' vse mednarodne obveznosti, ki so jih sprejele v odnosih do manjšin, bodisi da gre za obča načela in določila mednarodnega prava ali za konkretne pogodbe in sporazume. . »Razumljivo je tudi, da ne moremo biti zadovoljni s stanjem na tem področju — je opozoril Devetak — vse dokler narodnostnim manjšinam kratijo pravice, določene z mednarodnimi sporazumi ali RIM — Prvi novembrski dnevi potekajo v znamenju novega vala stavk, predvsem v javnem sektorju in v tekstilni industriji. Včeraj in danes stavka v Italiji skoraj dva milijona delavcev, delavk, uradnikov in tehnikov javnih služb. Devetsto tisoč delavk in delavcev tekstilne industrije je včeraj stavkate ves dan. S svojim protestom so hoteli opozoriti vlado in podjetnike na nevzdržno stanje v tej nekdaj cvetoči veji italijanskega gospodarstva. Od vlade tekstilni delavci zahtevajo. naj vendarle pripravi v okviru dejavnosti medministrskega odbora za industrijsko načrtovanje podroben in za sindikate sprejemljiv načrt za obnovo tekstilne proizvodnje. Kriza, ki jo pesti že nekaj let, je namreč v največji meri prizadela najšibkejsi člen družbene lestvice: ženske, ki jih je kriza množično izločila iz tovarn in jih vrnila h gospodinjskemu delu oziroma brezposelnosti. Grožnja množičnih odpuste je še živa. trenutno v tekstilnem gospodarstvu vsak deveti delavec (torej 100 tisoč) v dopolnilni blagajni, 35 tisočem pa že sedaj grozi takojšen odpust. O vseh teh problemih so sindikalisti tekstilne stroke razpravljali na konferenci, ki so jo sklicali med stavko. Samo v Rimu je včeraj stavkate, na poziv sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL, tristo tisoč uradnikov v ministrstvih in drugih državnih ustanovah. Stavka državnega osebja je vsekakor ohromila nekatere pomembne veje gospodarstva in javnih storitev. Tako je stavka gasilcev in letalskih tehnikov povsem ohromila letalski promet v Italiji in krepko skrčila število poletov v tujino. Na letališču v Fiumicinu so se potniki že sprijaznili z usodo in bodo prenočili v čakalnicah. Zaradi stavke carinikov je zamrl tudi blagovni promet ob mejah. Še posebno dolge kolone tovornjakov čakajo na mejnih prehodih s Piemontom. Dolino Aoste m Gornjim Poa-dižjem. Carinski funkcionarji, ki se niso udeležili stavke so prepolni dela in prepuščajo le lahko kvarljive tovore. To je, v kratkem, shematični prikaz včerajšnjih stavk. Danes pa bodo ves dan prekrižali roke uradniki in delavci krajevnih uprav (občin in pokrajin). Teh je skoraj »XI tisoč. O «močno skrčeni dejavnosti* poročajo tudi s sodišč, kjer so včeraj stavkali zapisnikarji. V večjih mestih so morali zaradi tega odložiti večino procesov. V Milanu so stavkali včeraj delavci tovarne »Borletti* in tovarne «La-gomarsino*. v Genovi pa so stopili na ulice delavci ladjedelnic in jeklarne. V glavnem protestirajo zaradi sklepa TRI in »Italsider*. da v vseli italijanskih železarnah poseže po dopolnilni blagajni brez predhodnega sporazma. Industrijska dejavnost je zamrla tudi v beneškem industrijskem pristanišču Portomarghera, kjer indu-strijci prav tako stalno segajo po dopolnilni blagajni, ki bi sicer bila potrebna na reorganizacijo proizvodnje. je pa postala zaradi odsotnosti resnega vladnega načrtovanja, le »predsoba* brezposelnosti, (st.s.) minili «ZLATI TRAJEKTI* DRUŽBE FINMARE Potrjeni zaporni nalogi za protagoniste škandala Utemeljeni sumi o odgovornosti bivšega ministra Gioie (KD) RIM — Parlamentarna preiskovalna komisija ja po dolgi seji skoraj soglasno (vzdržal se je, vendar zgolj iz proceduralnih raztegov, predsednik Martinazzoli) oo-trdila zaporne natege za »protagoniste* škandala 6 «zlatih trajektih*: bivšega upravnika «Finmare* Cossetta. upravnika »Adriatica* Fcrruzzi-Balbija in brodarja Rus-sottija. V sklepu je rečeno, da so ti »trije, v vzajemnem sodelovanju in z morebitnimi drugimi osebami* ogoljufali državo za več milijard lir. Kot znano gre za bajne najemnine, ki jih je dr žava plačevala za japonske trajekte, last brodarja Russottija. For mulacija «z morebitnimi drugimi osebami*, ki zadeva sodelovanje pri goljufiji, cika na bivšega ministra-za trgovinsko mornarico in člana osrednjega vodstva KD Gio-io. Po mnenju komunističnega no-ročevalca Riccija in socialističnega podpredsednika komisije Felisetti-ja že iz dokumentacije, ki jo je zbral mesinski pretor Risicato, iz baja, da .je bil Gioia vpleten v zadevo. Vsekakor bo o tem. ali naj začne preiskavo o ministrovi dejavnosti, sklepala preiskovalna komisija v četrtek Pri tem pa ne gre pozabiti na dejstvo, da po vo- litvah 20. junija lani nima KD v komisiji več trdne večine, kljub sodelovanju bivšega misovfca Manca. Prav zato pa so morali demokristjani ubrati novo taktiko. Tako je poročevalec Ferrari (KD) izjavil časnikarjem, da je — po njegovem mnenju — pretor Risicato »prešel meje svojih pristojnosti* in da bi sploh bite potrebno razveljaviti večji del zbrane pretor leve dokumentacije. Komunisti in socialisti pa so mu odgovorili, de je pretor v resnici poslal komisiji skoraj izključno urhdne dokumente in jih v glavnem ni komentiral, zaradi česar bi ta poteza bila nesmiselna in tudi neučinkovita Zanimivo je. da je komisija potrdila 2apomi nalog za Emilia Cossetta (e-dinega, ki so ga zares aretirali, ker so drugi pravočasno ušli), katerega bodo zaslišali v. sredo. Ko ie Cossetto to izvedel, ga je »pet prizadelo pri srcu. Pregledali ga bodo in ugotovili, ali se lahko zdravi v jetnišnici. (st. s.) RIM — Obrambi minister Ruffini je poslal vojski in ljudstvu poslanico ob priložnosti «dneva oboroženih sil* V njej poudarja pomen vojske za zaščito r (‘odvisnosti in ustavnega demokratičnega red*. PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 4. novembra 1977 DOKONČNI PODATKI 0 VPISIH V SLOVENSKE ŠOLE ' Na Tržaškem in na Goriškem letos 5169 vpisanih (75 več kot lani) Porast v srednjih šolah ■ Na Tržaškem v otroških vrtcih manj otrok kot lani Šele pred nekaj dnevi nam je u-apelo dobiti dokončne podatke o vpisu v vse slovenske Sole na Tr laškem in na Goriškem za šolsko leto 1977-78. Nekatere podatke in primerjave z lanskim šolskim le tom smo sproti objavili, za dokončno sliko pa nismo še imeli podatkov o vpisu v otroške vrtce. Na Tržaškem in na Goriškem je na vseh slovenskih šolah vpisanih za letošnje šolsko leto skupno 5169 učencev »in dijakov, to je 75 več kot v šolskem letu 1976-77, in sicer 3729 na Tržaškem in 1440 na Goriškem (lani 3715 ih 1379). NA TRŽAŠKEM je v otroških vrtcih 817 vpisanih (lani 832) v osnovnih šolah 1353 (1354), v srednjih šolah 850 (814), v poklicni šoli, višjih srednjih šolah in tečajih pa 709 ( 724). NA GORIŠKEM je v otroških vrtcih 333 vpisanih (lani 328), v osnovnih šolah 553 (553), v srednji šoli 324 (306), v poklicni šoli, višjih srednjih šolah in tečajih 230 (192). V I. razred osnovne šole je vpisanih na Tržaškem in na Gorškem skupno 373 otrok (lani 403), in sicer na Tržaškem 269 (302), na Goriškem pa 104 (101). Na j večji porast beležimo torej na Goriškem, kjer se je tudi zvišalo število vpisanih v otroških vrtcih in v srednji šoli. Na Tržrškem se je znižalo število vpisanih v otroških vrtcih in višjih srednjih šolah, zlasti na učiteljišču |jana klasični gimnaziji ter liceju,- zn. tno pa se je zvišalo število vpisanih na poklicni šoli za industrijo in obrt (od 68 na 82) ter v srednjih šolah (od 814 na 850). Kot smo že omenili, je v slovenskih otroških vrtcih na Tržaškem vpisanih za leto 1977-78 skupno 817 otrok in s'cer: Sv. Jakob Ul. Donadoni - Ul. Conti Ul. Ginnastica (Dijaški dom) Sv. Ana Skedenj Sv. Ivan Barkovlje Lonjer - Katinara Greta - Rojan Opčine Bazovica Gropada TreBče Prosek Križ Dolina Mačkolje Dom jo Ricmanje Boršt Boljunec Čampore Repentabor Zgonik Gabrovec Nabrežina Devin Sesljan Mavhinje Šempolai 29 22 34 23 21 26 18 21 39 71 35 17 15 48 27 29 18 25 24 18 30 31 22 30 27 36 15 24 16 26 Številčno sta torej najmočnejša otroška vrtca na Opčinah in na Proseku, kjer sta tudi najmočnej šl osnovni šoli. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je na območju tržaške občine 15 slovenskih otroških vrtcev (446 otrok) in 15 osnovnih šol (782 otrok), v vseh Jutri sestanek Šolskih odborov Na pobudo podpisnikov pisma predsedniku vlade Andreottiju se bosta jutri sestala v Trstu slovenska šolska odbora Iz Trsta in Gorice, da se dogovorita za skupen nastop Slovencev v zvezi z bližnjimi volitvami v šolske organe In v zvezi z zahtevo po samostojnem slovenskem šolskem okraju. Sestanek bo ob 9. uri na sedežu v Ul. sv.' Frančiška 13. drugih občinah na Tržaškem pa 15 otroških vrtcev (351 otrok) in 23 osnovnih šol (571 otrok). Na območju tržaške občine je v otroških vrtcih 95 otrok in v osnovnih šolah 211 otrok več kot. v vseli podeželskih občinah na Tržaškem. V do linski občini je v otroških vrtcih Otroci od Sv. Ane počastili začasni spomenik padlim Skromna kamnita kocka, ki z vklesanim dvojezičnim napisom spominja na padle v narodnoosvobodilni borbi iz Skednja, s Kolon-kovca in od Sv. Ane, je že (»stala v zavesti ljudi treh rajonov kraj spomina, hvaležnosti in ponosa. Začasnemu odkritju 1. t.m. so prisostvovali predstavniki SKGZ in demokratičnih strank, predvčerajšnjim so ga obsuli s cvetjem učenci škedenjske osnovne šole, včeraj so se pred skromno obeležje na trati pred stranskim vhodom osrednjega pokopališča zbrali slovenski osnovnošolski otroci od Sv. Ane. vpisanih 144 otrok, v osnovnih šo-; Nepojmljivo in nedopustno ie oh tem. da tržaška _ občinska uprava, katere župan celo predseduje Odboru za uveljavljanje vrednot odporništva in ustave, po dolgih letih še ni izdala vseh dovoljenj za uresničitev načrta, kot si ga je zamislil odbor za postavitev spomenika In kot ga žrtve zaslužijo. lah pa 239 otrok, v miljski občini 31 otrok v otroškem vrtcu in 27 v osnovni šoli, v repentabrnki občini 22 v otroškebi vrtcu in 48 v osnovni šoli, v zgoniški občini 57 v otroških vrtcih in 73 v osnovnih šolah, v devinsko - nabrežinski občini pa 117 vpisanih v otroških vrtcih in 184 v osnovnih šolah. • Na sedežu organizacije ACLI bo danes, 4. novembra, ob 16:30 shod mla. dih brezposelnih ljudi. Razpravljali bodo o zaposlenosti na Tržaškem in o ustanovitvi Združenja tržaških brezposelnih. Na shod so vabljeni vsi, ki se zanimajo za to pereče vprašanje. SEJA SSS Danes, 4. novembra, se bo sestal ob 17. uri odbor sindikata. Na dnevnem redu bosta: občni zbor in volitve v šolske svete. Tajništvo priporoča točnost in gotovo udeležbo odbornikov-. PROMET PO TRŽAŠKEM AVTONOMNEM RAČUNU Do konca avgusta presegli vrednost 21,5 milijarde lir •> Z izvajanjem nedavnih sklepov mešane komisije odpraviti neravnovesje med uvozom in izvozom Blagovna menjava med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi obmejnimi območji po tržaškem avtonomnem računu .je v prvih osmih mesecih letošnjega leta dosegla vrednost 21 milijard 552 milijonov lir. Od tega je na tržaški izvoz v Jugoslavijo odpadlo 8 milijard 174 milijonov lir, na uvoz pa 13 milijard 379 milijonov lir. Za primerjavo naj navedemo, da .je obo-jesmerni promet v ustreznih razdobjih prejšnjih let dosegel naslednje vrednosti: leta 1976 17 milijard 488 milijonov, leta 1975 10 milijard 376 milijonov, leta 1974 8 milijard 600 milijonov, leta 1973 pa 9 milijard 507 milijonov lir. Za promet v letošnjem letu je torej značilno, da se skupen obseg blagovne menjave po tržaškem avtonomnem računu veča znatno hitreje kakor v prejšnjih letih. Hkra-ti s tem pa je opaziti, rta menjava ni v ravnovesju: do konca avgusta je Jugoslavija kakor omenjeno izvozila na Tržaško za nad 13 milijard lir blaga, s Tržaškega pa smo izvozili v Jugoslavijo le za 8 milijard lir blaga .tukajšnjega izvora. Podobno neravnovesje ugotavljamo tudi v blagovni menjavi po goriškem sporazumu, za katerega sicer ne razpolagamo s podatki do konca avgusta, temveč •liiiiMiiiMiiitiiiitiiiifiitiMiiiiiiHiiimiiiniiiimMfiiiiiiiiiiiimiiiiitiiHiiiiiiiimmiiiitiitMiiifiiuMtiiHHiMiv NA SEJI DEŽELNEGA VODSTVA KD Sestavili so komisiji za Osimo in za obnovo / 0 Coloni pozval k notranji enotnosti kot pogoj za uspešno izvrševanje nalog - Dopolnjen izvršni organ deželne KD Predvčerajšnjim se je sestalo v Gorici deželno vodstvo krščanske demokracije, da bi pregledalo poJtični položaj in naloge stranke v* zaključni dobi delovanja deželnega cveta pred pomladnimi volitvami. Deželni tajnik Coloni je v svojem poročilu poudaril predvsem obveznosti KD glede obnove potresnega področja in izvajanja osimskih sporazumov, veliki nalogi, ki ju ie treba izvrševati z enovitim pcgle-dom na razvoj Furlanije-Juiijske krajine. V ta namen pa je treba vložiti vse napore, je naglasil Coloni, za notranjo enotnost v »tran-ki s kolegialnire prevzemom odgovornosti. Deželno vodstvo je zato imenovalo dve posebni komisiji, ki jima bo predsedoval sam deželni tajnik. Komisijo za izvajanje osimskih sporazumov sestavljajo Antoniih, Belci, Berzanti. Codanni. Giust, Longo, Marocco, Masutto, Rinaldi, Stooper, Tombesi, Toros in Vigini. V komisijo za obnovo po potresu so pa imenovali Beorchio, Biasutti-ja. Braido, Campagnera, Chinella-ta, Fioreta, Masutta, Rigutta, Sah-tuza, Spagnola. Stfizzola. Tonutti-ja, Torosa. Toso-Chineilata, Tripa-nija in Turella. Na isti seji so tudi dopolnili deželni izvršni organ KD z imenovanjem odgovornih za posamezna delovna področja. Za organizacijo bo akrbel Barbina, za propagando Augusti, za tisk Luccarini, za kulturne dejavnosti Botteri, za državljanske pravice Rebulla, za vpra šanja ozemlja in stanovanjsko politiko Carpenedo. za odnose s prebivalstvom Sergi in za kmetijstvo Pasqualis. Izjava tržaške KD o političnem nasilju Pokrajinski tajnik tržaške KD Rinaldi je izrazil solidarnost deželnemu svetovalcu v Laciju Pu-bliu Fioriju. ki je bil v sredo žrtev atentata, in poslancu Zucconiju. ravnatelju demokrščanskega ted nika »La discussione», katerega sedel je bil v torek preebnet terorističnega napada. Tiskovno sporočilo krajevne KD zatrjuje, da je terorizem izbral demokristjane za glavni cilj. saj so bili predstavniki in sedeži KD v zadnjih treh tednih žrtev tridesetih kriminalnih*atentatov, med katerimi štiri proti sekcijam KD v Trstu. Pri takem stanju je treba, po mnenju Rinaldija, uporabiti do kraja vse možnosti, ki jih nudi zakon, v preventivni in represivni akciji proti prevratniškim skupinam, ki so odgovorne za teroristična dejanja in bi rade vsilile nasilje ln zločin kot sredstvo političnega boja namesto demokratične dialektike. Stavka osebja krajevnih uprav Sindikalno življenje v našem mestu ie v zadnjem času dokaj razgibano. Včeraj je bila štiriindvajseturna stavka osebja, zaposlenega v perifernih organih državnega aparata (carina r-na, uradi raznih ministrstev, itd.) Osebje se zavzema za izboljšanje organizacije dela in za večjo učinkovitost delovanja državnih uradov. Za danes Pa je napovedana celodnevna stavka osebja, zaposlenega pri tržaški občinski in pokrajinski upravi. le do konca junija: uvoz v Italijo po tem računu je znašal do konca junija 7 milijard 359 milijonov lir, promet v nasprotni smeri pa je dosegel ie 2 milijardi 805 milijonov lir. Iz razpoložljivosti na tržaškem računu so letos prenesli na lako imenovani teonto estero* med Italijo in Jugoslavijo 4 milijarde 309 milijonov lir, z goriškega računa pa 5 milijard 800 milijonov lir kot delno kritje negativnega odnosa v splošni menjavi blaga med sosednima republikama. Ob takšnem razvoju poslovanja po tržaškem in goriškem avtonomnem računu se je kljub ugodnemu razvoju splošnih razsežnosti izmenjave, treba vprašati, kje so vzroki za takšno neravnovesje in kako bi mogli izmenjavo med obmejnimi območji razvijati na skladnejši osnovi,,. Podloga obeh računov je namreč recipročnost in če te recipročnosti v medsebojnih blagovnih gibanjih ni, je nemogoče pričakovati, da se bodo stvari razvijale tako, kakor je v interesu Trsta in Gorice na eni ter sosednih območij SR Slovenije in SR Hrvatske na drugi strani. Omenje ne nedostatke bi lahko odpravili s takojšnjim izvajanjem sklepov, ki so bili glede poslovanja do avtonomnih računih sprejeti na nedavnem zasedanju pristojne mešane komisije v Portorožu. Želeti in pričakovati je zato, da bodo ti sklepi čim prej postali operativna stvarnost, od katere bo v veliki meri odvisen nadaljnji razvoi blagovne menjave na našem in na goriškem območju. Kar zadeva strukturo prometa naj navedemo, da je Trst v prvih osmih mesecih letošnjega leta uvozil s sosednega obmejnega območja predvsem velike količine živine in mesa (za 1.597 milijonov lir goveje živine, za 2.471 milijonov druge živine in za 3.080 milijonov govejega mesa); na drugem mestu po vrednosti so bili metalni izdelki in polizdelki, druge Blagovne postavke pa so bile prisotne z znatno manjšimi zneski. V prometu v nasprotni smeri pa so prednjačili razni stroji in tehnične naprave (za 1.829 milijonov lir), vozila (1.494 milijonov), proizvodi kemične industrije (900 milijonov), kovine in izdelki (603 milijoni lir) ter umetne smole in plastične sno vi (589 milijonov lir), itd. Zmeda ob včerajšnjem prazniku sv. Justa Včeraj smo »praznovali* sv. Justa. zaščitnika Trsta. Navedriice so v tem primeru potrebne, saj nam ni še popolnoma jasno, ali je bil včerajšnji dan praznik ali običajni delavnik. Zjutraj je bila slovesna maša v tržaški katedrali, ki jo je daroval apostolski administrator msgr. Cocolin. ki je tudi prebral vernikom pismo novega tržaškega škofa Lorenza Bellomija. Nadzorna služba za higieno v avgustu Tiskovni urad tržaške občine sporoča, da je v preteklem avgustu nadzorna služba komisariata za higieno opravila 1498 pregledov nad živili in pijačami, tako v proizvodnih obratih, kot v prodajalnah. Pokrajinskemu laboratoriju za higieno in profilakso so oddali v analizo 217 vzorcev, pri čemer so prijavili pristojnim oblastem pet primerov, ko niso- sestavine živil ustrezale prijavljenim ali so živila vsebovale nedovoljene snovi. Naložili so tudi 9 denarnih kazni zaradi kršitve higienskega pravilnika. Pri nadzorstvu nad ozemljem in bivališči so opravili 195 pregledov, prav tako se je nadaljevalo nadzorstvo nad onesnaženjem morske vode. Mlekarne, cvetličarne in -pekarne so poslovale v jutranjih urah, druge trgovine pa so bile zaprte. Šole so imele reden pouk, razen če niso zavodni sveti drugače določili, predšolski otroci pa niso prestopili praga občinskih otroških vrtcev. Nekatera podjetja so poslovala, druga pa ne. Ta zmeda je prišla do izraza tudi v uradih krajevnih uprav. Tržaška občina .je Sklenila da bo dan za njene uslužbence prazničen, ta sklep pa je zavrgel pokrajinski nadzorni odbor. Kljub temu pa so bili uradi občine in pokrajine zaprti. Najbolj dosledni so bili bančniki, saj so upoštevali nol-praznični urnik, kar .je bilo v duhu včerajšnjega dne: ne delavnik in ne praznik! V nedeljo svečanosti ob dnevu oboroženih sil Svečanosti ob dnevu oboroženih sil so letos prenesli s 4. novembra na nedeljo, 6. novembra. Ob 17. uri bo na Trgu Unitš tradicionalno spuščanje zastave ob prisotnosti občinskega predstavništva s praporom, oblasti in borčevskih ter NA SEJI OBČINSKEGA SVETA V DOLINI Odobren načrt hitre ceste za Trst z določenimi pogoji Odbor bo osnutek občinskega proračuna orisal načelnikom skupin V sredo se je sestal v Dolini občinski svet. Prva točka na dnevnem redu je bila predhodna diskusija o sestavi proračuna za finančno leto 1978. Župan Švab je poudaril potrebo, da proračun pričnejo sestavljati svetovalci s predlogi in priporočili. Omenil je tudi kritično finančno stanje občine, saj je država dodelila do danes le 40 milijonov lir posojila na 300 milijonov potrebnih za kritje letošnjega predvidenega primanjkljaja. Razen dveh vprašanj ni bilo s strani svetovalcev nobenega predloga, zato je župan dejal, da ima to za pooblastilo odboru, da po lastni presoji izdela osnutek proračuna, ki pa ga bodo predhodno orisali načelnikom skupin. V hadaljevanju seje so svetovalci obravnavali pereči problem hitre ceste za Trst. Župan Švab je povzel, kaj vse je občinska uprava zahtevala, da cesta povzroči čim manjšo škodo. Poudaril je nujnost odobritve načrta, ker je za to že nakazanih 41 milijard in če se ne prične čimprej z delom, bo denar iz dneva v dan veljal manj. Izrazil je nevarnost, če se načrt zavrne, da bi dežela izdala dekret, ki bi mimo volje uprave u-kazoval pričetek del; v tem primeru mnenje in pripombe uprave o problemu ne bi imeli več nobenega vpliva. Zato je občinski odbor predlagal, da se načrt odobri, a pod točno določenimi pogoji; v primeru da te ne bodo upoštevali, odobritev ne-bo imela nikakršne veljave. Ti pogoji, za nekatere od teh so že pripravili variante k načrtu, so naslednji: cesta mova biti zgrajena po trasi začrtani v regulacijskem načrtu, treba je povečati oddaljenost od hiš pri Lakoščah, v proračunu naj se določi odškodnina za razlastitve', odškodnino za razvrednotene nepremičnine, odškodnino za popravilo cest in kanalizacij, izdatki za nujno po-gozditev za obrambo ozračja pred onesnaženjem, morajo se zgraditi prehodi, za živali, mora se načrtovati vozlišče odcepa za Škofije. V vneti diskusiji je najprej spregovoril Petaros (SSk), ki je označil negativne posledice ceste, ki bo povzročila razlaščanje rodovitne zemlje, ropot onesnaženje ozračja in poudaril, da ponovno vsiljujejo to, česar si noben občan ne želi. Načelnik skupine PSI Bandi je omenil nekatere probleme, ki so nastali s to cesto, in dejal, da je pač cesta nujno potrebna za razvoj mesta. Svetovalec Bevilacqua (KD) je podčrtal, da na žalost razvoj, ki ga zahtevamo, povzroča nekatere neizbežne nevšečnosti, ki pa naj bodo čim manjše. Gombač (SSk) .je trdil, da je cesta potrebna, pač pa je nasprotoval odobritvi tega načrta1; kritično je še ocenil pristop pristojnih o-blasti do reševanja tega problema. Načelnik skupine SSk dr. TuTje podčrtal, da ni mogoče pristati' na to časovno izsiljevanje, ko uprava nima na razpolago potrebnega roka, da bi slišala za mnenje občanov in ga vzela v pretres. Zato je v imenu SSk predlagal, da se odobritev preloži na poznejši datum. Mihalič (K Pl) je še poudaril, da mora uprava skrbeti za izvedbo pogojev navedenih v sklepu. Župan Švab je povzel zaključke in dejal, da bi cesta povzročila škžodo koder kodi bi bila speljana ter obžaloval, da na sestanku s projektantom, kjer se je razpravljajo predvsem o tehnični možnosti oddaljitve ceste pri Lakoščah, ni bilo prisotnega niti enega predstavnika SSk. Končno je podčrtal voljo uprave, da odigra aktivno vlogo, tako, da bo dežela morala potem upoštevati nadaljnja mnenja in zahteve in zaključil z ugotovitvijo, da če bi prenesli odobritev, bi bil izid glasovanja, tudi če bi prenesli odobritev, isti. Svet je najprej, z glasovi KPI, PSI in KD zavrnil predlog SSk po odložitvi, nakar je z istimi glasovi odobril načrt z navedenimi pogoji. SSk je glasovala proti. Seji je prisostvovala skupina prebivalcev Lakošč, ki so prinesli pismen opomin, da naj bo cesta pri Lakoščah oddaljena najmanj 30 metrov od hiš. V. L. DREVI V KRIŽU # Razprava o volitvah v šolske svete Drevi ob 20.30 bo v kriški osnovni šoli »Albert Sirk* javna raznra-va na temo »Volitve v šolske svete in problematika slovenskega šolskega okraja*, ki jo prireja vaško združenje staršev v sodelovanju z drugimi vaškimi organizacijami. U-vodno poročilo bo imel dr. Karel šiškovič, predsednik šolskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze. Sledila bo diskusiia, na katero so vabljeni predvsem star ši, mladina in vsi, ki jim » je naša šola pri srcu. Kot je znano, je bila ista razprava na sporedu prejšnji teden, a je nato iz tehničnih razlogov odpadla. -Današnji večer spada v širšo akcijo za reševanje nekaterih pekočih problemov kriške šole, pobudo za katero je dalo uredništvo vaškega glasila »Skdanc*, ki, kot znano, deluje v okviru prosvetnega društva Vesna. Turistični stand naše dežele v Madridu V Madridu se -v teh dneh odvijajo razne turistične manifestacije, ki jih organizirajo- -v okviru vsedržavnega kongresa ASTA (American Society of feravel agents). Na razstavi turističnih struktur in privlačnosti je z lastnim standom prisotna tudi naša dežela, in sicer v okviru širše razstave, ki jo je priredila državna ustanova za razvoj turizma ENIT. V glavnem mestu Španije se te dni mudi tudi deželni odbornik za turizem R. Bertoli. vojaških predstavnikov. •llllllllllIftMIflimiUlllllfMIMliillllimillimtlHIHIMtlllllllllKllltltllllflMIIIIMimillllllMMtllMIIIIIIIIIIIIIIIIliimrilllllflllllllflMIIIIIIIIIIIIIIUlMItllllllMimMnilllllll TRŽAŠKI SODNIKI PRED PONOVNO ODLOŽITVIJO POSKUŠIgRABITVE ALfTATVINE? Ne zatožni klopi sedijo trije Benečani, ki jih je kazensko sodišče 12. aprila letos obsodilo na visoke zaporne kazni zaradi poskusa ugrabitve industrijca Hausbrandta Je šlo za poskus ugrabitve ali za poskus tatvine? Pred to vprašanje so že drugič postavljeni tržaški sodniki, ki sodijo trem Benečanom, Robertu Bertoliju, Paolu Cattarinu in Bertolijevi ženi Rosi Padovan. Vse tri je tržaško kazensko sodišče 12. aprila, letos spoznalo za krive poskusa ugrabitve tržaškega industrijca Roberta Hausbrandta in jih obsodilo na visoke zaporne kazni. Bertoli in Cattarin sta bila obsojena na 9 let zapora, na najmanj 2 leti internacije v delovnem taborišču, na 2 milijona lir globe in na dosmrtno prepoved opravljanja javnih služb, Rosa Padovan, ki so jo med preiskavo izpustili na začasno svobodo, pa na 3 leta io 8 mesecev za-, pora, na 500 tisoč lir globe in na prepoved opravljanja javnih služb za pet let. Vsi trije so proti tej obsodbi vložili priziv in včeraj se je pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Corsi, svetniki D’Ama-to, Cossu, Balani in Mansi, tožilec Franzot, zapisnikar Maggi) začela prizivna razprava. Poročilo o dosedanjih dogodkih je podal dr. Cossu, ki je v dveh urah podrobno analiziral potek preiskave in prvostopenjskega procesa. Cossu je seveda začel poročilo z obrazložit- vijo okoliščin, ki so privedle do a-retacije Roberta Bartolija 29. januarja lanskega leta v vrtu Haus-brandtove vile, kjer je nekaj dni prej vrtnar našel zavoj z dvema samokresoma, parom lisic, krinkami in nekaterimi drugimi predmeti. Po tej najdbi so karabinjerji stalno nadzorovali Hausbrandtov park in 29. januarja so ob 18.10 zagledali moškega, ki se je oprezno bližal skrivališču; veleli so mu, naj se preda. a ker se je pognal v beg so streljali in ga ranili v nogo. Bil je Roberto Bertoli. Slednji je nato sam izjavil, da je bil soudeležen pri akciji tudi Cattarin, medtem ko so Bertolijevo ženo izsledili po naključju, saj so jo tistega večera ustavili agenti- prometne policije v Tržiču in ji naložili globo zaradi prevelike hitrosti: po streljanju pri Mi-ramaru se je hitro vrnila domov. To pa so tudi vsa dejstva pri preiskavi o dogodku, ki je ta ko razburil tržaško javnost,' saj vse do tedaj v naši deželi še ni bilo nobenega primera ugrabitve. Dodati je treba še številne Bertolijeve in Cattarinove izjave, na desetine strani zapiskov, ki sta jih oba obtoženca sestavila v zaporu in nato poslala preiskovalnemu sodniku. Oba V Kulturnem domu v nedeljo, 6. novembra 1977, ob 16.30 Predprodaja vstopnic od srede, 2 novembra, dalje, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure (v soboto samo zjutraj) na sedežu SPZ v Ul sv Frančiška 20 ter poldrugo uro pred prireditvijo pri blagajni'Kulturnega doma. čez tri gore čez tri dole ... srečanje folklornih skupin iz Furlanije in Istre, iz Primorske, Koroške in štajerske. sta navedla kakih deset različnih verzij o dogodku, vedno pa sta za nikala, da bi bilo šlo za poskus u-grabitve Hausbrandta, po njunih trd;tvah naj bi šlo le za poskus tatvine dragocenih umetnin, ki jih tržaški industrijec hrani v svoji vili. Rosa Padovan pa je vedno zanikala vsakršno sodelovanje in je vztraja ia pri trditvi, da je le ustregla moževi želji, naj ga pelje iz Benetk v Trst, ne da bj vedela zakaj. -Sodna obravnava se’ vrti okoli teh skopih dejstev in okoli teh ne jasnih trditev. Kam vodijo ta dejstva? Po mnenju državnega tožilca dr. Franzota ne more biti nobenega dvoma, da je šlo za poskus ugrabitve. «Čemu naj bi potrebovali lisice in krinke za tatvino in kdo bi šel krast ob 18. uri, ob času, ko se vrača lastnik hiše domov in le za lučaj daleč od karabinjerske vojašnice?* se je retorično vprašal dr. Franzot in obenem poudaril, da vse okoliščine kažejo na ugrabitev ter zahteval potrditev prvostopenjske razsodbe. Proces se nadaljuje danes s prvimi posegi zagovornikov. Izvoljeni predstavniki v zadruzniško komisijo V ponedeljek so na deželnem u-radu za zadružništvo zaključili štetje glasovnic volitev predstavnikov zadrug v deželno komisijo za zadru žništvo. V potrošniški skupini je gla sovalo 105 zadrug, v proizvodni sku pini (delo in prevozi) 70 zadrug, v kmetijski skupini 390 zadrug, v gradbeniški - skupini 206 zadrug, v skupini za ribolov in razno pa 66 zadrug. Izvoljeni predstavniki so: v potrošniški skupini Romano Burelli, Dio-nisio Moraš in Saverio Giacchetti, nadomestni člani pa Roberto Della Pieta, Mario Bologna in Alberto Pertoldi; v kmetijski skupini Orlando Fioretti, Orfeo Salvador, Gasto-ne Adrian, nadomestni člani Elio Pe-reso, Ennio Blaisizza in Sergio Poia-no; v proizvodni skupini Ado Bujatti, nadomestni član pa Sergio Lorenzut-ti; v gradbeniški skupini Costantino Ghersa, nadomestni član pa Sandro Scandolara in v skupini za ribolov in druge dejavnosti Enrico Tosoratti ter Sergio Govetto kot nadomestni član. SINOČI V AVDITORIJU Miranda Martino v muzikalu Zgodba neke ženske V AvditoriJ i je bila sinoči prva predstava »Zgodbe neke ženske», v kateri nastopa kot edini protagonist znana italijanska pevka Miranda Martino. To je pravzaprav muzikal, ki predstavi pevko v popolnoma novi luči. Mirande Mattino smo namreč vajeni kot posredovalke lahke glasbe, tokrat pa je bil njen namen drugačen. Pevka je skušala prikazati svojo biografijo od predvojnega časa pa do danes. To je pravzaprav zgodba modeme ženske v luči feminističnih gibanj, če naj rabimo to modno besedo. Miranda Martino je z izborom tipičnih popevk skušala posredovati tegobe ženske, ki ji v družbi ne pripada mesto, ki ga zasluži. Žensko ovirajo razni tabuji ali zapreke kot vera, pretirana skrb staršev, družba nasploh. Ženska je .v očeh ljudi tisto bitje, ki mora nuditi ljubezen in se pokoravati moškemu. Temu pa se je treba upreti. Miranda Martino je sinoči zapela tudi nekaj novih popevk, ki jih je sama sestavila posebej za to priložnost. Lahko rečemo, da je pevka pravi mojster, saj jo odlikuje lep in čist glas, ki pritegne vsakega poslušalca, škoda, da je bito občinstva zelo malo. No, tisti, ki je zamudil sinočnjo predstavo, bo to lahko nadoknadil še danes, jutri in v nedeljo. 0 ■ Drevi ob 18. uri se bo pričel v krožku »Che Guevara*, Ul. Madonni-na 19, ciklus razprav o zgodovinskih problemih Furlanije-Juiijske krajine. Uvodne besede k razpravi o delavskem gibanju in KPI v letih od 1921 do 1939 bosta spregovorila Piero Pa-nizon in Fulvio Cante, Marina Rossi pa bo govorila na temo »Rdeče dve-letje na Tržiškem*. Študijski seminar liberalne mladine Danes se začne v hotelu Jolly v Trstu tridnevni študijski seminar za usposabljanje kadrov, ki ga prireja liberalna stranka v sodelovanju z deželnim tajništvom liberalne mladine. Predavanja, pri katerih bodo sodelovali generalni tajnik mladine PLI Pa-tuelli, član vsedržavnega vodstva Car-ruba, docent zgodovine filozofije na univerzi v Perugii Negri in rektor mednarodni univerze za tujce v Perugii Valitutti, se začnejo drevi z obravnavo političnih razmer in stališč PLI. Jutri bo zjutraj predavanje o »Liberalni misli*, popoldne, pa o »Odprtem gospodarstvu*. Seminar se bo zaključil v nedeljo z razpravo o »Italijanskem strankarskem sistemu* in o »Marksistični misli*. Udeležuje se ga okrog trideset mladincev iz naše dežele in iz bližnjega Veneta. niejuoienfi-T v it^nmlaoo Slovenska prosvetna zveza priredi danes,. .4,, novembra. 1977,. . ob 20. uri na sedežu SPZ v Trstu, Ul, sv. Frančiška 20/11. posvet o dramski dejavnosti in animaciji Vabljenj predstavniki prosvetnih društev in skupin in vsi, ki jih omenjena dejavnost zanima. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V. TRSTU Kulturni dom ANONIMO VENEZLANO BENEČANKA (La Venex!ana) Prevod Ciril Kosmač Scena Demetrij Cej Kostumi Marija Vidau Glasba Ivan Mignozzi Plesi Janez Mejač Režija MARIO URŠIČ Jutri, 5. novembra, ob 20. uri. Prosveta Slovenska prosvetna zveza priredi danes, 4. novembra 1977, ob 20. vA na sedežu SPZ v Trstu, Ul. sv. Fran-čiška 20/11. «Posvet o dramski dejavnosti in animaciji*. Vabljeni predstavniki prosvetnih društev in skupin i" vsi, ki jih omenjena dejavnost **’ nima. Vpisovanje v ženski pevski zlx>r SPD Tabor bo trajalo do nedelje; 6. t.m. Prijavite se v pekami Pn Danči. Prva pevska vaja bo v sredo, 9. novembra, ob 20.30 v prosvetne81 domu. Dečki in deklice! Vpišite 86 v folklorno skupino SPD Tabor - 0F čine, telefon 2111611. Vpisovanje se zaključi v nedeljo, 6. t.m. Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČ® TRST - KULTURNI DOM Jutri, 5. t.m., ob 20. uri, Anoniri® Veneziano »Benečanka*. PONOVITVE .»VERONIKE DESENIŠKE* . IV četrtek, ■ 10. novembra, ob 16. d” abonma red H, ter ob 20.30 abonri* red E — mladinski v četrtek. VERDI Jutri ob 18. uri (red S za vse) četrta ponovitev Puccinijeve, op«rt »Turandot*. , Medtem se pripravlja krstna Pre<*' stava »Letečega holandca*. ki bo v sredo, 16 novembra. V ponedeljek' 14. novembra, bo o tem delu spreš8" voril v Krožku za kulturo in umetno* prof. F. Šerpa. ROSSETTI Danes, 4. novembra, ob 20.30 H«r vatove »Pripovedke iz dunajsko** gozda*. Prva abonmajska predstave-Rezervacije pri osrednji blagajni, P*' saža Protti. Deluje telefonska rezervacija: 36372 in 68311. AVDITORIJ Drevi ob 20.30 MIRANDA MAR' TINO v «Zgodba neke ženske*-ven abonmaja. Za abonente 30 in ji odst. popusta. Rezervacije pri Osrednji blagajni. Pasaža Protti. Kino '■'■i Arlston 16.00 »Pcr questa notte*. Ri* žija Carlo Di Carlo. A. Merli, ‘‘ Bonacelli. Barvni film. Mignon 15.15 »LTdolo di Acapulc0*| Elvis Presley, Uršula Andress. B»f’ vni film. . Nazionale 16.00 «Herbie al rallye Montecarlo*. Barvni Walt Disneye film. Grattacielo 15.30 »Abissi*. Jacquel® Bisset, Robert Shavv, Režija ?etet Yates. Barvni film. Excelsior 15.00 »Un attimo una vita* Al Pacino. Marthe Keller. PreP®1 vedan mladini pod 14. letom. Fpnlce 15.00 «New York, New Vor**-Liza Minnelli, Robert De Niro. S**-vni film. Eden 16.Q0 «Mogliamante». Laura tonelli, Marfcello Mastroianni. Pr’ povedan mladini pod 18. letom. Rttz 15.06-22.15 »Quell'ultimo poote»-Liv Ullmann, Robert Redford, » mes Caane. Barvni film. Filodrammatico 16.00 »La calda stia*. Prepovedan mladini pod 1' letom. Barvni film. Cristallo 15.30 »La spia che mi a1”. va». Roger Moore, Barbara ®aC Barvni film. ., Aurora 16.15 »Tre tigri contro tre gri*. Renato Pozzetto, Paolo Vilj" gio. Anna Mazzamauro. Barvni m ' Capitol 16.00 »Airport '77*. Jack mon. Barvni film. j Moderno 16.00 »Due superpiedi 9ua piatti*. Terence Hill jn Bud SP* cer. Barvni film. Impero Danes zaprto. n Ideale 16.30 »Kakkien Truppen*. G*a>' franco D’Angelo, Lino Banfi. Vlttorio Veneto 16.30 «11 cinico, 1 „ farne, il violento*. Maurizio Prepovedan mladini pod 14. let° Astra 16.30 «11 Corsaro Nero*. Tef* ce Hill, Bud Spencer. Barvni f Radio 16.00 »La gang della sP1" rossa*. W. Disney. Barvni film- f Volta (Milje) 17.00 «Storie di vit* malavita*. Cristina Maranzoni-povedan mladini pod 18. le101 Barvni film. Šolske vesti Združenje staršev kriških šol prireja v sodelovanju z vaškimi organizacijami danes, 4. novembra, v osnovni šoli A. Sirk ob 20.30 razpravo na temo: Volitve v šolske svete in problematika slovenskega šolskega o-kraja. Razpravo bo vodil dr. Karel šiškovič, predsednik šolskega odbora SKGZ. Vabljeni starši in vsi, ki jim je naša šola pri srcu. Zavodski svet srednje šole Simon Gregorčič v Dolini vabi vse starše učencev te šole na zborovanje, ki bo na šoli danes, 4. novembra, ob 20. uri. Na zborovanju bo govor o bližnjih volitvah v šolske organe in o raznih šolskih dejavnostih, ki naj bi jih šola uresničila v teku šolskega leta. Razna obvestila Sekcija Kl*l Opčine in SPD Tabor vabita na praznovanje 60. obletnice oktobrske revolucije, ki bo jutri, 5. novembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Sodelovali bodo pevski zbor «Primorec» iz Trebč, pevski zbor »Tabor* in dramska skupina SPD Tabor s prikazom »Petrograd oktobra 1917». Kriški sekciji KPI in ZKMI prirejata v nedeljo, 6. t.m., v vaškem Ljudskem domu proslavo ob priliki 60. obletnice okMv-ske revolucije. Sodelujejo člani SSG, vaški recitatorji in pevski zbor PD Vesna. Vabljeni. Finžgarjev dom na Opčinah vabi v nedeljo, 6. novembra, ob 17. uri na prireditev ob 50. obletnici smrti velikega planinca m glasbenika Jakoba Aljaža. Razstave Vfi V umetnostni galeriji «Tribbio» od 5. do 18. novembra razstava fik Pietra Annigonija. Razstava f odprta čsak delavnik — razen deljka - od 10.30 do 13.00 in od do 19.30, ob praznikih pa od tl- 13. ure. Včeraj-danes Dunes, PETEK, 4. novembra PRAZNIK ZMAGE ^ Sonce vzide ob 6.49 in zaton® 16.48 — Dolžina dneva 9.59 — na vzide ob 23.56 in zatone ob Jutri, SOBOTA, 5. novembra ZAHAR Vreme včeraj: Najvišja tempelj 15,7 stopinje, najnižja 11,4, Ob 1®. 'tfc 15,7 stopinje, zračni tlak 1017,9 ustaljen, vlaga 70-odstotpa. nebo •' pooblačeno, veter 7 km na qro J11^. vzhodnik, morje skoraj mirno, peratura morja 16,2 stopinje. te®1' DNEVNA SLUŽt LEKARN (od 8.30 do 20.30) , 5utvam. Problem tiči drugje: na-* zemlja je zelo sparcelirana, to ha »raYi. da so posestva prema jb-JŠpam ti primer: tistemu, ki ima f^halo zemlje, se je na spla-® obdelovati, ker bi imel pri tem *me stroške. Da bi nakupil novo, lit l?10ra imeti kmet ob strani ve-v kapital. Zato raje dela R ur tovarni, kjer nima specifičnih "mblemov. v®ndar, kdor ima zemljo še od tud' '° ^ podedoval, dela na nVj j danes. Sicer je res, da mla-mu človeku, ki ni nikoli delni 0L.^mlji, je zelo težko začeti z Ilovarjem. Mislim, da drugih ihirt” problemov ni, saj bližnje ^to odkupi vse, kar si pridelal. zemlje na bi postal naš tudi konkurenčen, ji^^uješ,' s čim naj se bavi naš «V*k in kateri sektorii kinetij-|e»a so v Bregu za obdelavo hva-|(Jfr- Povedal bom, da je danes 1 * danes vsako kmečko delo hva-zt;H koč so nasi očetje v Bregu (j;i °™vali olje na rokodelski na-Treba je bilo mnogo truda, Torki 'c P® ie bil prvorazreden. e Pa so pri nas počasi izgini- le, čeprav je bilo in je še dovolj oljk. Kmetje so morali v Furlanijo, da napolnijo sode z domačim o-ljern. Danes jim tega ne bo treba včč. Na pobudo Kmetijske zadruge bo v Boljuncu kmalu dograjena nova torkla, ki bo opremljena z najmodernejšimi stroji. Naš človek bo tako lahko v dornačem okolju pridelal tisto, kar bodo oljke obrodile. Obračun lanske turistične bere in reorganizacija turistične organizacije sta bili osrednji temi razprave, ki se je razvila na zadnji seji u-pravnega sveta pokrajinske turistične ustanove (EPT) pod vodstvom predsednika Maria Del Bena. Kar zadeva nadaljnjo usodo EPT, Pro loco in drugih podobnih turističnih organizacij, je bil Del Ben zelo skeptičen. V svojem poročilu je dejal, da je malo verjetnosti, da se bo reorganizacija tega sektorja izvedla do prihodnjega leta. S tem v zvezi je tesno povezano tudi finansiranje dejavnosti novega telesa »Azienda autonoma del turismo* (samostojna turistična ustanova), kakor ga predvideva osnutek, ki ga je sestavilo deželno odborništvo. Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da v proračunu deželne ustanove za prihodnje leto ni postavke za turistično dejavnost. Predsednik Mario del Ben se je nadalje vprašal, kakšen je položaj na vsedržavni ravni ter dejal, da ima dežela Tridentinska - Južne Tirole izjemen položaj, ker ima pravico višati turistično takso ter obdavčevati «drugo hišo*. V naši deželi je položaj bistveno drugačen ter izhaja tudi iz šibkosti, ki jih naši deželi prinaša zakon 382. V takšnem negotovem položaju je resnično težavno ukrepati, zlasti glede načrtovanja novih pobud. Gordijski vozel je predsednik Del Ben presekal z ugotovitvijo, ki je najbliže resnici, da bo vsa ta problematika najbrž rešena-šele po volitvah, ki bodo prihodnjo pomlad. Tn sedaj še nekaj podatkov o številu turistov, ki so letos do konca septembra ohiskali naše kraje, v prvi vrsti, seveda, Gradež. Naj takoj v začetku navedemo osnovno ugotovitev predsednika EPT Del Bena, da smo po številu turistov napredovali v primerjavi z lanskim letom, nekoliko pa smo zaostali za letom 1975. Letos so našteli 163 tisoč turistov z 1,6 milijona nočitev. V primerjavi z lanskim letom *e je število zvišalo za 9,5 odst. (14.000 oseb), za 0,3 odst. sli 5.000 pa se je znižalo število nočitev. Za primerjavo naj navedemo podatke v letu 1975: 165.000 turistov z 1,7 milijona nočitev. Padec ni razviden v številu turistov, ampak v nočitvah (86 tisoč). Odstotek tujih turistov se je letos v primerjavi z lanskim letom zvišal za 16 odst. (8.000 oseb). Prav tako se je zvišalo tudi število nočitev, v odstotkih za 10,6, po številu pa za 48 tisoč. Naraslo je število nemških, avstrijskih in nizozemskih turistov, iz Jugoslavije je prišlo 1.718 turistov (3.580 nočitev) več kot lani. Manj turistov je iz Francije in ZDA. Zanimivi so nadalje podatki o domačem turističnem gibanju. V primerjavi z lanskim letom se je letos povečalo za 6,1 odst. (skoraj 6.000 oseb), padlo pa je število nočitev: za 4,6 odst, oziroma za 53 tisoč nočitev. Iz teh podatkov je mogoče razbrati, da je ukinitev nekaterih praznikov in s tem v zvezi odpravljanje sistema »premostitvenih* prostih dne-vov med dvema praznikoma, skrčilo počitniško dobo italijanskih turistov. Italijani so lani v poprečju preživeli v naših turističnih krajih 11,9, letos pa 10,7 dneva. Natečaj za dekoracijo v zavetišču «A. Cuiot» Upravni odbor goriške občinske podporne ustanove (ECA) jfe te dni razpisal javni natečaj za umetniška grafična ali slikarska dela. namenjena dekoraciji drugega -Kklelka v zavetišči*- »A. Culot* v Lečniku. Natečaja se lahko udeležijo umetniki z italijanskim državljanstvom, rok za predstavitev osnutkov pa poteče 15. decembra letos Za najboljše izvedbe je predvidena denarna nagrada v znesku 2,100.000 lir. itd., obravnavali tudi dokaj aktualno vprašanje, povezano z lanskim potresom v Furlaniji - Julijski krajini. Prav po lanski naravni nesreči so bila v številnih jamah na našem področju napravljene meritve v zvezi s premikanjem, tal. Podzemski svet pa hrani nešteto dokazov o velikanskih tektonskih premikih, ki so prizadeli naše področje v prejšnjih dobah. Strokovnjaki računajo, da bi prav na osnovi podrobnega opazovanja in analiziranja plasti v jamah mogli s precejšnjo verjetnostjo v prihodnje napovedati potrese. Veliko pozornosti bodo na srečanju, ki se začenja danes, posvetili tudi preučevanju zapletenih vprašanj ekološkega- varstev Cio-vekovi posegi v okolje ne zadevajo več samo zunanjega sveta, ampak je zastrupljanje'"že rripčhfl' načelo tudi ekološki sistem v kra-škem podzemlju. Poleg znanstvenega dela, ki .je nekako rezerviran za jamarje, pa so organizatorji pripravili za širši krog zelo zanimivo razstavo o spe-leoloških najdbah, ki bo prav tako odprta do nedelje in si jo lahko ogleda vsakdo. Razstava .je v fo-ycr.ju avditorija. kongres se bo začel danes popoldne, ko se bodo udeleženci zbrali na sedežu goriške sekcije CAI, zvečer pa bodo v deželnem avditoriju predvajali nekaj kratko-metražnih filmov. Uradno odprtje bo jutri zjutraj ob 9. uri v avditoriju in se ga bodo udeležili tudi predstavniki dežele (odbornika Miz-zau in Tripani) in goriški župan De Simone. Opoldne bo na gori-škem županstvu sprejem. Ob 15. uri se bo začel strokovni del zasedanja, ko bodo na vrsti poročila in razprave. Naj iz dokaj obširnega sporeda omenimo le poročilo Tržačana Maria Gherba za. ki bo govoril o reševanju v jamah na področju naše dežele s posebnim poudarkom na posebni varnostni napravi. Na tretjem deželnem kongresu jamarjev bodo sodelovali tudi Kraški krti, ki so pripravili izčrpno poročilo o arheološko zelo zanimivi jami na Pogrižah pri Vrhu, ki so jo sami odkrili v začetku lanskega leta in tudi opravili precej pripravljalnih del, da se bo lahko nemoteno začelo strokovno izkopavanje, ko bodo pač za to razpoložljiva sredstva. Za najdišče se zanima zavod za spomeniško varstvo, kajti gre za zelo redek primer skoraj v celoti nedotaknjenega jamskega bivališča v naši neposredni okolici. Slovenski jamarji pa so organizatorjem kongresa posredovali tudi nekaj eksponatov za razstavo, ki bo cdprta v fo-yerju avditorija v času kongresa. Drevi skupščina sekcije KPI «Marvin» Drevi ob 20.30 bo na sedežu KPI v Ulici Locchi, skupščina članov in simpatizerjev komunistične partije sekcije «Marvin» za mestno središče, Podturn in Sv. Ano. Govor bo o sedanjem političnem položaju v državi in o vlogi KPI v tem trenutku ter o včlanjevanju v partijo za leto 1978. Včeraj začetek pouka na dopolnilnih tečajih V Tržiču, Ločniku in Krminu. se je včeraj popoldne začel pouk na šestih poskusnih tečajih dopolnilnega izobraževanja za delavce, ki iz takih ali drugačnih razlogov niso uspeli opraviti obvezno šolanje. Z obiskovanjem tečajev, znanih tudi pod imenom »tečaji 150 ur* pa imajo zdaj možnost nadoknaditi zamujeno. Zanimanja za tako obliko dopolnilnega izobraževanja je bilo že v lanskem šplskem letu precej, letos pa se je še povečalo, tako da se kaže potreba po odprtju še nadaljnjih dveh tečajev, kar se bo najbrž žgo-dilo že v bližnji prihodnosti. Sindikalne organizacije pa se zavzemajo, da bi v okviru dopolnilnega Izobraževanja v prihodnjem letu, pripravili tudi tečaj, kjer bi si slušatelji pridobili višjo izobrazbo. Dokončna lestvica za pomožno osebje na slovenskih šolah Pri goriški šolskem skrbništvu je na ogled dokončna lestvica pomožnega" osebja na šolah s slovenskim učnim jezikom v šolskem letu 1977-78. Do 29. novembra prijaviti letošnji vinski pridelek Do 29. novembra je treba napraviti prijavo letošnjega vinskega pridelka in to na posčbnih obrazcih,»ki so letos nekoliko drugačni kakor druga leta. Na obrazce je treba namreč tudi vpisati površine, ki so zasejane s trtami za pridobivanje grozdja za vino ter površine, ki so zasejane z namiznimi sortami trt. Prav tako je treba prijaviti morebitne količine kupljenega grozdja za predelavo ali pa namiznega grozdja. Prijavo je treba vložiti na županstvu v treh izvodih in sicer na tistem županstvu, kjer je bila napravljena tudi prijava ob ureditvi vinograda. V nedeljo ogled vojašnic Slovesnosti ob dnevu oboroženih sil, 4. novembru, bodo letos v glavnem potekale v nedeljo, 6. novembra. Prav tako v nedeljo pa si bodo občani lahko ogledali vojašnice. V Gorici bodo obiskovalcem med 14. in 16. uro odprli vojašnico «Montesanto» na Tržaški cesti, v Krminu pa vojašnico »Amodio*. Spet vlomilci . . . 30-letno Angelo Guastini iz Tržiča, Ulica Carducci, je v nedeljo zvečer čakalo neljubo presenečenje. Za nekaj dni je odšla od doma, vrnila pa se je v nedeljo zvečer, ko je ugotovila, da so stanovanje med njeno odsotnostjo obiskali vlomilci. Odnesli so krznen plašč in nekaj nakita v skupni vrednosti nad 2 milijona lir. Aretacija zaradi pištole Agenti goriške kvesture so v sredo zjutraj med hišno preiskavo, aretirali 25-letnega Stefana Albanesija, iz Pod-gore. Ulica 4. novembra 62, zaradi posesti neprijavljenega orožja. V stanovanju so namreč našli revolver kal. 22 * odpiljeno registrsko številko in 82 nabojev. AlbaneSe je po rodu iz kraja Massafra v pokrajini Taranto. Po poklicu je avtoličar, prej pa je bil šofer. Konzorcij za zaščito posoških in briških vin prireja 19. in 20. novembra izlet v Milan z obiskom mednarodnega sejma opreme za vinarstvo. V soboto, 19. novembra, si bodo izletniki ogledali nekaj posestev v kraju Carignano in S. Maria, nedeljo pa bodo namenih ogledu mednarodne razstave na milanskem velesejmu. V Gorico se bodo vrnili v nedeljo ponoči. Prijave sprejemajo do 8. novembra v uradih konzorcija, kjer tudi dajejo podrobnejša pojasnila. Remo Moreu razstavlja v centru «Hannibal» Od 5. do 21. novembra bo v centru tHannibah v Tržiču razstavljal slikar Renzo Moreu. Moreu ima za sabo že 43 osebnih razstav doma, v tujini pa je doslej sodeloval na sedmih kolektivnih razstavah v Parizu, Sovjetski zvezi, Argentini, Kanadi, Avstraliji in na Japonskem. Odprtje razstave bo v soboto, S. novembra, ob 19. uri. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo sporoča, da je še nekaj prostih mest v drugem avtobusu, ki bo 13. t.m. odpeljal na martinovanje v Lipico. Prijave sprejemajo vsak dan na sedežu društva, kjer sprejemajo tudi rezervacije za večerjo. Razstave V galeriji La Bottega razstavlja te dni goriški rojak Robert Faganel. Zbirka je skoraj v celoti posvečena kraškim motivom. Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 »Pronto a uccide-re». M. Balsam in E. Sommer. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.00—22.00 »Le lunghe notti della Gestapo*. F. Righini tn C. Gaeta. Prepovedan mladini pod 18. letom. MODERN1SSIMO 16.30—22.00 »Tutti defunti... tranne i morti*. G. Cavi-na in F. Marciano. Prepovedan mladini pod 14. letom. V1TTORIA Zaprto. CENTRALE 17.15-22.00 »La battaglia delle aquile». M. Mc. Dovvell in C. Plummer. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 »La via della droga*. EXCELSlOR 16.30-22.00 «11 prefetto di ferro*. J\ora Gorica in okolica SOČA »Podivjana ovca*, franc, barvni film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Solo* franc, barvni film ob 18. in 20. uri. DESKLE «Zidovi greha*, amer. barvni film ob 19.30. Včeraj-danes iz goričkega matičnega urada UMRLI SO: 85-letni upokojenec Celestino Linda, 86-letna gospodinja Eu-femia Rismondo vd. Moscarda, 82-let-ni upokojenec Vincenzo Pazzi, 67-letni mesar Renato Fabbroni. RODIL SE JE Alessandro Ciccone. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je * Gorici dežurna lekarna Baldini, Kor-zo Verdi 57. tel. 2879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves c,-’n -mfj je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo Ul. E. Toti, tel. 72701. Prispevki Ob prvi obletnici smrti dragega Andreja - Slavkota Marušiča, Opaj-čevega iz Doberdoba, darujejo žalujoči žena in otroci, 35.000 lir za domačo krvodajalsko sekcijo. 4. 11.1976 - 4.11.1977 Danes poteka leto dni, odkar nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi, mož, oče in brat SLAVKO MARUŠIČ Ob prvi obletnici se ga z ljubeznijo spominjajo žena Ida, hčere Elvia, Marina in Anita, sestre in dri^ji $o-i-odniki. Doberdob, 4. novembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK 1— 4 4. novembra 1977 OB 60-LETNICI VELIKEGA OKTOBRA V PRED NEDELJSKIM MEDN ARODNIM FOLKLORNIM SREČANJEM V k D p v L —ut—srtm—tai ■ r-!3B3l PRED IN PO 7. NOVEMBRU Proletariat zahteva mir ■ Zrušenje carizma ■ Dvovladje in zgodovinski šesti kongres RSDDP - Vstaja, revolucija, domači odpor in tuja intervencija : jjli V Moskvi danes že četrti dan [Jilavi.jo 66 letnico oktobrske rcvo-ucije, to se pravi onih »deset dni. li so spremenili svet*, kot jih je •značil napredni ameriški pubii-ist John Ried. ki je one zgodovinske dni preživljal prav v te-|anjem Petrogradu, današnjem Im-ingradu. O dogajanjih v onih meh in o njihovih poznejših rezul-atih je bilo doslej napisanih to-ko knjig, da bi jih bilo za veko knjižnico, mi pa se bomo •mejili le na nekaj značilnejših log jelkov, ki so k tem zgodovinskim dogodkom vodili ter nekaj Igodovinskih dogodkov, ki so jim Sledili. Danes sicer govorimo o fiktobrski revoluciji ali tudi o »velikem oktobru*, toda revolucija se rili začela in končala v onih »de-f;|etih dneh*, pač pa je to veliko | Daljši proces, ki »e je v Sovjet-||ki zvezi tudi vojaško zavlekel za ilekaj let zaradi domačega odpora j jn zaradi tuje intervencije. Sicer »a začnimo s kratkim prikazom -nekaterih osnovnih dogodkev, ki iiih vsi zgodovinarji neposredno povezujejo • z oktobrsko revolucijo. || Že 26. februarja po našem ko-(fedarju, oziroma 12. istega me.se- . Ja po starem ruskem koledarju, ||e v Petrogradu, sedanjem Leningradu prišlo do velikih demon-;tracij proti carizmu. Naslednjega ilinp, 27. februarja je začela svoje llasedanje državna Duma, to se jijravi parlament. Hkrati ko so v parlamentu obravnavali tekoče probleme, so biie po Petrogradu Velike demonstracije, na katerih jo delavci vzklikali priti vojni in Sproti carju. Napetost je rastla in I. marca je prišlo do velike stavke v Putilovskih zavodih, torej v ifiajvečjem podjetju v Petrogradu. 'Nekaj dni pozn.'i je prišlo po p o vri i dOsdemon.Mracij. Po petro-Kiajskih ulicah so se vile mnogi«, ki so demonstrirale proti ca jrizmu, proti lakoti in proti voj-Jii. Bili smo že tretje let« v voj-Bni in negativne posledice svetov-fiegu klanja so se kazale tudi ria-||eč v zaledju. Demonstracije so ||e nadaljevale tudi v naslednjih ftneh, tako da je bil pritisk ulice fezrrdno močan tako da .je bil v Ijnoči med H. in 12. marcem car-J&ki režim zrušen. Zmagala je si-Ker buržoazno demokratična revolucija, hkrati pa je bil ustanov-'J.ien tudi petrograjski Sovjet delavskih in vojaških odposlancev. |Tri dni pozneje — 15; marca — bila sestavljen nova. začasna lada. ki jo je vodil Ljvov Razmere v deželi so se zaostrovale, vzdušje je postajalo takšno. 1'fia je bilo pričakovati še „jrcčji bi cohrat. posebno ko se je sredi in pri la, 16.4., vrnil v Pet rogiad ■z tujine Vlndhnir Ilič Lenin, ki ;! je že naslednjega dne na "serus-| sem posvetovanju svetov delavskih j in vojaških odposlancev govoril j.H) nalogah proletariata v zdajšnji ||fcvoluc'jh\ Gre za referat, ki je • prišel v zgodovino delavskega gibanja pod naslovom «Aprilske |eze». I V dneh od 7. do 12. maja je i trla v Petrogradu sedma konferenca Ruške socialdemokratske delavske partije fboljševikov), ki je znana kot 7. aprilska konferenca. Saj se jc vršila oo ruskem koledarju o;l 24. do 29. aprila, '.e dober mesec pozneje se je začel zelo dolgi prvi vseruski kongres Sovjetov delavskih in vojaških od-poslancev, ki se je začel 16. ju- n i i n Imnri ni ;a končal pa 7. julija. Hkrati z začetkom tega kongresa ie prišlo J; do zelo hudih demonstracij, ki so se zavlekle dva dni. Posledica: ■oblast .je prevzela začasna me španska vlada, vendar smo tedaj v Petrogradu imeli nekakšno dvo-| vlad je. V dneh od 8. do 16. avgusta le | bil v Petrogradu zgodovinski 6. ! kongres Ruske socialdemokratske delavske partije (boljševikov). ki .je postal zgodovinski tudi zato, ker je partijo usmeril k bližnji oboroženi vstaji. Prav tako zgodovinski .je bil 29. oktobra razširjeni sestanek' centralnega komiteja Ruske socialdemokratske delavske partije (boljševikov), na katerem je bila sprejeta Leninova resolucija o začetku vstaje. Na tem zasedanju je bil izvoljen tudi vojaški revolucionarni komitet. tako da je bilo za začetek revolucije že vse pripravljeno in 7. novembra 1917 se je začela oborožena vstaja proletarskih sil proti kapitalistični oblasti, začela se je vstaja, ki se je spremenila v revolucijo in zmagala. Vtem ko se je še vršil boj v samem mestu, .• bil 7. in 8. no- vembra sklican drugi vseruski kongres sovjetov delavskih in vojaških odposlancev, ki jc razglasil zmago revolucije in sprejel prva dva osnovna zakonska akta nove oblasti in sicer odlok o miru ter odlok o zemlji. Gre za dva dekreta, ki sta takoj neposredno vplivala na tedanje razmere, saj smo bili še v vojni. Hkrati pa je bila 3. novembra sestavljena že prva sovjetska vlada, to je Sov- jet ljudskih komisarjev z Leninem na čelu. Omenili smo odlok o miru in odlok o zemlji. Vojna, ki se je začela leta 1914 in potegmla v strahotni vrtinec skoraj ves svet, ni vodila nikamor. Petrograjska nova delavska in kmečka vlada, ki se je porodila iz revolucije, je predlagala »vsem vojskujočim se narodom in njihovim vladam, naj se takoj začno pogajanja o pravičnem, demokratičnem miru* Ruska vlada je predlagala. «nnj vsi vojskujoči se narodi nemudoma sklenejo jnir*. Odlok o zemlji je sestavljen, iz petih členov, v katerih je rečeno, da «lastnina veleposestniških zemljišč se takoj odpravlja brez kakršne koli odkupnine*, nadalje, da se posestva zemljiške gospode kot tudi carska posestva, posestva samostanov in cerkvenih ustanov z vsem živim in mrtvim inventarjem izroče okrožnim zemljiškim odljorom in okrajnim sovjetom kmečkih odposlancev. V začetku smo rekli, da je revolucija trajen proces in da se ni končala v onih »desetih dneh*. Dogajanja v Petrogradu so imela velike posledice v vsej deželi. Skoraj logično je bilo, da je revolucija doživljala d*Mija...or|pv>j,-( zave interesi ranih krogov in sil. kani-' talistični svet pa tudi ni ostal križem rok ob .zgpflpvihsJtom janju v, tej veliki deželi, čeprav je nova vlada ponudila mir, se je vojna na bojiščih nadaljevala in v februarju 1918 se je Rdeča armada, ki jo je Svet. ljud.sk:h komisarjev tudi formalno ustanovil 28. januarja 1918 s posebnim dekretom, pri Pskovu zmagovito spopadla z nemško vojsko, ki jc prodirala proti Petrogradu. Že 3. marca pa je bil v Brest Litovsku sklenjen mir med .sovjetsko Rusijo, Nemčijo, Avstro-ogrsko monarhijo, Turčijo in Bolgarijo. Teda kapitalistični svet se ni hotel pomiriti z revolucijo m začela se je dolga vojaška intervencija: 9. marca se je v Murmansku izkrcala britanska vojska. 2. avgusta so se v Arhangelsku izkrcale enote antantne intervencije. Kot vidimo, je imela komaj u-stanovljena Rdeča armada veliko dela že na svojih mejah, hkrati pa je morala opraviti tudi s svojini' notranjimi sovražniki, z belo gardo, na primer, z belogardističnimi četami, ki jih je vodil Kras-nov, Kolčak, Denikin, Judenič in drugi. In vendar je bila Rdeča armada ob ogromnih žrtvah vsemu temu kos in v juniju 1919 se je končal napad belogardističnih e-»ot na Caricin, poznejši Stalingrad in sedanji Volgograd. V juliju 1919 so bile poiažene intervencijske sile, ki so doživele še hujši poraz v marcu naslednjega leta, v novembru 1919 pa je bil uničen Ju-deničev belogardistični korpus pri samem Petrogradu. V februarju 1920 je Rdeča armada dokončno osvobodila Ukrajino, kjer je do tedaj (•gospodaril* Denikin s svojo belogardistično vojsko. Sredi oktobra 1920 se je žalostno končala tudi poljska intervencija na sovjetskih tleh, končno je novembra 1920 Rdeča armada premagala trei ji pohod antantnih intervencijskih sil in 16. novembra imela pri Perekoou zadnji spopad za osvoboditev Krima, s tem pa je bilo vse sovjetsko ozemlje osvobojeno tako intervencijske kot tudi belogardistične vojske. Sovjetska republika je torej slavila svojo zmago nad domačimi in tujimi sovražniki. Med tem se je zvrstilo nešteto drugih dogodkev, ki prav tako spadajo v okvir revolucije, vendar pa menimo, da smo z navedenimi podatki, čeprav na kratko, našteli nekaj zgodovinskih dogodkov, ki jih štejejo za glavne momente v boiu za zmago oktobrske revolucije Plesna skupina iz Železne Kaple na Koroškem V nedeljo bojta na mednarodnem folklornem srečanju v Kulturnem domu nastopili tudi folklorni skupini iz Železne Kaple na Koroškem ter iz Rovinja v Istri. Folklorno skupino iz Železne Kaple sicer že poznamo, vendar jo bomo v kratkem ponovno predsta vili, hkrati se bomo seznanili tudi z posti iz Ropinja. Folklorna skupina «Zarja» iz Že lezne Kaple je razmeroma mlad ansambel, ker je bila ustanovljena šele leta 1970 pa čeprav so njene tradicije starejše. Pa tudi po popre čni starosti plesalcev je ansambel mlad. Fantje in dekleta, ki. sestavljajo koroško plesno skupino, so stari kvečjemu 20 let. Doslej so se kot izvajalci narodnih plesov uveljavili po vsej Koroški in pri šli, kol smo že rekli, v goste tudi k nam. nastopali pa so že po vsej Sloveniji, in tudi v Franciji, pri- Niiiiiiiii iiii intiitniiMiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiMi um minil mi umi ifiiiiimii m im im iiiimiii || njim im mm iiiimiiiiiiiiiiif mini i||||||||||||||)||||||||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiit| OB DRAMATIČNEM POZIVU DRŽAV SAHELA Nezadržno širjenje puščav postaja ponovno aktualno Če bogati svet ne bo dal žita, bodo v Sahelu spet umirali od lakote Problem ni le njihov, pač pa grozi širjenje puščav vsemu svetu NTAMEY — Preteklo nedeljo so vlade afriških držav, ki spadajo v tako imenovani Sahel. naslovile na ostali predvsem bogat’ svet poziv,, da naj jim zagotovi 50!) tisoč ton žila. ker da sicer ne bodo mogle zdržati katastrofalnih posledic šest mesecev trajajoče suše. V državah, ki spadajo na to področje, in sicer v čadu. Maliju. Mavretaniji, Ni StUB&riV’ o^anjji Volt> ter na Capverdskcin otočju živi skupno komaj kakih 27 milijonov ljudi. Pri zadnjih dveh katastrofalnih sušah v letih 1974 in 1975 je tu umrlo od lakote na deset-tisoče ljudi. Sicer pa je glede prehrambenih in drugih življenjskih razmer v teh deželah značilno to, da znaša njihova poprečna življenjska doba komaj 37 let. Ko beležimo te porazne podatke, bomo spregovorili o vprašanju, o katerem smo sicer že pisali, ki pa prihaja ponovno v ospred je, saj jc o n jem spre go voril preti nedavnim tudi sam generalni tajnik Združenih naro (lov Kurt Waldheim, ko je v ZN rekel «V manj kot pol .stolni ja bo puščava izbrisala i zemljevida tri ali štiri afriške držat e*. V mislih imamo torej nevarne st, ki grozi Afriki .in svetil zaradi šarjenja puščavskih področij. Sahara je postala nekakšen pojem puščave. Toda ne gre le za Saharo. Več kot po! Avstralije prekrivajo puščavska področja. vsa Šaucbva Arabi.jr, vse področje od Rdečega morja no Perzijskega zaliva je ena sama puščava. Sredi azijske celine imamo opravka s puščavo Gobi. ki je prav tako zelo obsežna Puščavska ali polpuščavska pod roč- •IIIMIIIIHIII llllllll IIIIIIIMIIIIIIIIIIIii IIIIIII1111111111111111111111111111111111111 illlllllllllllll tl IIIIIIIIIIHIIIHHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlHHIItlllllllin Patronat KZ - INAC svetuje Kako se borcem narodnoosvobodilne borbe partizanščina šteje v pokojninsko dobo V pr.: «Med zadnjo vojno sam v aktivno in organizirano sodeloval s partizani. Vključil sem se na za-* cetJcti leta 1944 in sem nato ostal' v vojski vse do oktobra 1945. Pred nekaj leti sem dobil od Jugosla-| vi je neko potrdilo o tej dobi. vendar ne vem. kako naj ga izkori-| siim in za kaj mi pravzaprav slu-s li. Za pokojnino se mi tisti dve leti m bosta šteli. kqr so mi prav prejšnji mesec priznali v Italiji status borca in so mi pripisali na tfoglio matricolare» tudi partizan-Sčino. V dveh krajih pa ne moren dobiti priznanja, vsaj tako jat mislim. Vseeno pa bi rad sli-šal vašg jasno besedo, kakšne u-fodnosti bom imel od jugoslovanskega priznanja.» J. T. Pn obstoječi jugoslovanski zakonodaji imate vi status borca NOV, I *r »te se udeležil narodnoosvobodilne vojne. Od začetka aktivnega P ir organiziranega dela za narodno-| osvobodilni boj (točnega datuma I: aica* ne navajate, zato bomo iz §! praktičnih razlogov upoštevali kot začetni datum L 1. 1944) pa vse do 15. 5. 1945 se vam sodelovanje h v NOV šteje kot jiosebna doba v “ dvojnem štetju, se pravi 2 leti in II mesecev namesto efektivnega e'“ga leta. 5 mesecev in 15 dni. Ta posebna doba se polnopravno upošteva za pokojninsko in inva lidsko zavarovanje, v skupni seštevek pokojninske dobe pa vam bodo priznali tudi služenje v JLA od 16. 5. 1945 do oktobra istega leta. Za uveljavitev te pokojninske dobe je potrebna odločba Skup-nasti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS. s katero na osnovi dokumentacije ali pa pričevanj SPIZ prizna določeno pokojninsko dobo in se obenem obveže za izplačevanje sorazmernega dela pokojnine, ko bo zavarovanec zadoščal pogojem za upokojitev. Iz vašega pisma ni jasno razvidno, če vi že imate tako dokončno o-dločbo, ki jo izda centrala SPIZ v Ljubljani (odločba SPIZ iz Kopra ni dokončna in jo je treba poslati v Ljubljano). Svetujem vam, da to preverite in takoj uredite vse dokumente, da boste lahko ob u-pokojitvi vložili prošnjo za odmero sorazmernega dela pokojnine po italijarisko-jugoslovanski konvenciji. Kot navajate v pismu, ste potom partizanskega združenja AN Pl vložil tudi v Italiji prošnjo za priznanje partizanščino. kar ste tudi dosegli in so vam na vojaški list vpisali sodelovanje v NOV kot vojaško dobo. tako da vam bodo ob upokojitvi šteli za omenjeno do- bo simbolične prispevke. Vaša zaskrbljenost .je do neke mere upravičena, da ne bi prišlo do kakšnih zapletljajev, če bi vam dobo partizanščine upoštevali tako v Italiji kot v Jugoslaviji. Vendar je stvar zelo enostavna. Pri odmeri italijanske pokojnine vam bodo upoštevali delo v NOV v e-nojnem štetju (kolikor imate efektivnega partizanskega staža, ker po italijanski zakonodaji imajo le državni uslužbenci pravico do priznanja sedmih let). Ko pa boste vložili prošnjo za .odmero sorazmernega dela jugoslovanske pokojnine, vam bodo posebno dobo, ki znaša, kot smo prej ugotovili, 2 leti in 11 mesecev, zreducirali na polovico, torej namesto dvojnega bo le enojno štetje dela v NOV. Torej se vam v vsakem primeru izplača, da tudi v Jugoslaviji u-veljavite svoje pravice, zato vam svetujem, da si čimprej uredite dokumente. Vsem bivšim borcem, ki niso še uveljavili potom jugoslovanskega zavarovalnega zavoda svojega ak tivnega in Organiziranega dela za narodnoosvobodilni boj, pa priporočam, da vložijo ustrezne zahtev ke in tako bodo ob upokojitvi, poleg vseh moralnih priznanj, imeli pravico tudi do finančne podpore. ja imamo tudi v Centralni Ameriki in tudi v samih ZDA, da ne govorimo o jugozahodni Afriki in jugozahodni Južni Ameriki. Ponekod gre za izrazito in dokončno puščavo, ponekod za področja polpuščavskega značaja, vendar področja, ki se bode kina In spremenila v prave puščave z vsemi ustreznimi posledicami. Na puščavskih in polpuščavskih področjih sedaj >«Ni'š0* milijo.- nov ljudi, to se pravi šestina svetovnega- prebivalstva. Na 45 milijonih'., kviiiirhtaih kilometrov, pa izumira poslednja vegetacija, kar bo nujna privedlo do /manj Sanja živinoreje na teh področ jih. Ves čas omenjamo nevarnost širjenja puščavskih področij. To je hudo aktualna tema, o kateri so letos razpravljali na svetovnem zasedanju strokovnjakov v Nairo-biju. Podatki o širjenju puščavskih področij so porazni. V kolikor ne bo človek čimprej učinkovito posegel v to in v kolikor ne bo prenehal z nekaterimi svojimi dejavnostmi, grozi nevarnost, da ho v nekaj desetletjih Sahara pobrala na svojih južnih in deloma tudi severnih mejah kakih 630 tisoč kvadratnih kilometrov plod nih zemljišč. To pa je [»višina Francije in Portugalske. V kolikor se bo v Argentini torej v deželi s tako imenovane zelene celine, nadaljevala sedanja eksploatacija gozdov, bo tudi ta dežela u-trpcla velike spremembe, kajti od sedanjih 60 milijonov ha gozdov, se bo zelena površina "v nekaj desetletjih skrčila na 16 milijonov hektarov. Kaj to pomeni za deželo, menda ni treba posebej govoriti. S konkretnimi podatki bomo nadaljevali: v Sudanu se Sahara širi z brzino petih do šestili kilometrov na leto, v Somaliji je puščava v zadnjih petih letih napredovala* od 20 do 30 kilometrov, v severnem Kamerunu je pesek v letu dni uničil gozdove in zelene površine v globino 3-4 km. . . . Lahko bi z naštevanjem nadaljevali. Toda to nam ne pove vsega. Na že omenjenem svetovnem zasedanju v Nairobiju, kjer se je zbralo tisoč petsto strokovnjakov iz kakih sto dežel, so ugotovili, da človeštvo vsako leto izgubi pet milijonov in pol hektarov plodnih površin, ki jih zasuje puščavski pesek. Da bi ta nevaren pojav u-stavili in preprečili, so znanstveniki iz strokovnih organizacij dali nekaj priporočil, v katerih je govor o melioraciji zemljišč, o urejanju rečnih tokov, o gradnji kaT nalov, konkretno v severovzhodni Afriki in na Arabskem polotoku, nadalje o ustvarjanju nekakšnega varnostnega sistema proti suši itd. Izdelali so tudi načrte, kako sproti kontrolirati proces širjenja puščavskih in polpuščavskih podro čij v Južni Ameriki, na nekaterih področjih Azije ter v Avstraliji. Pri tem pa so na osnovi doslej zbranih podatkov prišli do sklepa, da je za širjenje puščave marsikdaj in marsikje kriv človek, in sicer s svojo dejavnostjo ali s svojo nedejavnostjo. To se pravi n.pr. s pretirano sečnjo gozdov, ali pa s svojo nedejavnostjo, to se pravi, s tem, da se ne loteva akcij, ki bi širjenje puščave ustavile. Skratka, človek je kriv zaradi svojega nepravilnega odnosa do naravne ga okolja, v katerem živi. To posredno dokazujejo tudi podatki, ki govore, da se v, nekaterih kritičnih področjih klimatske razmere niso kdove kako spremenile in vendar se puščava širi. Nekaj konkretnih podatkov: Še ne tako daleč, še leta 1880. torej pred nepolnim stoletjem je bilo v severni Aft-iki. vštevši Saharo, o koli pet milijonov ha gozdov. Pred 23 leti je teli gozdov bilo za polovico manj, danes jih je za 60 odst. manj. Na Madagaskarju so gozdo vi še leta 1695 prekrivali površino 20 milijonov ha, danes je ostalo na tem otoku le za poldrugi milijon ha gozdov. Posebno v času francoske okupacije je gozdno 1» gastvo otoka skopnelo*. Za zaključek: strokovnjakj.so na zasedanju v Najrobiju opozorili, da' že danes 43 odst. kopenske zemlje prekrivajo puščave "ali pol-' puščave in da se Im človeštvo, 'ee se ne najde rešitev, čez kako desetletje znašlo pred vprašanjem lakote v še veliko večjem obsegu kot danes. prauljajo pa se-za turnejo po Švici. Člani ansambla iz. Železne Kaple izvajajo skoraj vse slovenske narodne plese, vendar gojijo prvenstveno koroške, bodo prišli gostovat v Trst. kjer nam bodo v Kulturnem domu prikazali «Ven-ček koroških narodnih plesov», «Mi je krajčec posvava*. ter še «Ko-tulsko polko*. Koroški gosli nosijo podjunsko narodno nošo. Iz Rovinja prihaja v Trst del folklorne skupine «Marco Garbhn. Ker je plesni ansambel kulturno umetniškega društva italijanske manjšine iz Rovinja trenutno težko zbrati, ker so njegovi člani odsotni ali zaradi študija ali zaradi dela, bodo prišli na mednarodno folklorno srečanje le tisti člani sekcije, ki izvajajo rovinjske italijanske narodne pesmi iv prikazujejo nekatere stare običaje. Kulturno umetniško društvo «Mar-co Garbi in je član Italijanske linije za Istro in Reko -in goji najrazličnejše kulturne dejavnosti. Na svojem gostovanju v Trstu bodo gosli iz Rovinja na svoj način, s tako imenovanimi «bittinadamh> dali podobo starega Rovinja: dekleta bodo šivala sredi trga. ribiči bodo popravljali in krpali svoje mreže, kmetje pa ponazorili kmečko delo. Praktično bomo i-meli pred seboj del starega Rovinja. ko so ribiči na obrežju ob popravljanju mrež peli. seveda na že omenjeni način v tako imenovanih «bittinadah*. Rovinjski ansambel, ki šteje kakih 30 izvajalcev, nosi rovinjske narodne noše. ki pa niso izvirne, pač pa le posnemajo nekdanje rn vinjske noše. Doslej je ansambel nastopil na podobnih prireditvah v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani,' v raznih krajih po Istri, pa Uidi .v Tržiču, Gorici, Pordenonu, Vidmu, Gradetu, v Mestrah ' ter Genovi, posnel pa je že eno ploščo in se pripravlja na snemanje druge plošče. PETEK, 4. NOVEMBRA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti: Ekonomi ja 13.00 Nove glave 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Tečaj nemščine 17.05 Zmajček, risanka 17.15 Zorro: Zabita šala 17.40 Discoteca Teen James in Smith Hodges. A lice Cooper, Tavares 18.(X) Argumenti: Kinoteka - Jezik 18.30 MALI SLAM. glasbena oddaja 19.20 J. Verne: DVE LETI POČITNIC Dragocen, papir, 9. epizoda 20.00 DNEVNIK 20.40 Tam-lam Aktualnosti Dnevnika 1 21.35 Najiepša leta naše Rite: CORDURA Oh koncu DNEVNIK. Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidini, slišim, govorim 13.00 DNEVNIK 2 Ob 13. uri 13.30 Vzgojna oddaja 17.00 Knjiga, film, osebnost: PRIMULA ROSSA. film 18.(X) Vzgojna skupnost DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.45 Dober večer z Mariom Ca-rolenutom 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Gledališče Daria Foja: CI RAGIONO E CANTO 21.40 Colombo: DVOJNI S1IOCK TV detektivka 22.50 Da, ne, zakaj: Zadeva Alfa Romeo Ob koncu: DNEVNIK 2 -Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45 10.00 - 15,00 TV v šoli 17.20 Križem kražem 17.30 Pisani svet, otroška oddaja 18.05 OBZORNIK '18.20 Pevski tabor 77 18.45 MLJET, oddaja iz cikla Narodni parki 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 19.55 Notranjepolitični komentar 20.05 N. Cripp: DRUŽINSKE VE/J, nadaljri 20.55 Oblast sovjetom, zemljo kmetom, mir narod sni Oddaja iz cikla Stoletje Revolucij 21.45 Policijske zgodbe 22.35 DNEVNIK 22.50 Od glave do pote Koper 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK '20.30 KAMNITI VRT. film 22.35 Razstava dimače obrti v Slovenj Gradcu TRST A 8.00, 9.00, 11.30, 13.00. 14.00, 15.30, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro: 8.05 in 9.05 Glasba in kramljanje: 9.30 Notes; 10.05 Koncert: 10.35 Rojstna hiša naših velmož: 11.35 Današnja plo šča: 12.00 Glasba po željah: 13.15 S pevskih revij: 13.30 Melodije: 14.10 »Ekvinokcij*, roman v na dalj.; 14.30 Veliki izvajalci; 15.35 Njej v posvetilo; 16.00 Gremo v kino: 16.30 Otroški vrtiljak; 17.05 Deželni skladatelji; 17.35 Glasbena panorama; 18.10 Kulturni dogodki v deželi in ob njenih mejah; 18.25 Klasični album. KOPER 8.30. 12.30, 13.30. 15.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro: 8.32 Barok v glasbi: 9.15 Nastopa Sergio Mendes; 9.32 Plošče: 10.00 Z nami je...; 10.32 Popevke dneva: 10.45 Glasba in nasveti; 11.(X) Kim: svet mladih; 11.32 Sprint, glasba: 11.45 Elizabe tine pravljice: 12.05 Glasba po željah; 14.(X) Kultura in družba: 14.10 Popevke; 14.33 Poje Umberto Napolitano; 14.45 La Vera Roma gna: 15.00 Naši otroci in mi; 15.10 Valčki, polke in mazurke; 15.45 Folk glasba; 16.(X) Izletnik; 16.03 Kolk ansambel; 16.40.Glasbeni no tes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Tpps j^ipji;, 1.8.35 Naši zbori , pojo; 20.00 Glasovi in zvoki! 20.32 Kako se počutiš?; 21.17 Ansambel Schwab; 21.32 Sim fonični koncert; 22.45 Jazz. RADIO 1 7.00. 8.00. 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.(X) in 7.30 Glasbeno prebujanje: 8.40 Včeraj v parlamentu: 8.50 Resna glasba; 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 11.00 Trenutki ital. melodrame; 1130 Glasbeno govorni program: 12.10 Oni drugi zvok; 1.3.30 Glasbeni program z Donatello Moretti: 14.05 Vam ugaja Beethoven?: 14.30 Znanstvene informacije; 15.05 Avtobiografije znanih no vinarjev; 15.45 Prvi Nip; 18.10 Srečanje z VIP; 19,35 Večerni programi; 20.15 Konec tedna; 21.05 Tristan in Izolda Richarda Wag-nerja; 23.15 Lahko noč. SLOVENIJA G.(X), 6.30 7.00. 8.00 , 9.00, 10.00. 11.00, 12.00. 14.00, 15.00, 18.00. 19.00. 22.(X) Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!: 7.20 Beseda na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja: 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.30 Iz glasbene tradicije; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Znano in priljubljeno: 12.10 Revija orkestrov in solistov; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Glasbena pravljica; 14.30 .Glasba po željah; 15.30 Napotki '/.k"Turine; I5J15 Glasbeni inter-mezžo; 15.45 Naš gost; 16.00 «Vrti-Ijftft^'!8;fl5 Moment musical; 19-35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambel Mihe Dovžana; 20.00 Sop pop* 20; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. IIHHIIIHIHHIHIIIHHHHHHHf IIIHHHIHH Hilli IIIIHIIIIHHI llllllll HIIIHHIIIIIHHIIII Ulil HHIHIHHIHIfl IIIH I llllllll tHIIIIHIIIHHIIIIIHHII IHII IIHHHIIHIHIHIIIHIHIHHIIinHIHIIIH IIIIHHIHIIIHII inillllllllll lllll llllllf 11111111*^ AsmmšAVL,: VRSTA SKOZI CAS Obrazi koprsko - goričke generacije slovenskih učiteljev (1875 - 1909 - 1919) XXVII. Srečko Kumar (1888 - 1954) Rodil se je v Kojskem v revnih razmerah. Oče je bil čevljar, hkrati še kapelnik domače godbe, hiral je in umrl. ko je imel Srečko devet let. Matere skorajda ni ooznal, odšla je v Egipt za služkinjo. Vrnila se je le Srečkova starejša sestra Pavla (r. 1872), ki jo je bila vzela mati s seboj čez morje, postala je učiteljica in službovala v Grgarju. Srečko je obiskoval osnovno šolo v Kojskem in Grgarju, nekaj razredov gimnazije v Gorici, učiteljišče v Kopi-u. kjer je vodil pevski zbor in skušal ustanoviti orkester ob velikem nerazumevanju vodstva šole. Imel je vidno vlogo pri organizaciji stavke koprskih učiteljiščnikov leta 191)8, kmalu zatem je bij v četverici, ki je bila v zvezi z nekimi izgredi izključena iz vseh učiteljišč v državi in je maturiral kot pri vatist šole leta 1909, Poslali so ga učiteljevat na beneško mejo, v zakotni Zapotok, kmalu pa je odšel v Trst, kjer se je preživljal z zasilnimi službami in študiral na konservatoriju. Rad bi postal pianist in povovodja. Ob nerazvozlani pomoči je leta 1913 [>o diplomi šel v Leipzig, da se izpopolni pri «poetu klavirske glasbe* Pembauerju. Po opravljenih izpitih je nekaj časa poučeval na glasbenem zavodu v l-eipzigu, nato je prišel k tržaški Glasbeni matici za učitelja glasbe. Malo pred izbruhom prve svetovne vojne leta 1914 je bil imenovan za učitelja glasbe v Negotinu v Srbiji, a službe ni mogel več nastopiti. Leta 1915 je moral k vojakom, bil je pn vojni cenzuri v Tešinu (Dečinu) na Češkem. Po vojni se je vrnil v Trst, kjer je razvil živahno kulturno glasbeno delovanje. V Skednju je osnoval glasbeno šolo, organiziral izdajo pevskih zbirk Prvi plameni in Otroške pesmi, v katere je zajel tedaj moderne slovenske skladatelje. Organiziral, vodil in vadil je mogočen 120-članski Učiteljski pevski zbor učiteljske Zveze v Trstu (1919-1926), s katerim je prirejal koncerte po Primorskem, v Vidmu, Bologni in drugod. Po prepovedi Zveze in Učiteljskega pevskega zbora je prišel v Ljubljano za pevovodjo in učitelja Glasbene matice, vodil je učiteljski pevski zbor UJU. Iz Ljubljane je šel v Zagreb za pevovodjo «Kola», učitelja Muzič-ke akademije in urednika Jugoslovanskega muzičarja. Ustanovil je Grlico, rcvialno zbirko mladinske glasbe. S svojimi zbori je prirejal koncerte v Jugoslaviji in v zunanjem svetu. Iz Zagreba je šel v Beograd, kjer je deloval od leta 1936 do 1945, bil je pro fesor glasbe na gimnaziji in na vojni akademiji. V septembru 1945 .se je vrrtil na Primorsko, v Kojskem je s preprostimi briškimi dekleti čez noč pričaral ženski pevski zbor sSoča*. s katerim je imel 24 kon certov. V Gorici je ustanovil' glasbeno šolo, ki je bila leta 1948 premeščena v Koper. Ko je 9. februarja 1954 pri zasebnem pouku klavirja predvajal z vso življenjsko silo skladbo nekega modernega skladatelja, je veliki mojster glasbe omahnil na tipke in umrl, star 66 let. Srečko Kumar je bil silen glasbeni organizator. Njegovo spoznanje in načelo, ki ga je vse življenje izpovedoval, uresničeval in zanj živel, je bilo, da je treba s pesmijo izraziti ne samo, kar sta pesnik in skladatelj napisala, ampak tudi tista silna čustva, za katera ta dva ustvarjalca nista imela izraznih sredstev in zna menj. Pevovodja s svojimi pevci mora biti tretji in končni ustvarjalec glasbene umetnine, kajti on ji da življenje in kvalitete, s katerimi vpliva na poslušalca. Tak poustvarjalec glasbe je Srečko Kumar zares bil, zato označba pevovodja zanj ne pove dovolj, ker gre za velikega mojstra reproduktivne glasbe, za pesnika glasbe, za pravega čarodeja v glasbi, gre za »učitelja glasbenega hrepenenja*, kakor so mu rekli. Da, to je zares bil ta dvojni otrok nesrečne goriške Lepe Vide — po rojstvu in po svojem umetniškem pozivu. Anton Kutin (1878 -1959) Rojen je bil v Trstu, zrastel pa je pri stari teti v Bovcu. Po osnovni šoli je hodil na delo v Rabelj v rudivik svinca. Uprava ga je hotela usposobiti za delo v uradu, zato ga je poslala v šolo v Trbiž, da se bo naučil nemškega jezika. Ko je bi! star sedemnajst let, je šel na učiteljišče v Koper, kjer je leta 1898 maturiral. Učiteljeval je v Batujah pri Dornberku, v Šentma-vru pri Gorici, na vadnici koprskega učiteljišča, na pripravnici v Tolminu, ki je delovala od leta 1905 do leta 1914, ko so bile vse podeželske pripravnice združene v eno samo pri gori-škem učiteljišču; [Mverili so jo Kutinu. Leta 1915 se je Gorica znašla na sami soški fronti, delovanje vseh šol je bilo prekinjeno, dijaki in profesorji, kolikor niso bili mobilizirani, so morali v begunstvo. Goriški vadni-ški učitelji Anton Kutin, Ivan Vouk in Adolf Komac so se pod vodstvom profesorja goriške slovenske gimnazije, dr. Karla Pirjevca še najprej znašli. Ob po- moči nekaterih tržaških učitelji so v Trstu že v decembru 191® organizirali zaposlovalne tečaj* obeh slovenskih goriških učit*' Ijišč, moškega in ženskega. Po končani vojni se je Anto*1 Kutin preselil v Maribor, kje* je poučeval do leta 1936, mjp^ na deški meščanski šoli, od le^® 1923 dalje pa na vadnici moške’ ga učiteljišča. Umiri je v Ljubija' ni, star 81 let, pokopan je * Mariboru. Kutin je bil posebno v mlajših letih zelo dejaven tudi izven *' čilnice. Bil je bolj ali manj si®' len dopisovalec Soče, Edinostl’ Slovenskega naroda, Planinske#® vestnika itd.; pisal je podlis^’ razne opise in spise poučne vse bine; njegovo najobsežnejše de . s tega področja je Zemljepi5'1'. in zgodovinski opis šentmavra Pr. Gorici. Priložnostno je napis® tudi kakšno' pesmico v Greg0J čičevem slogu. V Tolminu je d0.-go tajnikoval ondotni podružn'* Slovenskega planinskega društv®’ Vedno je bil aktiven v okraj*"® učiteljskih društvih; predaval J in pisal o problemih učne praks in o šolstvu nasploh, pomembni ša njegova dela s tega podred’ so Nazorni nauk v ljudski ' Kako se poučuje geometrij5*^ oblikoslovje, sestavil je račun|C za slovenske ljudske šole v liji (del I-Ili), ki so izšle prvi vojni v Trstu. PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 4. novembra 1977 NOGOMET V ITALIJANSKEM POKALU Triestina-Udinese brez zmagovalca (2:2) Ulivieri dvakrat uspešen - Peziopane poškodovan Hstlna — Udinese 2:2 (1:1) TRIESTINA: Bartolini, Schiraldi, J^pane (v 17. min. Zanutel), Mi-Salvadori, Fontana, Marcolini, T)ri Trainini AnHroic .jato, Dri, Trainini, Andreis. (vIjINESE: Paleari, Bonora, Osti, Jk^zzi, Apostoli, Soro, Boito, Bil-(Miano), Ulivieri, Leonarduzzi Palese. vS °ELCI : v 6. min. Andreis, v lin- rn’n' Ulivieri, v 49. min. Marco-5™ v 53. min. Ulivieri. “ODNIK: Falzier (Treviso). «^r«d maloštevilnim občinstvom sta J«*tina in Udinese igrali neodloče-i« Tekma, ki je bila veljavna Dal' -ansk‘ P0^ za polprofesio-Vto ' bi'8 precej medla že od ^etka. Teren v nemogočem Haih!!i’ 'zredno slabo sojenje, ki je sdI» oškodovalo domačine in pa Prašna nezainteresiranost so botro-j.1.1 k temu, da je bilo srečanje, * v® važnosti, precej enolično. Tr-!0 na° je največ pričakova- j** nastopa mladega branilca Pez-j*Paneja, le-ta pa je moral kaj kma-, zapustiti igrišče zaradi poškod-„ ’ ki mu jo je povzročil srednji padalec Udineseja Ulivieri, kate-°a bi moral sodnik izključiti. ^ ekma je bila sicer precej odprta, f J sla obe ekipi jurišali na zmago, ti *j-‘na ie takoj povedla po zaslu-^JJjtrija, ki je prehitel kar dva je T "" seer (Av.) 4,85, 11. Neureuther (Z RN) 4,499, 12. Morgenstern (Av.) 5,86, 13. Kaiwa (Jap.) 6,58, 14. Bojan Križaj (Jug.) 6,65, 15. Mahre (ZDA) 6,67. .VELESLALOM 1. Heidegger (Av.), Hemmi (Šv.), Stenmark (Šved.) 0,00, 4. Mahre (Z DA) 1,54, 5. Hinterseer (Av.) 1,72, 6. Gros (It.) 3,06, 7. Frommelt (Licht.) 3*11, 8. Brunner (Av.) 3,79, 9. Adgafe (ZDA) 4,62, 10. Good (šv.) 5,17, Hemmi (šv.) 5,24, Miiller (Šv.) 5.63, 13. Stricker (It.), Thoni (It.) 6,00, 15. Nockler (It.) 6,08. NAMIZNI TENIS PRVENSTVO Ti ALIJE V hudi konkurenci tudi Sonja Milič ANCONA — V tem kraju bo od danes do nedelje mednarodno prvenstvo Italije v namiznem tenisu, ki se ga bo udeležilo kar 16 reprezentanc. Tega velikega tekmovanja se bo udeležila med drugim tudi Jugoslavija. Naj omenimo, da bo za italijansko reprezentanco igrala tudi Sonja Milič. CHIETT — V nogometni trening tekmi je Chieti, ki igra v C ligi, premagal italijansko mladinske reprezentanco z 2:1 (2:0). COMO — Američan Briscoe in Kolumbijec Valdes sta zaključila priprave za jutrišnji svetovni naslov srednje boksarske kat., ki bo v italijanskem kraju Campione dTtalia. V OBEH NOGOMETNIH AMATERSKIH. LIGAH Nfl GORIŠKEM Poprečna igra naših zastopnikov iuventina visoko izgubila - Le Sovodenjci iztržili točko 2. AMATERSKA LIGA Upanje, da je Juventina končno prišla iz krize, ki je bila dokaj razvidna v prvih prvenstvenih tekmah, je splahnelo v nedeljo, ko so Marso-novi varovanci doživeli pekoč poraz proti ekipi Malisana. V tem srečanju so štandrežci pokazali stare hibe, in sicer slabo sredino igrišča, kateri se je tokrat pridružila še negotovost v obrambi. V nedeljo bodo Štandrežci igrali doma proti Morani. Juventina tokrat ne bi smela zamuditi priložnosti za svojo prvo zmago pred domačim občinstvom. IZIDI 7. KOLA San Marco - Terzo 1:0 r »ui .fanilca in omogočil Andreisu, da Ijj laPo streljal v vrata. Po poškod j. Pezzopaneja je Ulivierija kril Sraldi, ki pa je bil proti odlič-p'nu napadalcu gostov brez moči. sti. i Ulivieri je izenačil z lepim ^ z glavo drugem delu tekme je bila.pre-Jj na strani Tržačanov. Ti so po-j,i n° Povedli z Marcolinijem, ki je k °nistil slab poseg vratarja. Gost-De’J. f so igrali brez režiserja Gusti-tij|j’ia> Pa so se sicer odlično bra-na,jj|.n v protinapadu zasluženo ize- > koncu tekme je bilo zadovolj-°Pojestransko. A.K. p ZAČETNIKI r® Gorizia — Juventina 0:0 (JUVENTINA: Fabris, Brajnik A. 8n*)’ Krpan, Vižintin, Culot, 7r'nasi. Nanut W., Brešan, Makuc, Jhsan, Spanghero, 12 Brajnik D. JtipNlK: Ivo Berdon iz štandreža. . “"četniki štandreške Juventine so iztrgali točko Pro Gorizii. H0.av je bilo igrišče težko in blat-bila igra oba polčasa precej vjfj ^va. Od časa do časa je bilo akcii uekai res lepih in prodornih nj k bodisi z ene kot z druge stra- d0rnii .Prvem delu so zaigrali bolje n; T^vini. v drugem delu so Goriča-c Pregli več pobude štandrež-Odlj^ki pa niso znali izkoristiti dveh ,i*hk0 hJi. ’ *»* Lahi'1 Pr**0*0081* za 8°L rečemo, da je remi popol-Pravilen razultat te tekme. BIP ^ČAN.IP Posnetek s slovenskega derbija v 2. nogometni amaterski ligi, v katerem je Gaja v gosteh nepričakovano premagala trebenskega Primorca Moraro - Itala 1:0 Villesse - Fiumicello 1:0 Isonzo - Lucinico 2:0 Malisana - Juventina 3:0 Ruda - Mobiltre 2:0 Sagrado - Torre 1:2 Mariano - Staranzano 0:0 LESTVICA Staranzano 11» Terzo 10, Lucinico, Fiumincello, Torre 9, San Marco, Malisana 8, Itala 7, Mobiltre, Villesse, Ruda, Isonzo 6, Juventina, Mo-' raro 5, Sagrado 4, Mariano 3. PRIHODNJE KOLO Terzo - Villesse, Itala - San Marco, Lucinico - Sagrado, Juventina ■ Moraro, Staranzano - Ruda, Fium-cello - Malisana, Torre - Isonzo, Mobiltre - Mariano. 3. AMATERSKA LIGA V zadnjem kolu 3. amaterske lige na Goriškem je bila bera naših zastopnikov dokaj slaba. Doberdobska Mladost je namreč v gosteh klonila vodeči Romani. Sovodenjci pa so'iztržili remi v Šlovrencu. V tem kohi je treba omeniti prvi poraz Audaxa, ki je tako zapravil prvo mesto na razpredelnici. V nedeljo bosta naša zastopnika igrala pred domačim občinstvom: Doberdobci proti Vermeglianu, Sovodenjci pa proti Caprivi. IZIDI 5. KOLA Brazzanese - Pro Farra 0:1 Piedimonte - Edera 0:0 Capriva - Poggio " 3:0 Romana - Mladost 2:0 Audax - Fogliano 1:2 Vermegliano - Azzurra 0:2 San Lorenzo - Sovodnje 1:1 LESTVICA Romana 9, Audax, Fogliano 8, Poggio, Pro Farra 7, Sovodnje, Azzurra 6, §an Lorenzo, Capriva, Vermegliano 4, Edera, Mladost, Piedimonte 2, Brazzanese 1. PRIHODNJE KOLO Poggio - Audax, Fogliano - Brazzanese, Edera - San Lorenzo, Mladost - Vermegliano, Pro Farra -Romana, Azzurra - Piedimonte, Sovodnje - Capriva. P. R. V POKALNIH TEKMAH V povratnih tekmah evropskih nogometnih pokalov so v sredo dosegli še naslednje izide: Pokal pokalnih prvakov Betis Sevilla (Šp.) - Lokomotiv Leipzig (NDR) 2:1 (Napreduje Betis) Pokal UEFA Barcelona (Šp.) - AZ 67 Alk-maar. (Nizozemska) 1:1 (Po streljanju 11-metrovk napreduje Barcelona) Las Palmas (Šp.) - Ipswich Town (Vel. Britanija) 2 (Napreduje Ipswich) ...............................................................................iiiiiiiiiMimiiiiiiimiMiiimiiiiHiiuiiMiiiiimiitiiio Poletovi košarkarji (na sliki s trenerjem Sergijem Tavčarjem) bodo v nedeljo startall v prvenstvu mladincev. Openski košarkarji bodo igrali v B skupini, kjer je konkurenca dokaj ostra. Naj omenimo, da bo v tej skupini igral tudi Kontovel, medtem ko so borovci v C skupini - PRED STARTOM MLADINSKEGA KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA Ogorčenje tržaških klubov Čemu sestanek v Tržiču? - Naša društva (Bor, Kontovel in Polet) oškodovana Jutri in pojutrišnjem bo start v košarkarskem mladinskem prvenstvu. i Že pred samim začetkom prvenstva vlada, predvsem v tržaških klubih, nerazpoložen.je. Na seji, ki je bila pred kratkim v Tržiču in na kateri je bilo jasno rečeno ter tudi sprejeto s strani klubov, so določili, da bodo sestavili dve skupini, od katerih naj bi eno sestavljale ekipe z Goriškega, drugo pa s Tržaškega. Zaradi pomanjkanja časa (?) pa je košarkarska zveza določila povsem drugače in je sestavila tri skupine, dve po šest ekip in eno po pet. Prvi dve uvrščeni ekipi vsake skupine bosta igrali v nadaljnjem delu, ostale pa bodo z igranjem v tem prvenstvu prenehale. To ................................................mn.........................................................................................i....iiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiv.....II....iiiiiiiinraiiiiiiiiini............................................ KOŠARKA V POKALU PRVAKOV Jugoplastika uspešna \ Spličani so v gosteh premagali madžarsko ekipo Honved LESTVICE E IS Križaj 14. v slalomu »k^NAj — Mednarodna smučar-5ta. i eza je včeraj objavila jako-t^h lestvice (FIS) na podlagi ka-fte j. s? smučarjem dodeljene strt-Sjj^jUke na raznih tekmovanjih. d,4 *Uammer (Av.), Walcher (Av.) (Av’/' Rossi (šv.) 1,16. 4. VVinkler Je,:. 2'47, 5. Plank (It.) 3.01, 6. (Av f1, (ZRN) 3,08, 7. Gensichler J. 8. Grissmann (Av.) 4,96, (ZRWwhod (Sv.) 5,37, 10. Fischer 12 j) 6.10, 11. Wirnsberg (Av.) 6,29, lj. T?8} (Šv.) 7,20, 13. Roux (Šv.) (Kannaker (Šved.) 7,74, 15. Read fUlOM’ 'Wtenmark (Šved.) 0,00, 2. Hei-(. Tr. (Av.) 0222, 3. Gros (It.) 1,24. ■(-iehi^m GL) 1,72, 5. Frommelt 2,26, 6. Rad ci (It.) 2,51, 7. 3,8» or (R.) 3,72. 8. Mah e (ZDA) . ’ Bieler (It.) 4.05, 10. Hinter- BUDIMPEŠTA - Splitska Jugoplastika je včeraj odigrala svojo četrto kvalifikacijsko tekm najpomembneje^_ del kulturnega in umetniškega stvarjenja, skupne radijske in programe, organiziranje potujoč/’ razstav knjig, znanstvena srečanj o medsebojni povezanosti in vp'iv_ evropskih kultur in podobno. P°se’ hej poudarja organiziranje evrUF skega znanstvenega srečanja o S(T dobnih težnjah in problemih kur turnega razvoja v državah udrie' ženkah KVSE. Obenem bi bil evropski umetnostni pregled, v kat* rem bi sodelovali vrhunski umetn'; ki in ansambli, prireditev pa 01 prenašala radio in TV 35 držav- Predlog jugoslovanske delegaf-r vsebuje še vrsto koristnih zan)'3'’ kot na primer izdajo avto - a tla’. Evrope z označenimi pomembne)31' mi kulturno - zgodovinskimi s?£ meniki, predavanja na srednjih ** lah in univerzah o kulturni ust'’3 jalnosti 35 držav, izmenjavo gra*L va med založniki enciklopedij, javo evropskega kataloga kultu*0}" znanstvenih in dokumentarnih niov. ,, Ko je razlagal predlog, je v®"' telj jugoslovanske delegacije rad Pešič rekel, da ima kultu*F sodelovanje zelo pomembno Funk® jo povezovanja in vzajemnega ** znanjanja med narodi. Helsinški® kument daje glede kulturnega s delovanja dobro osnovo in °herif0. uspešno razčlenjuje dosedanje *ri gate in različne izkušnje takšna® sodelovanja, hkrati pa opozarja F ovire, ki jih bo treba pri nad31 njem sodelovanju na tem podrt>U odpraviti. . Jugoslovanski predlog je nal* na ugoden sprejem. Večina g°vF nikov je opozorila na njegovo P' lagojenost helsinškemu dokum*® o sodelovanju na področju kult®/ Več delegacij je napovedalo. e bodo pripravile tudi svoje pred10' in’ dobblnitve' jugoslovanskega Pr. dloga, kar napoveduje zelo živa°, razpravo v delovnem telesu za k turno sodelovanje. Na plenarni seji pa so delega«1 Kanade, Velike Britanije, Nizo3*",. ske in Norveške dale predlog- * terega namen je krepiti vojaško 1 upanje in varnost. Pobuda <>nieIA.j. nih držav vsebuje štiri točke: javljanje vojaških vaj, v kat**, sodeluje več kot 10.000 voj** f (sklepni dokument iz Helsi°* predvideva prijavljanje vaj, na * terih sodeluje več kot 25.000 v®j, kov), napovedovanje večjih Pl'.e ^ kov enot, beseda enote naj h1 zajemala samo kopenske sile. j pravi helsinški dokument, še pomorske desante in leta'3 transportne enote in četrtič stejšo udeležbo tujih vojaških op zovalcev na vojaških vajah. j, Navedene države zahtevajo, sklepe o teh predlogih vsebuje Ključni dokument beograjskega Stanka. u Norveški delegat, ki je skupni predlog na včerajšnji ti skupni seji, je dejal, da bi * r pitev vojaškega zaupanja prispe la k popuščanju napetosti. -f V zvezi s predlogi sedmih,n .. tralnih in neuvrščenih držav Jf .,a, kel, da je ta pobuda dobro®**,. Zavzel se je tudi, da bi na grajskem sestanku preučili re vidike vojaške varnosti in ra rožtve. j. V pogovoru z novinarji so P' stavniki štirih držav povedal' njihov predlog nima blokov^-značaja temveč da je narnelP krepitvi zaupanja med udeležen * mi K\ŽSE. Dodali so, da je ^a5vgi-nove korake na poti utrditve, nosti in sodelovanja v EvroP’^ Danes pričetek procesa zaradi bomb v Tridentu TRIDENT — Danes, v petek, ^ ' v vembra, se prične sodna obravna^ zvezi z bombnimi atentati Jnn^sjli in februarja 1971. ki so jih 3,tU ^ izvršiti desničarski prevratniki „ domnevni zaslombi nekaterih c0i)l;ei nih dejavnikov*, da bi zavrli P družbenopolitičnega osveščanja ' > kviru delavskih in sploh d cmok'3 nih množic. jce( Na zato ni kloni je pet oseb, h1 Seigio Žani. Claudio Widmann. kovnik Michele Santoro (tedaj ic rpi-čeloval karabinjerski skupini v ,fili dentu), polkovnik Angelo (tedarlji vodja protivohunske SID v omenjenem mestu) ih ' ^ kvestur Saverio Molino (bivši še,jcij' litičnega oddelka tridentskega P° skega ravnateljstva). . «0 Prič je vsega 74. med ten® ^ nekdanji predsednik vlade Emi'10 ^ lombo, bivši obrambni minis'®1 nassi, tedanja ministrska Mariani in Lattanzio, bivši še' general Miceli (danes parlame" to MSI), zdajšnji načelnik tajne 3'|/-admiral Casardi z generaloma tijem in Gasco Queirazzo. dva P° nika, številni drugi častniki SlD*