/pk
^/and
s-vučuce*'*

NO. 114
AM€mCAN IN SPIRIT FOR61GN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, ®y, Pueblo, EockSprings
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco,
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 10, 1978
LETO LXXX — vol. LXXX
Novi grobovi
Krist Stokel	j 8-krat stara mati, sestra pok.
V Western Reserve negovali- Cecelie Pekarski, Sally Cwiklin-šeu v Kirtlandu je umrl 87 let aki in Regine Wies, rojena v stari Krist Stokel s 1875 Brae- Clevelandu. Pogreb bo iz Žele-burn Park Drive v Euclidu, vdo- tovega pogrebnega zavoda na ve, prvič poročen z Mary, roj. E. 152 St. v soboto ob 9.15, v Sivec, umrlo leta 1931, drugič cerkev Marije Vnebovzete ob z Jennie, roj. Brebenc, umrlonato na pokopališče Vernih leta 1977, oče pok. Olge, Stan-!ciuš. Na mrtvaški oder bo polo-leyja (Elkhart, Ind.), Edwarda žena nocoj ob sedmih. ^Birmingham, Mich.), Caroline Kodramaz (Mrs. Albin) (Willo-wick) in Paule Jerina, 16-krat stari in 1-krat prastari oče. Pokojni je bil rojen v vasi Velike ’Kongres je odobril za orož-
Na pan p,.n Veneri «*«*>**« BEGIN IN SADAT PRIDETA ................. NA RAZGOVORE V AMERIKO
ZDA so poslale proti Veneri vesoljsko vozilo Pionir Venus 2, ki bo skušalo prodreti debelo, vroče o-.
zračje, ki obdaja ta pla-1	-----
net.	Po 15 mesecih je policija s
CAPE CANAVERAL, Fla. — I silo zasedla dvonadstrop-
'MOVE' v Philadelphii! 1 mrtev k O ranjenih
: Iz Clevelanda j in okolice
Za orožje 3( bilijonov
Žablje pri Ajdovščini v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA še pred prvo svetovno’ vojno. Zaposlen je bil 34 let pri Fisher Body Corp., dokler ni stopil leta 1955 kot preddelavec v pokoj. Bil je član SNPJ št. 28 (43 let predsednik), ADZ št. 7, več let direktor in prvi upravnik Slovenskega doma na Holmes Avenue, ponovno v upravi Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue in njegov leta” za 1967, letos pa
je skupno 37 bilijonov do-darjev, v vsoto je vključil tudi stroške za gradnjo nove jedrske letalonosilke.
WASHINGTON, D.C. — Kongres je pretekli petek končal delo na odobritvi sredstev za orožje in opremo narodne obrambe. Skupno je za to določil 37 bilijonov dolarjev, 1.5 bilijona več “mož ie predložila vlada, 1 bili-“mož j°n več, kot je Senat prvotno izleta” Slovenskega doma na Hol- glasoval in 1 bilijon manj, kot hies Avenue, član in prvi pred- ie izglasoval prvotno Predstav-sednik Kluba slovenskih upoko- n!ški dom. jencev v Euclidu, organizator Predsednik Carter je proti Ih predsednik Federacije klubov gradnji nove jedrske letalono-slovenskih upokojencev, član silke, ki bi stala 1.9 bilijona, ho-balincarskih klubov. Pogreb bo če pa 20.6 milijonov več za pre-V soboto ob 11. dopoldne iz Že- skušanje usposobitve Boeing 747 lotovega pogrebnega zavoda na letal za nosilce mdnevrirskih B. 152 St. na Lakeview pokopa- raket.
lišče. Družina bo hvaležna za Pooblastilni zakon je kompro-č&rove Slovenskemu starostne- mis med obema zbornicama, de-*hu domu na Neff Road v pokoj- nar zanj pa bosta morali ti kas-nekov spomin. Na mrtvaški neje odobriti s posebnim naka-0der bo položen danes popoldne i žilnim zakonom.
Od celotne vsote 37 bilijonov
V Kennedy vesoljskem središču so pretekli torek pognali proti planetu Veneri vesoljsko vozilo Pionir Venus 2, drugo v letošnjem letu, s ciljem, da pregleda
no razpadajočo hišo, v kari se je utrdila skupina skrajnežev “MOVE” in o-smrajala okolico.
PHILADELPHIA. Pa. — Sku-
debelo plast plinov, ki obdaja Pina skrajnežev MOVE se je na-Venero ter zapira pogled na nje- selBa £e iar,i v stari, zapuščeni
hiši in tam živela v nesnagi in umazaniji. Ko so n^i pritožbo so-
no površino. Pionir Venus 2
bo predvido-
Predsednik ZDA Carter je v osebnih pismih povabil predsednika vlade Izraela Menachema Begina in predsednika Egipta An var ja Sadata v ZDA na skupne razgovore o iskanju miru na Srednjem vzhodu. Carterjeva pisma je obema osebno izročil državni tajnik Cyrus R. Vance tekom svoje zadnje poti na Srednji vzhod, s katere se je vrnil včeraj. Sestanek se bo začel 5. septembra v Camp David in bo trajal dva do tri dni.
I
WASHINGTON, D.C. — Bela — hiša je pretekli torek objavila, re,
.	_	.	je priznal, da so ZDA pri-
ma dosegel Venero 9. decembra sedov priali zdravstveni nadzor-Ida je predsednik ZDA Jimmy pravljene postati “polni udele-1978, pet dni kasnejše kot Pionir niki, jih v hišo niso pustili. To Carter povabil predsednika iz- ženfec” pri mirovnih pogajanjih. Venus 1, ki bo tedaj krožil okoli je ^privedlo do spora med prebi- jraelske vlade Menachema Begi- vendar ni pokazal, ali se je to
na in predsednika Egipta An- zgodilo na zahtevo Egipta in da
planeta. Naprave obeh vesolj- vald hi£e skupine MOVE te skih ladij bodo skušale zbrati nied oblastmi, čim več podatkov in razrešiti i Oblasti so skušale skupino, v vrsto vprašanj, na katera doslej kateri so bili poleg moških tudi igovarjali v Camp David o polo-
•	1	v-\ r* IT-	-» v**	/-V	V *	__"	-	- *
žaju na Srednjem vzhodu in iskali pota k dosegi sporazuma med Izraelom in njegovimi a-rabskimi sosedi. Oba sta vabilo
nimamo odgovorov.	j ženske in otroci, spraviti mir-
Pionir Venus 2 je dejansko n*m potom iz razpadajoče hiše. butara petih vesoljskih ladij, Zaprli so ji vsako oskrbo s hra-katerih vsaka naj bi se spustila no drugimi potrebščinami v posebej v ozračje Venere. To je uPanju> da jo bo to privedlo k |Sprejela, četudi je predsednik 100-krat gostejše od zemeljske- Predaji in odhodu. Uspeh je bil (Sadat zadnjo pedeljo v juliju iz-ga in tako vroče, da bi se v njem delen, hiša je ostala s svojima javil, da ne vidi smisla v nada-raztopile (900 F.) nekatere ko- prebivalci v nadlego vsej okoli- Ijevanju neposrednih razgovo-
d-	rov z Izraelom, dokler ta ne pri-
| Pretekli torek je policija stane načelno na vrnitev vsega končno prišla z buldozarjem in v juniju 1967 zasedenega arab-odstramla s silo ograjo, ki so jo shega ozemlia. stanovalci hiše v obrambo po- i
vine.
dveh.
Antonia Kovačič
je določenih 24.6 bilijonov za o-
v Euclid General holnižnici	0PIem0-	*a
raziskave in j-azvoj ter 96.5 milijonov za civilno obrambo. Za gradnjo vojnih ladij je bilo odrejenih 6.1 bilijonov dolarjev, za
Po dolgi bolezni umrla 83 let dsra Antonia Kovačič s 18100 °- Waterloo Road, roj. Vicic v
Vasi Harije pri Ilirski Bistrici, , .	, , ,	„ .....
“i koder je prišla v ZDA leta	le,al Pa
»28, vdova po leta 1975 umr-1 Kongres je določil da nap bo
»m možu Johnu, mati Antonie v oboroženih silah 2,055,750 lju-
Brežnjev izrazil sožalje ob smrti papeža Pavla VI.
MOSKVA, ZSSR. — Predsednik ZSSR Leonid I. Brežnjev je v posebni brzojavki izrazil Vatikanu sožalje ob smrti papeža Pavla VI.
V njej pravi:	Prizadevanje
papeža Pavla VI. za mir, deten-to, končanje oboroževalne tekme bodo ohranila v spominu vsa ljudstva dobre volje.
------o-----
stavili okoli te, in pozvala prebivalce, naj hišo zapuste. Ti so nepričakovano začel: streljati iz kletnih oken na polk no, ki je na strele odgovorila s svojim strelnim orožjem. Predno so se sta- Sadata v ZDA. Razgovore same novalci predali, je bil en policaj -ie označil za dobrodošle.
varja Sadata za 5. september v pomeni to pripravljenost priti-ZDA, kjer se bodo skupno raz-'ska na Izrael. V Jeruzalemu je
Begin po svojih razgovorih Vancejem pretekli ponedeljek izjavil, da ZDA ne vrše nobenega pritiska na Izrael, ko se prizadevajo, da bi zastoj v pogajanjih med njim in Egiptom premagale.
Ko je bil' predsednik Egipta Sadat v preteklem februarju v ZDA, je te pozval, naj bodo pri pogajanjih več kot samo posredovalec, naj nastopijo odločnejše in predlože za spor svojo lastno rešitev, ko postaja očitno, da Izrael in Egipt te v neposrednih razgovorih ne moreta doseči.
I Menachem Begin je v Izraelu, ko je potrdil sprejem povabila v ZDA, dejal, da ni Izrael sprejel nobenih egiptskih “pogojev,” za neposredne razgovore Begina in
ZDA postanejo poln udeleženec pogajanj
avtomatični puški.
lezgec in Jennie Kovačič, stara ^-ati Franka (Eastlake), prasta-mati Michaela, sestra Mary '-agodnik (111.), pok. Jožeta Vici-Cft m pok. Jennie Veldin. Pokojna je bila članica SNPJ št. 53, °§reb bo iz želetovega pogreb-jjega zavoda na E. 152 St. v so-oto ob 8.15, v cerkev Marije ftebovzete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtva-Sd oder
Sedmih.
di, od tega 775,800 v armadi, 523,550 v vojni mornarici, 190,-000 v marinskem zboru in 566,-400 v Letalskih silah.
Egipt je bil naseljen že pred 180,000 leti
Skupina egiptovskih arheologov je našla v bližini mesta Kom Ombo na jugu Egipta o-stanke prazgodovinskega človeka, starega okoli 180,000 let.
Geologi, ki so raziskovali nekdanjo strugo Nila, so našli človeške kosti v votlini, izdolbeni nekaj popustil v skalni steni blizu reke.	junijem.
mrtev, 13 oseb pa ranjenih. Oblasti so izjavile, da bodo vseh 12 prijetih članov MOVE obtožile umora. V hiši so dobili 15 kosov Egiptski predsednik strelnega orožja, med njimi Sadat je v Aleksandriji 45 mm strojnico in dve 30 mm da je sprejel Carterjevo
Inflacija še vedno prva
Anvar
rekel,
pova-
bilo v ZDA in na razgovore z njim ter z Beginom, ker so se ZDA obvezale, da bodo “spre-WASHINGTON, D.C. — Tr- jele pri pogajanjih polni delež”, govrii potniki sodijo, da je in- j kot je to Sadat že dolgo nujno flacija še vedno na prvem me- jskal.
stu skrbi javnosti, četudi izgle-da, da je njen pritisk v juliju v razmerju z
Državni tajnik Cyrus R. Vance, ki ima brez dvoma precej zasluge, da sta Begin in Sadat 'pristala na neposredne razgovo-
SLOVENSKI TURIZEM PRINAŠA PRECEJ PIČLE DOHODKE
bo položena nocoj ob
Frank E. Skully
„ Pretekli torek zvečer je umrl 1,9 let stari Frank E. Skully na j70jem domu v Willowicku, mož 0se, roj. Sorsek, oče Franka j’ 2'krat stari oče, brat Augu-a, pok. Hermana, Edwarda, ean Miklavž in Ann Maag, za-uslen do upokojitve kot stroj-^ pri Macco Chemical Co. Po-reb bo iz Grdinovega pogreb-®§a zavoda na Lake Shore r . ■ v soboto v cerkev sv. Ma-k|e Magdalene na Vine St. ob 'v dopoldne, nato ce
°der bo
j-vv —naio na pokopa-Sce Vernih duš. Na mrtvaški
bih.
položen nocoj ob sed-
r. Josephine Way tow kadeta od srčne kapi na svo-i * domu, 1438 E. 172 St., je 62 ^ a Prevozu v bolnišnico ro' s^ara Josephine Woytov, Stawacz, žena Michaela, p.9 1 Dolores Sfero, Patricie b er it! Marjorie Pasavad,
bremenski prerok
nc>Pna razvedritev, mož-s krajevnih neviht, najvišja1 mPeratura okoli 78 F (26 C). I
Letošnja turistična sezona v Jugoslaviji je na višku. Seveda na obračun bo treba še počakati. Lanski ve povedati, da je Jugoslavija zaslužila s turizmom 1.2 milijarde dolarjev. Njeni sosedi Avstrija in Grčija, ki imata približno e-nako ozemlje za gojenje turizma, sta se bolje odrezali. Avstrija je zaslužila tri milijarde dolarjev, Grčija 2.1 milijarde. Rezultat priliva turističnih deviz nedvomno kaže, da je v Jugoslaviji nekaj narobe, kajti le preveč zaostaja za svojima sosedama. Ker je v Jugoslaviji na voljo 970,000 turističnih postelj, bi to pomenilo, da je vsaka postelja prinesla na leto komaj $135, kar je zelo malo.
V Sloveniji se pritožujejo, da število tujih turistov že nekaj let sem stalno pada. Med razlogi za ta pojav navajajo, da so hoteli preveliki, tovarniški, kjer je človek le številka, deloma pa naj bi bile upadanja krive tudi slabe ceste. Pa je Slovenija skoraj v celoti primerna za turizem. In vendar priliv deviz ne doseže niti sto milijObOv dolarjev, ko bi se lahko povzpel na kakih petsto.
Slovenske ceste so v pri-
merjavi s cestami Zahodne in Srednje Evrope — in od tam je večina turistov — slabe, revno oskrbovane, kar nujno odvrača del turistov. Nujno bi bilo čimprej dograditi štiripasovnico od Šentilja do Kopra in Gorice ter štiripasovnico od Jesenic do Brežic. To je najmanj, kar je treba narediti, sicer se bodo turisti Slovenije vedno bolj izogibali. .
Velika kriza obstaja tudi v železniškem prometu. Hitrost vlakov na slovenskih progah je komaj polovična od podobnih vlakov v Srednji in Zahodni Evropi. Vožnja od Jesenic do Brežic traja še vedno več kot 4 ure, od Šentilja do Trsta celo več kot sedem! Splošno je tudi znano, da so jugoslovanske vlakovne kompozicije v slabem stanju, tako tehnično kakor glede čistoče.
Zračni promet s tujino je skoraj nujno vezan na podjetje J u g o s 1 o vanski aero-tranSport (JAT). Ta pa ima dokaj slab sloves tako zaradi hudih zamud kakor zaradi slabe postrežbe. Proti JAT-u so, pogosto obtožbe, da ga v glavnem vodijo Srbi. Bolj kot to moti dejstvo, da so na ključnih položajih le taki, ki
so partijsko zgrajeni. Tehnična in trgovska sposobnost sta drugotnega pomena. Potem pač pride do takih katastrof, kot je bila ona nad Zagrebom, kjer sta trčili domače in tuje potniško letalo.
Slovenija bi morala biti nujno bolje povezana z letalskimi progami na Zahod,' a to ni v programu JAT-a. Toda slovenska republika bi morala nujno vztrajati pri tem, da bi dobilo letalsko podjetje Inex-Adria večjo vlogo. To podjetje, ki sicer ni izključno slovensko, ima svoj sedež v Ljubljani. Pogled na redni vozni red tega podjetja pa je prav žalosten. Zadovoljiti se mora z domačimi progami. V oskrbi ima celo progo Skopje-Titograd - Sarajevo - Dubrovnik, ki je gospodarsko slabotna in se Ljubljane niti ne dotika. Ker ima velik del Slovenije bliže do Zagreba kot do Brnika pri Ljubljani, bi moralo biti zagrebško letališče tudi delno izhodišče za Inex-Adrijo, pa ne dobi dovoljenja za to.
V gradnji hotelov so v Sloveniji in še posebej v Primorju kar lepo napredovali. Kar šepa v Sloveniji, je predvsem odnos turističnega osebja do gostov. Postrežba je počasna,
brezosebna, neprijazna, račun pa zasoljen in mnogokrat že na meji goljufije. V takem o-zračju se turist enostavno ne počuti dobro. Občutek ima, da je v hotelu nezaželen.
Seveda je tudi odnos med delodajalcem in strežnim o-sebjem neprimeren in tega zlepa nobena teorija o samoupravljanju in njegovih “Tozdih” ne bo spremenila. Vse kaže, da so zaslužki osebja premajhni in to se potem odraža v prej omenjenih hibah. Rešitev bi bila morda v tem, da bi manjši objekti prešli v zasebno last. V Italiji in Avstriji so prav manjši objekti dvignili turizem in z njim povezane dohodke. Stvar postane bolj zapletena, ko gre za velika hotelska podjetja, saj ta prežvljajo krizo tudi v demokratskih državah. Glavni vzrok je pač ta, da postaja delovna sila silno draga, storilnost pa je začela pešati.
Na koncu še en zanimiv podatek: v letu 1977 so jugoslovanski turisti potrošili v inozemstvu eno milijardo dolarjev. Če upoštevamo, da so tuji turisti lani v Jugoslaviji ;ou-stili 1.2 milijarde, je Jugoslaviji ostalo od turizma le skromnih 200 milijonov dolarjev.
Carter zadovoljen s sprejemom vabila
Predsednikov tiskovni tajnik Jody Powell je dejal, da je Carter zadovoljen, da sta vodnika Izraela in Egipta takoj sprejela vabilo. Nič ni povedal, kako dolgo naj bi razgovori trajali, toda drugi viri trdijo, da bodo Carter in njegova gosta Begin ter Sadat v Camp Davidu dva ali tri dni.
Na povabilo Begina in Sadata v ZDA na skupne razgovore s Carterjem v ZDA so začeli misliti že v januarju, ko je Sadat neposredna pogajanja prekinil in pozval zunanjega ministra Kamela iz Jeruzalema domov. Upali so, da se bo mogoče temu izogniti, ker bi bil položaj še slabši, če bi tak sestanek na naj-višji ravni ostal brez uspeha.
ZDA so upale, da bo mogoče nadaljevati razgovore na ravni zunanjih ministrov, ko je uspelo doseči sestanek zunanjih ministrov Izraela in Egipta ob sodelovanju državnega tajnika ZDA v Leeds Castlu na Angleškem. Sadat je napravil temu u-panju nagli konec, ko je dogovorjeno nadaljevanje teh razgovorov odpovedal kot “nesmiselno”.
Položaj težaven
Prav ta Sad-atov korak je pripravil predsednika Carterja in njegove svetovalce do povabila Begina in Sadata v ZDA. Postalo je precej očitno, da se položaj na Srednjem vzhodu naglo slabša in da bo tak razvoj vodil nujno do novih soočenj Izraela in Arabcev ter morda celo tudi do ponovne ustavitve dobav olja iz arabskih držav ZDA in njihovim zaveznicam.
Bela hiša svari, da sestanek v Camp Davidu prihodnji mesec še ne pomeni, da smo pred reditvijo sporama Srednjem vzhodu. Javnost, domačo in tujo, o-pozarja; da je spor zapleten, da za enkrat ni’videti nobene jasne rešitve; da pa je to treba iskati vztrajno in dosledno, ker je to J potrebno za ohranjanje svetov-Inega miru.
Rojstni dan—
Ga. Mary Hočevar z 21241 Miller Avenue, tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KS-KJ, bo jutri, 11. avgusta, obhajala svoj 80. rojstni dan. čestitamo in ji želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let!
AD išče raznašalca—
Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca za E. 61 SL začenši z 28. avgustom. Oglasite se v uradu ali kličite 431-0628! F.ucinich vodi—
Povpraševanje volivcev Clevelanda, ki ga je izvedla za list Plain Dealer Market Opinion Research Corp. iz Detroita, je pokazalo, da je bilo v začetku tega tedna proti odpoklicu župana D. J. Kucinicha 42% povpraša-iub, za odpoklic 32%, 26'< pa je bilo neodločenih ali pa niso hoteli povedati, kaj mislijo. Volitve bodo v nedeljo, 13. avgusta. — V 23. vardi, kamor spada slovenska senklerska naselbina, mestni odbornik J. Milakovich podpira odpoklic župana, v 32. vardi, kjer živi sedaj verjetno največ Slovencev v Clevelandu, pa je mestni odbornik D. Trenta proti odpoklicu D. J. Kucinicha.
Napalm nad uporne Kurde v Iraku
Malo se piše o upornih Kurdih, ki se že več kot 20 let borijo za svoje pravice zoper Arabce v Iraku. Kurdi živijo politično razdejeni med Turčijo, Rusijo, Perzijo in Irakom. Njih narodno ozemlje so razrezali in jih po prvi svetovni vojni podelili med štiri države. Največ jih je v Iraku, kjer se jim najslabše godi. Vlada v Bagdadu bi jih namreč rada čimprej nasilno asimilirala, zlasti zato, ker živijo na severu države, ob izvirih Tigrisa in Evfrata, kjer so tudi bogati vrelci nafte.
Pri tem Irak ne izbira sredstev, od deportacij do prisilnega izseljevnja preko množičnega iztrebljanja in požiganja na kurdskem ozemlju. V zadnjem času so se v boju proti Kurdom začeli posluževati tudi bomb napalm, ki je zelo huda zažigalna zmes. Take bombe daleč naokrog vse opečejo in požgejo.
Manj revnih družin
WASPIINGTON, D.C. — Po uradnih podatkih je bilo lani v naši deželi 1.2 milijona manj revnih družin kot leta 1975.
Po poročilu urada za ljudsko štetje je bilo leta 1975 25.9 milijonov družin, katerih letni do-aodek je bil pod ravnijo revščine, lani pa le 24.7 milijonov.
Za revno je veljala lani družina štirih članov z letnim skupnim dohodkom pod $6,191, ki ne živi na farmi. Povprečni dohodek družine v ZDA je znašal ani $16,010.
-----o-----
Kristina Onassis se ne vrne v Moskvo?
ATENE, Gr. — Kristina Onassis, ki se je pretekli teden poročila z Rusom Sergijem Kauzo-vim v Moskvi, se je namesto, da bi z njim odpotovala uživat medene tedne ob Bajkalsko jezero v južni Sibiriji, štiri dni po poroki brez svojega novega moža vrnila v Atene.
Iz kroga njenih prijateljev prihajajo vesti, da ni gotova, če se hoče vrniti v Moskvo ali ne, četudi ima baje Sergija Kauzo-va “še vedno rada”.
'Vi»H
AiiEKg$KA Domovina
/*iV|JE W « «=/=l'>%!—H O (VIE
6117 Sl. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
James V. Debevec — Owner, Publisher
imblisiied daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
528.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec* Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00' for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 114 Thursday, Aug. 10, 1978
Uvrščena neuvrščenost
gj©*'
Naš naslov se čudno sliši. Pa je vendar res, da naziv “neuvrščenost” (nonalignment) ni pravilen, pač pa napačen. Povedati namreč hoče, da je na svetu znatna skupina držav in državic, predvsem tistih, ki so zrastle po zlomu kolonialnih imperijev kmalu po koncu druge svetovne vojne kakor gobe po dežju, katere bi rade ostale nevtralne do obeh blokov, zapadnega demokratičnega z A-meriko na čelu in vzhodnega komunističnega pod vodstvom Sovjetije. Toda po začetnem navdušenju za organizirano skupnost pod imenom neuvrščenosti se _ vedno jasneje izkazuje, da ideja nevtralnosti ni praktična in zatorej nima bodočnosti. Kajti neuvrščenih držav v resnici ni.	•
Ali je ta ideja pred 24 leti zrasla na zeljniku Josipa Broza-Tita ali kje drugje, se ne more z gotovostjo dognati. Je pa zelo verjetno, da je njen izvor v Jugoslaviji. Nedavna zgodovina nam pove, kako se je Tito s svojimi trabanti po usodnem kregu s Stalinom znašel hipoma sam samcat, ko ga je leta 1948 Stalin vrgel iz svetovne komunistične bratovščine — Kominforma. Če bi se bil vrgel v naročje Amerike (ki bi ga bila rada objela), bi bilo njegovega komunističnega vladanja kmalu konec, to je dobro vedel. Torej — ne v Rusijo ne v Ameriko, kam potem?
Pa se je lisjak zatekel po pomoč in zavezništvo k voditeljem držav, ki se tudi niso hotele vezati ne s Sovjetijo ne z Ameriko. Skupno z indijskim Nehrujem, egiptovskim Nasser jem, indonezijskim Sukarnom in še nekaterimi manj pomembnimi mu je uspelo povezati to deželo v zelo rahlo in zdrobljivo sodelovanje in mu dati ime neuvrščenih. Zamisel je bila zlasti za tedaj porajajoče se nove države zelo vabljiva, in na prvem zborovanju v Beogradu 1961 je vladalo veliko navdušenje, Tito je bil na vrhuncu svoje mednarodne slave. Toda začetnd glorija ni imela trajne veljave.
Kmalu se je začelo čutiti, da je velika večina držav — pripadnic neuvrščenosti — v veliki gospodarski in socialni stiski, a med seboj si ne morejo pomagati, ker pac siromak ne more reševati drugega siromaka. Kam no ])omoč? Začelo se je med njimi zanje pozitivno gibanje, da je treba svetovno ekonomsko strukturo nredelati tako, da se prepad med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo. zmanjša in izravna .
Akcijo so prenesli v Združene narode, kjer so radi svoje številčnosti kmalu dobili večino, vendar uspeh je bil majhen. Politično so kot skupina dosegli z večino nekaj resolucij, ki niso rodile rezultatov.
Tako je država za državo začela iskati stike, eni z zahodnim, drugi z vzhodnim blokom — neuvrščenost se je začela rahljati. “Odvrgli smo kolonialno oblast pred 15 leti,” je izjavil neki afriški zunanii minister na sedanjem sestanku neuvrščenih v Beogradu, “in zdaj smo gospodarji v svoji lastni hiši. Toda hipoma smo odkrili, da je naša miza prazna. Eventualno se bomo obdržali na lastnih nogah. Toda kako bomo med tem jedli?”
To je osnovno in kardinalno vprašanje. Pridruži se temu še kruta politična, vojaška in socialna realnost, ki vsako državo posebej sili k vzpostavljanju stikov z raznimi “blokovnimi” državami, od katerih pričakuje razumevanja in asistence. Ne zaleže veliko vztrajno Titovo dokazovanje (Tito je sestanek vodil), da je na dolgo roko koristno za vsako državo, da svoje probleme rešuje s skupnimi močmi neuvrščenih.
Na konferenci v Beogradu tudi ni bilo mogoče za-krnati raztrgane ideološke mreže, ki se boli in boli trga najbrei med onimi zastopniki neuvrščenih držav, ki trdijo (Kuba!), da je “val bodočnosti socializem”, in med tistimi, ki so odločno izjavile, da ne pojdejo k prihodnjemu sestanku v Havano, če med tem kubanske čete ne izginejo iz Afrike. Poročevalci z beograjskega sestanka pišejo, xla so se debate o zelo važnih zadevah razblinile v brezpomembno retoriko in se sprevrgle celo ž zaprtimi vrati v kričanje in zmerianie, ki ga eden med njimi imenuje pandemonij (peklenski hrup).
Menda so zborovalca v Beogradu imeli pred očmi dejstvo, da postaja organizacija neuvrščenih brezpomembna in bo sčasoma zaspala spričo dejstva, da probleme Tretjega sveta in neuvrščenih držav spretneje in uspešneje rešujejo regionalni forumi za uravnavanje političnih, ekonomskih in krajevnih zadev. Taki forumi so med drugimi, recimo, Konferenca Združenih narodov za trgovanje in razvoj, Organizacija afriške enotnosti. Organizacija ameriških držav in Združenje južrib-aziiskih držav. Vse te ustanove so začele Zvezo neuvrščenih držav postopoma zatemnjevati in izločati iz mednarodnih akcij in kazno je, da ta nima bodočnosti. Dokler ie živ, jo bo morda skušal ohraniti vsaj navidezno uri življenju Tito, ki je od ustanoviteljev edini še pri življenju.
Značilno zanimiva je risba, ki je bila priobčena v zvezi no od Welshfielda pa se zavije z beograjsko konferenco v nekem magazinu: Cela vrsta levo na Munford Rd., ob kateri predstavnikov neuvrščenih je na nji, sredi med njimi pa je svetišče. Za kosilo in avtobus Tito. Vendar nihče ni okrog njega, drug za drugim jadr- |se prijavite pri odboru legije, no marširajo proč, nekateri proti stricu Samu (Egipt,'
Savdska Arabija), ki stoji na eni strani risbe in je videti le črtaste hlače in copate z zvezdami, drugi pa hitijo v nasprotno smer proti boljševiku v škornjih s srpom in kladivom ter zakrpanimi hlačami (Alžirija, Kuba, Vietnam). Njihov “firer” Tito pa ostaja — sam, in se razočaran ozira za njimi.
Slovenski dom v Parizu
PARIZ, Pr. — Dragi rojaki! j dati, koliko dela, kolikov potov Vsem dobrotnikom in prijate-Ljem sporočamo veselo vest, da je bila 7. julija pri notarju podpisana začasna pogodba o nakupu hiše v predmestju Pariza, v Ghatillonu.
Zadevo, za katero smo se sedaj odločili,, smo odkrili v prvi polovici meseca junija, ko smo irheli za hišo in zemljišče, kjer bi bili morali graditi vse razen hiše, zadnja pogajanja, pri katerih je bilo odprto še samo vprašanje, ali bo gospodar sprejel začasen podpis pod pogojem, da
(A.D., 23. decembra 1977).
Pri zadevi, za katero smo se odločili, gre za enonadstropno hišo s šesitimi sobami, na vrtu za hišo je bivša fotografska delavnica, ki jo bo mogoče preurediti v dvorano in prostore, ki bodo odgovarjali našim potrebam. Poslopje direktno meji na cerkev, katero bomo lahko uprabljali za svoje 'bogoslužje.
Pomisleke, ki jih je vzbujala sorazmerna oddaljenost (čeprav je kraj razmeroma lahko dostopen tudi z avtobusom in metrojem), je pometlo dejstvo, da je dvorana že zgrajena, in zlasti dejstvo,- da mejimo na cerkev, kjer se bomo lahko zibirali za mašo, in torej ne boi potrebno graditi cerkve-kapele.
‘Ker moramo od pristojnih oblasti dobiti dovoljenje, da lahko dosedanjo' delavnice preuredimo in uporabljamo kot prostore za naša srečanja, je pogodba podpisana pogojno, za 4 mesece, da namreč med tem dobimo tozadevno dovoljenje,
in koliko skrbi nas je stalo, da smo do tega prišli.
Najprej ise moramo zahvaliti, prisrčno zahvaliti, Vam vsem dosedanjim dobrotnikom,. S svojo velikodušno podporo in s svojim zaupanjem v naš skupni končni cilj ste, nam omogočili, da smo sploh mogli resno kaj iskati. Brez Vas, dragi dobrotniki, bi Slovenski dem, v Parizu bil še vedno samo v sanjah in v željah, po Vaši zaslugi pa smo prišli že skoiro do cilja, samo zadnji odločilni korak še moramo napraviti.
,	.	..	. Ko šo mnogi dvomili v končni
ucj.mo gra-amo ovo jenje	je ,q6iStajala nevarnost,-
da se nas samih loti malodušje, ste nam, Vi, dragi dobrotniki, v velikih težavah bili močna moralna in finančna opera, obenem pa vzpodbuda za nadalnje vztrajno delo.
Tokrat se torej zopet obračamo na Vas, dragi rojaki v Ameriki, kot smo se že obrnili na rojake v Franciji in Evropi ter drugod po svetu, z zaupno prošnjo, da nam priskočite na pomoe, da bomo zmogli zadnji odločilni korak in da bomo tako držali besedo, ,s katero smo se zavezali pred lastnikom in pri tistih francoskih cerkvenih inštancah, ki nam pri zadevi pomagajo, ker zaupajo v našo besedo.
Pri odboru ise vsi dobro zavedamo, da bo še mnogo, mnogo fg-žav in' dosti, dosti zlasti finančnih pa tudi drugih problemov: delavnico moramo preurediti, kar pomeni nove stroške, hiše in dvorano moramo opremiti in nato vzdrževati, a najprej moramo to sploh dobiti. Rešimo torej naj-
>moiu
m
Pavla Rihtar tel. 432-2041
¥@!ifv@ za odpoklic Kucmicha
CLEVELAND, O. — Podpisani sem za RECALL OF KUCI-NICH, ker je mesto Cleveland pod nadzorom Weissmana in nekaterih drugih poli tkar jev, ki živijo na Shaker Heights, D. J. Kucinich je nekaka lutka za to skupino.
Je znano, da sta Weissman in
0 pokojnem rojaku Franku Rupertu
Cleveland, O. — Pretekli mesec je umrl znani rojak, vnet društveni delavec in pevec Frank Rupert. Za svojo 90-let-nico je napisal svoje spomine.
Kucinch razbila program bivše- jza katere je prosil svoje otroke, ga župana Ralpha Perka proti maj jih objavijo znova v njegov pornografiji. Župan Perk je dal aretirati več sto rake tir jev, ki so prodajali pohujšljive knjige v svojih knjigarnah.
Ko je bil Kucinich izvoljen, je en sam mestni sodnik, Kata-linas, zavrnil več kot 100 kazen-
spomin, kadar bo umrl.
Takole je tedaj pisal:
Redki so ljudje, ki dočakajo devetdeset let svojega življenja, pa še ne mislijo na smrt, kajti poleg nadlog in trpljenj je na
vek gleda na življenje, razvoj civilizacije ih tehnike ter stalno borbo za obstanek.
Zato je moja iskrena želja, da se oglasim s svojimi skromnimi spomini ob svoji 90-letnici in
upam, da se bralci ne bodo pre-ftudi pokopalo. Zaradi bolezni je več dolgočasili, čeravno je še izgubila obe nogi in je bila dva'
'še pred podpisom smo morali pr1o!blem nakurpa! hitro poizvedeti na vseh za do- _^ Zate z zaupanjem pričakujem.
voljen j e pristojnih uradih, kak- Vas P02^1^ odgovor m Vase
pomoč, skupaj pa prosimo
,,	ijja. 'piiuamiu na-
šega nebeškega Očeta, da bo vo-
šne zahteve stavijo za izdajo dovoljenja in ali lahko s sigurnost- ... . . .	, ,.
jo upamo, da bo to dovodjenje 1 ^afos av , nase delo. res dano. Iz vseh teh stikov s pristojnimi oblastmi lahko z S9% verjetnosti računamo, da bomo dovioljerije debili. Vsi načr-
Kdorkoli je pripravljen, da nam pomaga, iahko' svoj dar pošlje ali direktno na Mission Catholique Slovene, 7 rue Gu-
skih slučajev v enem dnevu. Se- -svetu 'tudi mnogo veselja in le-daj ima mestna zbornca pred se- P°te ter duševnega užitka. Odboj novo odredbo (ordinance) visno je pač, s katere strani člo-proti pornografiji, toda Kucinich se ne briga, da bi priporočal sprejem tega predloga.
Je razumljivo, zakaj Weiss-manova skupina polit ikarjev nadzira mesto Cleveland in s tem uničuje napredek slovanskih skupin. Weissman je bil' kampanjski vodja Kucinicha in je nabral prispevke v vsoti $30,000 za' Kucinichovo kampanjo od svojih prijateljev na Shaker Heights itd. Maurice Saltz-man, bivši urednik Cleveland Jewish News, je daroval- za kampanjo $7,000, Max Aselrod pa $1000, kot poroča Election Board. Zaradi tega ima Kucinich v svojem kabinetu Weissmana, Waxmana, Shulmana za pravni oddelek itd.
, Glasujte za odpoklic Dennisa J. Kucinicha!
Wm. J. Kennick
ti zo med tem že Ibili pripravljeni - tenberg, JSOlo PARIS ali na moj in tozadevna prošnja je bila prve	1 le spodaj, ali na siiede-
dni v avgustu vložena.	na'' C'vJ7 pj0Jze	983 E.
Poleg dovoljenja, na katerega	eveland, Ohio 44119;
memo računati, je sedaj ključno	V'Jcko, 2447 So. Drake
vprašanje denarno vprašanje, ki ^rve‘’ CbAa§°’	606235 c-vril
ga moramo rešiti do konca le- * eJac’	,^a*e Street, Silver
tošnjega meseca oktobra. j Spring, Md. 20910; Franci'Katiča Hiša z delavnico stane 163.000 | „eca^ al ’	.. ° Munich St., San
dolarjev, čemur je treba dodati1 ranaisco, a . u4112^v Kanadi
še 23.300 dolarjev za stroške, ki pa' r'_ 6 3r Markež, 9 Glen-
holme, Toronto, Ont. M6G 3AS.
Pa še tega ne pozabite: 7. novembra letos potečejo štirje mesci, ko moramo končno podpisati kupno pogodbo in plačati celotno
so v zvezi z nakupom in prepisom. .
Zbranega denarja
imamo ......... 81.550 dol.
cd Mednarodne organizacije imamo obljubljenih 23.300 dol. za prostore na Gutenbergu upamo dobiti ____ '58.150 dol.
skupaj j 163.000 dol.
Torej mo,ramo do novembra letošnjega deta dobiti vsaj še 34.-950. del., da bomo mogli plačati hišo in kriti stroške, ki so v zveri z nakupom, in da bomo imeli vsaj nekaj rezerve za prve nujne -treske, ko borno začeli urejevati dem.
Težko namreč bo, če bomo morali vzeti posojilo,,ki ga bomo seveda morali vrniti, in poleg tega še plačevati obresti, ker bomo k temu verjetno že itak prisiljeni, ker trenutno nismo sigurni, da bomo pravočasno uspeli predati prostore na Gutenber-gu.
Smo torej tik pred tem, da uresničimo naše dolgotrajno in ne lahko prizadevanje za naš skupni dem. Težko bi bilo povc -
Forežilo fCfuha shveitskili ipsbjenssv ¥ EmMu
EUCLID, O. — Ker je tu čas počitnic, se veliko naših članov mudi po raznih izletih! in potovanjih. Vendar je bila udeležba na julijski seji lepa. Prišlo je na sejo 276 oseb.
V	naši sredi smo pozdravili člana Majka Poklarja iz Floride in Josephine Ferjančič iz Slovenije.
Naš prvi podpreds. John Kau-shek se je ravnokrat vrnil s turneje po Sloveniji in prinesel vsem tople pozdrave od Izseljeniške Matice. Govoril je, kako je Slovenija zares lepa in so se izletniki imenitno počutili tam. Kollandrovi imajo še en izlet letos, in sicer 25. septembra.
Naš piknik je bil nadvse uspešen. Bil je krasen dan in udeležba velika. Izgledalo je, da smo se vsi lepo zabavali.
V	življenju seveda ni zmeraj
veselo, tako imamo tudi več bolnih članov, ki so:	Douglas
Schonwald, Charles^ Hulec, Frank Derdich, Rudi Videtič, Joseph Berkopec in Viktor Skok. Vsem želimo hitrega o-
vprašanje.
Pa ni bilo tako hudo. V enem tednu sem že delal, čeravno nisem prijel za zlato. Kmalu sem si nabavil mizarsko orodje m debil delo svoje stroke. To Je pomenilo boljše delo in zaslužek. Bil sem na konju in zadovoljen z vsem.
Kot isem že omenil, je bil moj namen ostati v Ameriki samo dve leti, toda stvar se je predrugačila. Na obisk k meni je namreč prišel moj brat, ki je bil v Pittsburghu že deset let. Ko sem mu med drugim povedal, da bom bstal v Ameriki samo dve le^> da prihranim nekaj dolarjev, se je zasmejal in rekel, da ne bom več živel v stari domovini. T° ve on iz skušnje.
Omenil sem mu, da imam ^ain ženo in štiri otroke, pa je dejab “To skrb kar meni prepusti.” In res je preskrbel vse potrebno, da so oktobra 1913 prišli sem tudi žena in otroci, za kar sem mu še danes hvaležen.
Razume se, da je bilo snidenji veselo in prisrčno. Najeli sm0 hišico na 43. cesti, kjer smo živeli sedem let. Nato smo si ku* pili hišo v Nottinghamu Shawnee ave., kjer smo srečn0 živeli več let.
Ampak v zadovoljno druži11 sko življenje je kanila grenka kaplja. Žena je zbolela za slad' komo boleznijo, kar jo je končn0
marsikdo drugi doživel slično usodo, ki je značilna za delavce in izseljence pb vsem svetu. .Moji spomini so predvsem mladostni in družinski.
Rodil sem se 15. septembra 1882 v vasi Vevče pri Ljubljani. Tam sem dovršil osnovno šolo in preživel srečna otroška leta. Nato mi je oče svetoval, naj si izberem kakšno obrt, da bom lažje živel. Mene je najbolj mikalo mizarstvo. Ker pa v naši okolici ni bilo pravih mizarskih mojstrov, sem se šel učit v Šentvid nad Ljubljano. Kakšno je bilo takrat življenje obrtnih učencev, je bolje, da ne pripovedujem.
Po treh letih učenja in šikaniranja sem postal pomočnik. S tem se je dvignil tudi moj ugied in zaslužek. Postal sem samostojen in svoboden. To so bili
najst let na invalidnem vozičk'-1. Končno jo je zadela možgansk'1 kap in 6. novembra 1955 je Za tjisnila svoje trudne oči.
V teku najinega zakona, 1
v devetinštiridesetih letih je ra izmed kateri' ze
|Cer i bitk
dila devet otrok, je še pet živih. Vsi imajo svoje družine in probleme, pa človeku ni dobro samemu sem se pri Klubu Ljubljana se^ znanil z vdovo Josephine mon, doma iz moravške Iz poznanja :se je razvila zen in medsebojna družabn0^ In ker sva bila oba enakih aa zorov in imela iste življenj težave, sva se na Veliko noč P° ročila.
Sonce sreče je sijalo na Veselo sva živela polnih šest
Ampak človeška useda je
prašna in uniči vsak up. Ne’k6«
lepi čari in mladost je vzkipela dne je nenadoma zbolet® ^ .
do viška.	kljub zdravniški pomoči in d°0
Ampak prišel je čas, ko so me 1 ne,gij ni več vstal£L Dne pl. ^
poklicali k vojakom, kjer sem ca 1962 je odšla tja, odkoder1' tri leta služil Slovanom so vraž-' več vrnitve nega F ranča Jožefa I. Nato sem j Ostal sem spet sam. Kai Sj odšel .spet domov, kjer sem ni Maj? Da bi sam gospodinjil- A poiskal službo in jo dobil pri is-'nikakor ni šlo v glavo, biti,?.
tem mojstru, kjer sem se učil. otirokih pa tudi ni- kazalo, Spet sem. užival svobodo in [jjmajo svoje skribi. Pogrešal mladost. Kot vsak fant, sem si;tudi družabnost in nego v tudi jaz poiskal dekle in sicer čaju bolezni.	,,
Frančiško Klemenčič, ki je bila I No, .jmel sem sreč.0. Spet 361
vsoto ali pa izgubimo kavcijo, ki, smo jo morali položiti pri začas- jkrevanja!
nem podpisu. ...	j Umrla sta Joseph Petrič in
Vsakega in vse prav prisrčno j Frank Slejko. Njiju sorodnikom pozdravljam ter se že vnaprej izrekamo naše sožalje.
moja soseda in sošolka. Imela S;e spoznal z vdovo Rozi
! .
,1 . ., ._________ ...
im domačem ognjišču, tako sva Kluba Ljubljana in tako
sva. zlaie fasf (h ves :svet, A bil vič, dema iz iMengša"p:ri
■V
življenja in hrepenita po družini ’ land. Udeležila se~je tudi
najin. Toda kakor se vsak fant. lah, ki je živela pri hčerki v ^ dekle naveličata samskega jrjdi in prišla na obisk v Cle'
iai
se tudi midva odločila, da se Še bolj spoznala.
poročiva, kar se je zgodilo leta 1907.
SV3
Po večkratnem snidenj11 ^ prišla do zaključka, da sva Ker je ona delala v pisarni j zapuščena in imava
vevške papirnice, mi je p leskr- žave
enak®
, v življenju. Končno ■‘Aj^ bela dobro službo. In tako sva R.ozi odločila, da se bo PreS%c srečno žvela skupaj do leta 1912. nazaj v Cleveland, kjer j3 L V zakonu so se nama rodili šti> družabnega in kulturnega U je otroci, ki so še dopolnili najt- nja. Bila je. vesele narave no zakonsko srečo.
Ampak tiste čase so bile vse
zahvaljujem za Vašo pomoč, v katero trdno zaupam.
Nace Čretnik Predsednik Odbora za SDP 78, A venue Gamlbetta 75020 PARIS
$a romanjs
CLEVELAND, O. - Vabimo vas na romanje Marijine legije sv. Vida, ki bo v nedeljo, 27. avgusta, k Naši Gospe iz Maria-poch. Avtobus bo odpeljal od Sv. Vida ob 9. uri in stane $13.50.
Ob enajstih bo sv. maša, o-poldne pa kosilo, ki. bo stalo $5. Ob 2h popoldne bomo imeli pete litanije.
Do romarskega kraja se pride po U.S. Rt. 422, dve .milji vzhod-
Za piknik Federacije so se ja-’ vili, da bodo pomagali:	Jo
Trunk, John Truden, Tony Mrak, Ann Terchek in John Kaushek.
Pogrebci za avgust so: Mr. in Mrs. FVank Česen mlajši, Krist Dacar in Fani Močnik.
Slavljencem rojstnih dni se zapoje Happy Birthday.
S tem je končana seja 15 minut pred 3. uro.
cči cbrnjene na bogato Ameriko, kjer £-e “cedi med in mleko.” Vse je drlo tja v upanju, da si v nekaj letih prislužijo lepe denarce. In tako je tudi mene prijela želja, da grem tja vsaj za nekaj let. To željo sem povedal tudi ženi. Seveda mi je branila Češ, “raj ti tudi tukaj ni nič hudega.” Pa sem ji pripovedoval, kako veliki šo dolarji in dve leti tudi ni dolga dolbla. Končno se je vdala in mi dovolila. In tako sem bil 27. oktobra 1912 že v Clevelandu.
Nastanil sem se pri slovenski družini na znani St. Clair ave.,
jaz.
riši3 ;
Po njeni vrnitvi sva P večkrat skupaj in drug potožila svoje težave. P°s ^ teh razgovorov je bila, da 5 15. avgusta 1963 poročil3 tem sem se spomnil Ij11®5 ^g '' pregovora: “V tretje g'-’6 ^ w Ves ta čas živiva srečno j ^ selo =kup.aj v lepi novi Kildeer ave. Vsako letb 5v,.-; tudi na daljši obisk k njo111 ri v Florido.
Med tem časom sem
Potem so kuharice postregle s k,jer .j?, u^ 'g č ^kih na] sendviči m -vavo.	j Hano.va.njai. F?rvi vtis o ameriš-
' kem ijivljenjiu ni bil njč kaj prijeten. Po večerji smo se razgo-
Iskren pozdrav vsem!
Jennie Fatur, zapis.
če vam je Ameriška Domovina res pri srcu, ji pridobivajte nove naročnike I
var j ali o tem in onem. Nekateri so mi dajali pogum češ: da bo vse dobro, ko se bom privadil, a drugi so rekli, da ne bom dobil dela, kar je bilo zame glavno
ii1®
bil :
šestkrat na obisku v stari vini, kjer sem obujal SP; jjil' na mlada leta in mojo Prv bežen! "	j
V mojem članku sem	^
družinsko ziyljenje v	pg
vetdešetih letih, ampak k3 , več- sem se udejstvoval Jevških zborih, zlasti Prl ^ vanu” v Euclidu, kjer saA $e' že od ustanovitve leta w kje( daj sem že v pokoju, amPa jo kn j pevcev ."še Večin0 p (Dalje na 3. strand
DR. LUDOVIK PUS:
Moji zbori
r	(Nadaljevanje)
Med Foerster j evitmi cerkvenimi skladbami, ki jih je zapustil celo morje, smo izbrali kot Višek izrazne moči v sodelovanju človeškega glasu in instrumentov njegovo ‘Ave Marija’ iz . opere Gorenjski slavček. Imenovati to skladbo kot cerkveno ni čisto , pravilno, napisana ni bila za cerkev, marveč za oder a je sveta pesem, iz katere odseva mogočen žar pristnega cecilijanoa. Kot pristna bogoslužna skladba pa je bil na sporedu akademije oferto-rijski motet za praznik Vseh svetnikov ‘Justofum animae’, po mojem prepričanju nenadkriljiva umetnina, zložena na nenadkri-Ijiv bogoslužni tekst. Njej sem pri vajah posvetil največ ljubezni in Židova 1 največ časa, da sem mogel iz zbora a capella izvabiti veličino duhovne vsebine ih vso dramatično fineso izraza. Zbor jo je na odru podal odlično, in do današnjega dne ne morem pozabiti tihote, ki je vladala v veliki dvorani in je trajala še nekaj trenutkov, ko je bila pesem že končana.
‘Justorum animae’ (duše pravičnih) je bil žlahten duhovni šopek Novega mesta na grob velikega glasbenega umetnika, čigar duša je odšla k Stvarniku iz novomeške sredine.
Akademija je vzorno uspela, moje večmesečno utrudljivo delo je želo mnogo priznanja in	.
zalivale, dosegel sem vrhunec dražbe onega, ki ga je Bog o in višek v vsem mojem glasbeno- daril s kakim Posebnim talentom.
ga materiala in samostojen voditelj zbora v umetniškem pogledu in se mi v to ne bo nihče vtikal. Ta pogoj je prelomljen. Takoj sem zaključil pevsko vajo, naslednji dan pa pismeno sporočil odboru, da odlagam dolžnosti pevovodje zaradi incidenta pri zadnji vaji. Pri prihodnji, zadnji vaji se bom. od pevcev poslovil.
Ta korak sem napravil tako hitro in odločno zlasti zaradi tega, ker mi je po ovinkih prišlo na uho že med pripravami za Foersterjev© akademijo, da gotovi člani zbora v javnosti delajo pripombe in opazke glede načina moje interpretacije nekaterih pevskih točk. Čutil sem razločno tiho resdistenco od njihove strani, in me je ta zelo motila pri delu. Razen tega me je podzavestno opominjala zavest, da je bil z akademijo v danih razmerah dosežen vrhunec pevske zmogljivosti v tem mestu, in naj zato odstopim. Zakaj tega nisem stori? takoj, sem povedal zgoraj. Neljubi incident mi' je torej prišel ravno prav, da sem lažje premagal oni občutek' kulturne dolžnosti.
Zbora Glasbene matice v Novem mestu je bilo s tem zaenkrat konec.
‘Gorjanci’.
Toda konec ni bilo s tem moje zavesti o kulturni dolžnosti do
Izesel j eniški piknik	nost, s kakršno se pevci cleve-
Letos so imeli na škofjeloškem Andskega slovenskega zbora lo-gradu že 23. izseljeniški piknik ,tevaj° Pfmi’ kl povezujejo na 4. julija. Kakih 14,000 udele- s svo3° domovino ah vsaj z do-
žencev je pozdravil v imenu movino SV0Ph starsev-skupščine SR Slovenije njen
predsednik Milan Kučan. Piknik se je vršil pod častnim pokroviteljstvom republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (naslednice Osvobodilne fronte) ter kranjske Iskre, enega naj-večjih slovenskih podjetij.
reproduktivnem delovanju glede na število sodelujočih, pestrost glasbenega izražanja in kvaliteto poslušalstva. Če bi se bil držal navodila svojega modrega očeta, 'bi bil moral po tolikem uspehu— odstopiti. Tega nisem storil, ker je v meni živela in še vedno živi neka zavest dolžnosti do dražbe, ki se ji ne moreš in ne smeš prostovoljno odpovedati in se umakniti iz samoljubnih nagibov. Izpolnjevanje te notranje zapovedi mi je večkrat prineslo bridko razočaranje, med njimi naj večje ravno pri Glasbeni matici v Novem mestu.
Po tako prodorni, visoko elitni prireditvi kakor je bila Foerstre-java akademija nadaljevati z zborom in poskušati odbržati, če ne še nadkrilitti, višimo dosežka, je bila zelo težka naloga, če ne naravnost nemogoča. Skušal sem za prihodnji koncert izbrati in dati na spored najboljše umetnine sodobnih, modernih slovenskih komponistov. Segel sem tudi po težko izvedljivih, delonia že atonalnih skladbah z namenom, da bi Novo mesto stopilo vštric z drugimi kulturnimi središči Slovenskega podeželja pa pel ju moderrie zborovske aktivnosti. Za začetek, da ne bi bil skok od Foersterja v novejšo zborovsko literaturo prehud, sem se pomudil pri Hugolinu Sattner-ju in potem nadaljeval z Emilom Adamičem.
Pri tem tolmačenju nalog slovenskega izobaženca nisem bil osamljen. Bilo jih je med matiči-nimi pevci nekaj, ki. se niso mogli sprijazniti z mislijo, da bo Novo mesto zopet ostalo brez svetnega zbora, ko je sedaj vendar tu glasbenik, ki lahko to prepreči. Obstopili so me In me od vseh strani prepričeval:, naj ustanovim nov zbor, svoj zbor, ki bo, čeprav številčno manjši, nadaljeval s. tako uspešno zapo-četo vokalno delavnostjo v mestu. Tudi sam sem bil že mislil na tako rešitev, vendar je bil potreben vsestranski in resen premislek, preden bi se človek zagnal v takšno negotovo in tvegano reševanje nastale krize.
Pomislekov je bilo vse polno. Najprej vprašanje, koliko dobrih in zanesljivih pevcev bi se odzvalo mojemu povabilu za pristop v nov zbor. Drugič: ali bo mogoče dobiti primeren, dobro kurjen (pevska sezona se razvija pozimi) prostor z uporabnim instrumentom za vaje? Tretjič: kako bo z dvorano za nastope? Zbor te vrste brez nastopov nima smisla, dvorana v dotedanjem Narodnem domu je visela v zraku, kaj ti med tem so to ustanovo preimenovali v Sokolski dom in s tem korakom sprožili kulturno-bojno razpoloženje med meščani. Ime Narodni dom je bilo za tiste čase povsem nevtralno in je stavba z dvorano vred služila v resnici več ali manj vsenarod-
Študirali smo Sattnerjevo ‘La-1 n im interesom brez izrazite sve-stovkam’, ki gotovo ni skladba, t tevno nazorske ali politične osti. zložena v modernem duhu, z Sprememba imena in menda turovimi izraznimi sredstvi tiste di lastništva je vse to podrla in
dobe, vendar kompozicijsko zelo solidno delo izbranega mojstra v zborovski kompoziciji, sicer zelo pevno in lahko tekoče, vendar na nekaterih mestih kom-piicirano in intonančno težje izvedljivo. Posebno na tistem odlomku Gregorčičeve pesnitve, kjer skladatelj :s pesnikom vred toži, da njegov klic ne more privabiti srečnih ptic. Treba je bilo s penevnim vadenjem adekvatiy) izraziti resignirani obup pesnika, da je ‘nesreče sin’.
Tedajci poseže v mojo interpretacijo, po kateri je pesnik' tu izpovedal svoj svelcbolni pogled ra zanj-nesrečno življenje, predsednik zbora češ, da je krivdo za tako pesnikovo razpoloženje iskati v sponah, ki. mu jih je nalagala rimska Cerkev. Pri tem je rabil neprimerne, za Cerkev žaljive izraze.
Reagiral sem hitro in ostro. Sklical sem Be na pogoj pri prevzemu vodstva tega zbora, da bom suveren interpret glasibene-
Sol po japonskem postopku
Načrt podjetja Droga v Portorožu za industrijsko pridobivanje soli v Sečovljah je podprlo kot splošno pomembno tudi Združenje temeljne organizacije združenega dela kmetijstva in živilske industrije Slovenije. Po starem načinu so pridobili v sečoveljskih solinah letno od nekdaj do 40,000 ton, v novi tovarni, ki jo bodo začeli graditi letos, pa jo predvidoma odprli poleti 1981, pa bodo letno pridelali do 100,000 ton soli visoke kakovosti. Tovarno bodo gradili in obratovali po japonski licenci in v sodelovanju z japonskim podjetjem.
Hoteli za hujšanje
Pod tem naslovom opisuje neki A. Rupnik v ljubljanskem “Delu” nezadovoljivo oskrbo v hotelih ob slovenski obali v letošnjem poletju. Navaja pritožbe tujih gostov, ki niso zadovoljni s hrano ?— sprašujejo se, čemu ne dajo na jedilnike kako domačo slovensko ali jugoslovansko jed, ki jih poznajo iz ‘balkanskih restavracij’ v Nemčiji in drugod. Prav tako so tudi porcije sorazmerno pičle in skope ter povzročajo veliko pritožb. “Če A hotel varčuje s teletino (in ponudi za polovico manjši zrezek, kot ga določajo normativi), je popolnoma nerazumljivo, kako si upa ugleden luksuzen hotel servirati vloženo papriko (kislo, da jo ni mogoče pojesti) med nekaj lističev zelene solate ... Solate so sploh naša sra* mota..In kaj zanima tujega gosta, če direktor hotela razlaga, kako težko mu je ob teh cenah (penzionov z ene in špekulacij-skih cen zelenjave z druge strani) združiti en konec z drugim? To, kar si privoščijo v portoroškem “Palaceu”— da namreč na krožnik nasujejo ravno toliko lističev zelene solate, da približno pokrijejo dno — je že izzivanje potrpežljivosti vsakega gosta.
O gostovanju clevelandske Glasbene Matice
Če nas program, ki smo ga slišali v izvedbi naših rojakov, ni mogel povsem ogreti, pa smo dolžni najprej potrkati na vrata tistih krojačev slovenskega kulturnega izvoza, ki so našim rojakom na tujem leta in leta ponujali ■'“slovensko” polko in še kaj, pozabljali pa pri tem na izvirno slovensko ljudsko in narodno pesem, ki jo tudi doma komaj še kdaj slišimo.
Slavje planinstva
V	nedeljo, 25. junija, so odprli obnovljen Aljažev dom v Vratih. Na zunaj ga niso spremenili, pa pa so ga znotraj preuredili potrebam nove dobe in povečanega razmaha planinstva. Dom je izredno obiskan, saj pride vanj letno do 20,000 obiskovalcev, do 7,000 jih v njem prenočuje.
Odprtje preurejenega doma, ki je bil prvotno zgrajen leta 1910, je bilo veliko slavje za slovensko planinstvo, saj je dolina Vrat najlepša alpska dolina, vsaj za — Slovenca.
Obnova Aljaževega doma je stala okoli 4 milijone dinarjev, ki sta jih prispevali v prvi vrsti Slovenska planinska zveza in skupščina občine Jesenice.
Jeseni prvi industrijski obrat na Hojah
Ljubljansko “Delo” je objavilo 6. julija naslednje poročilo iz Litije:
Zdi se, da bodo Dole pri Litiji dobile prvi proizvodni obrat. Tako bi bile Dole v litijski občini drugi manj razvit kraj za Vačami, kjer bi prišli do delovnih mest za zaposlitev krajanov z območja krajevne skupnosti.
Na Dolah bi odprli obrat “Kovinarske” iz Krškega. Na osnovi izdelane tehnične dokumentacije se je pokazalo, da je ustanovitev takega obrata v tem kraju ekonomsko upravičena.
V	prvi etapi bi na Dolah delali cevovode in dimnike za od-praševalce asfaltnih baz, ogrodja suhih odpraševalcev, čistilne cevi pri odpraševalcih, podeste in stopnice za asfaltne baze in lahke jeklene konstrukcije, pozneje pa bi proizvodni program še razširili. Sprva bi zaposlili 25 do 30 krajanov v končni fazi pa okoli sto.
Predvidevajo, da bi obrat “Kovinarske” začel delati konec letošnjega leta, normalno pa bi v njem stekla proizvodnja v prvi polovici prihodnjega leta. Naložba bo veljala 12,700,000 di-
nici. Črpališča bo obvarovalo j'e-zero pred velikim virom onesnaževanja, saj poleti v Zakl letuje nad 30,000 turistov.
Svežo vodo bodo še dalje iz Radovne usmerjali v jezero po potrebi. V jezero bodo speljali tudi vse čiste potoke in studence, precej umazani potok Mišcc Dodo pa speljali drugam.
Staro jedro Kranja obnavljajo
Kranjčani so se odločili obnoviti središče svojega starega mesta. Letos so odobrili v ta namen 3.8 milijonov dinarjev. Izdelali so načrte, ki naj staro mesto prenove in vključijo v rastoče mestno naselje, ki se širi v o-tolico, ko je bilo nekdaj omejeno na pomol ob sotočju Save in Kokre ter je imelo že leta 1221 mestne pravice.
štiri zlate maše
V torek, 4. julija, dopoldne so na Brezjah imeli zahvalno daritev štirje letošnji zlatomašniki: Viktorij an Demšar, Alojz Žitko (ZDA), France Klopčič in p. Bo-gumil Remec S J. V zamejstvu piznajo predvsem p. Bogumila Remca, ki je vrsto let v poletnih mesecih pomagal na Sv. Vi-šarjah. Vedno je bil romarjem na voljo v spovednici in za božjo službo v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku.
mnogo pripomogla k poznejšemu kulturnemu in političnemu razkolu v mestu.
Druge kolikor toliko v poštev prihajajoča dvorana je bila ona v Rckcdelskem domu, in pa ona v gimnazijskem poslopju, ki 'je bila ob enem telovadnica. Slednja skoro ni prišla v poštev'radi neprimernega odra, raznih telovadnih naprav in neprimerne lege rib slabo obljudenem robu mesta. Ostala je le dvorana Rokodelskega doma v neposredni bližini Narodnega-doma, a bila je majhna, oder je bil zelo stisnjen, stropi nizki, akustika slaba. Vredno je torej bilo resno, premisliti vse te zaviralne dejavnike, preden bi padla odločitev o novem zboru.
Kljub temu je padla in sicer kmalu.
(Dalje prihodnjič)
Ljubljansko “Delo” je 6. juli- narjev-ja 1973 objavilo poročilo o koncertnem večeru clevelandske Glasbene Matice v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani pod vodstvom Vladimirja Malečkarja. Takole piše:
Zbor je priše k nam na povabilo Slovenske izseljenske matice, turnejo po Sloveniji pa je omogočila .Kult urna skupnost Slovenije. To je zdaj že druga zborova turneja v domovini, prva pa je bila pred 12 leti.
Zbor je razmeroma ' majhen, na našem odru je pelo 21 pevk
Ne pozabite na Gallusovo ploščo “Upa zelenela je"!
Jezerska noč v Mostu na Soči
Letos so je petič po vrsti organizirali “Jezersko noč” v Mostu na Soči (nekdanji Sv. Luciji) , ki je posebna turistična zanimivost, edinstvena na Tolminskem. Na s p o r e d u prireditve 2. julija so bila tudi veslaška in čolnarska tekmovanja.
Gozdne ppžare bodo gasili z letali
SR Slovenija se je pridružila in pevcev; na sliki, ki smo jo ; zveznemu dogovoru o nakupu videli na straneh programskega in vzdrževanju štirih kanadskih lista, je zbor nekaj večji, poseb-: letol GL 21$, ki jih bodo uporab- , no velik pa tudi tam ni.	|ljali za gašenje gozdnih poža-
Če pomislimo, da se amater-| rov. V Sloveniji jih bodo'rabili ski zbori uspešneje razvijajo, če predvsem za gašenje gozdnih so številni, potem narfi je lahko požarov na Krasu in v obalnih jasno, da je mešani zbor “Glas- predelih, kjer so ti najčešči.
bena matica”, ki ga sestavljajo ,	----
naši rojaki onstran oceana, že Blejsko jezero bodo po zvokovni učinkovitosti sib-	pčisjtlli
kejši od večine naših amater- Blejci so se končno odločili riških zborov.	'	krepati; 'Tako- sp pripravili vse
Izbire med glasovi najbrž ni potrebno za končanje črpališča, velike; glasovna izenačenost in ki bo pod vodo odvajalo odpad-zlitost tako ni zlahka doseglii- ne vode iz kampa v Zaki v kava. Vseeno pa preseneča zagna- nalizacijski zbiralnik ob Jezer-
je bil imenovan za upravitelja v Studenem.
Šinkovec Lojze, kaplan v Tolminu, je bil imenovan za upravitelja župnije Grgar ter so-upravitelja župnije Bate.
Vidrih Gabrijel, nedeljski kaplan na Mostu na Soči, je bil imenovan za kaplana v Koba-Tid.
ricL ■'	,0 POKOJNEM ROJAKU
Mozetič Ivan, žup. upravitelj * FRANKU RUPERTU v Krkavčah, je bil imenovan za ]^^ Dalje sem -lan družab_ upravitelja župnije Crm vrh -nad Idrijo.
Požar Anton, upravitelj žup-; Lunder Adamic štev. 28 SNPJ in nije sv. Jurija v Ilirski Bistrici, jdpuštva Ciril in Metod štev. 191 „ u.i	’	""	'■‘--i-- ” KSKJ. Z ženo Rozi se udeležu-
jnega kluba “Ljubljana,” kluba j slovenskih upokojencev, društva
Romanje bolnikov na Brezje
V soboto, 8. julija, je bilo na Brezjah romanje bolnikov in invalidov. Ta romanja so se začela pred desetimi leti. Pobudo zanje je dala mladinska serija “Ognjišče”. Iz skromnih začetkov je postalo naj večje vsakoletno romanje na Brezjah. Letos sodijo, da je bilo skupaj s spremljevalci okrog 10,000 ude-iežencev. Somaševanje je.vodil nadškof dr. Jožef Pogačnik, z njim pa koprski škof dr. Janez Jenko in ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič, Za glasbeni program je poskrbela mladina z Opčin:	dekliški trio
Mavrica in ansambel Galebi.
Gledališče iz Nove Gorice na tujem
Po uspešnem gostovanju na Poljskem, v Varšavi in Ščečinu, kjer je za svoje izvajanje poželo veliko priznanja, se je Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice udeležilo VIL festivala malih odrov v Bernu v Švici s predstavo dramatiziranega Cankarjevega romana “Martin Kačur” v priredbi Janeza Povšeta. Omenjenega festivala so se u-doležile tudi odrske skupine iz Francije, Avstrije, Zah. Nemčije, Španije, Vel. Britanije, Italije, Švice, Nizozemske, Švedske in Ogrske.
O novogoriški predstavi so se pohvalno izrazili bernski listi “Tagasacht”, ‘Der Bund’ in drugi. Žal je tamkajšnji tisk poročal o “jugoslovanskem gledališču, Irar pomeni, da ni bil u-strezno obveščen. Vtis je, da obstaja v matici še vedno bojazen predstaviti se v tujini s slovenskim imenom ali da so dana celo navodila iz Beograda v tem smislu.
Osebne spremembe
v goriško-koprski škofiji
Bajec Pavel, kaplan v Kobaridu, odhaja za nekaj časa v misijone v državo Slonokoščena o-bala, kjer je že njegov brat Ivan.
Berce Bogdan, žup. upravitelj v Zavratcu. je bil imenovan za upravitelja župnije sv. Jurija v Ilirski Bistrici.
Bizjak Dinko, novomašnik, je bil imenovan za kaplana v Tol-
Neurja in turizem
V Sloveniji sta v preteklem mesecu bila dva dogodka v središču pozornosti, in sicer neurja, ki so prizadela številne kraje v Sloveniji, in turizem, ki poleg deviz prinaša tudi težave.
Neurja so, bila posebno huda v Prekmurju, na Gorenjskem in tudi ponekod na Dolenjskem; tudi goriškim Brdom niso prizanesla. Po nekaterih krajih, zlasti v Prekmurju je toča uničila vse pridelke; polja so bila okleščena do zadnje bilke. Obljubljajo, da bo skupnost priskočila na pomoč s tem, da bodo prizadetim kmetom n a k a zali primerno odškodnino, tudi tistim, ki niso bili zavarovani.
Drugačne probleme je pa u-stvaril turizem. Turistov je letos ob morju toliko, da ne vedo kam z njimi, toda bolj kot zaradi števila, zaradi pogoltnosti nekaterih turističnih ustanov. V raznih krajih so namreč postelje v hotelih dvakrat prodali.
To se pravi, da so številni hoteli že spomladi prodali več postelj, kot so jih imeli. V južni Dalmaciji do 25%. Sedaj se dogaja, da se za isto sobo prepirata dva gosta, ker oba imata rezervacijo, ki sta jo pošteno vnaprej plačala.
Euclid Ranch with family room. Excellent condition, must see to appreciate.
Location Realty 531-8788
(114-115)
V Sloveniji so umrli
20.	julija
V	Izlakah: Ivanka Kramar, roj. Razpotnik;
v Ajdovščini: Zoran Dietz; v Črnomlju: Lojze Stariha; na Viču: Miroslav Bizovičar; v Ljubljani:	Rudolf Prešeren,
Ida Klopčič;
v Premu: Ludvik Žnidaršič; v Premanturi: Ivan Crnobori; v Mariboru: Franc Rozman.
21.	julija
V	Ljubljani:	Alojz Herman,
Marica Resman, roj. Močnik, Franc Tomažič, Ženi Accetto, roj. Parzer;
v Vrhpolju: Marija Osenar (Rib-čeva mama);
v Pečici pri Selu: Izidor Smolič;
na Viru: Franc Mahkota.
24. julija
V	Ljubljani: Ivan Kuzma, Jožko Zorko, Bojan Kardelj, Jože Dobnikar, Frank Miklavc;
v Šempetru pri Gorici:	Anton
Debenjak; v Šmartnem pri Litiji: Ciril Zakrajšek;
v Polju: Marija Pečar, roj. Lovše.
jeva iskoro vseh kulturnih in družabnih prireditev v Eudidu, kljub mojim devetdesetim letom. Zavedava se, da je treba podpirati naše organizacije in narodne domove, dokler jih še imamo.
Končno želim, da bi še marsikateri rojak dočakal mojo starost in doživel samo dobre stvari, kajti slabe pridejo same od sebe.
ROBERT RUPERT
*
Frank Rupert se je poslovil za vedno 1. julija letos, njegova zadnja žena Rozi pa je umrla že 5. decembra 1975.
Naj oba v miru počivata! :
MALI OGLASI
Willowick 3 bedrooms, central air, 2 baths, excellent lot with garden, aluminum siding in mint condition,must see to appreciate. Priced for quick sale.
Euclid 2 family brick and aluminum. Income $485.
Grovewood 2 family only $35,000
By Owner
So. Euclid, close to Rowland school, beautiful brick bungalow, 4 bedrooms, family room, paneled basement, modern kitchen, 2 full baths, cent, air cond., car garage; over $80,000. 381-7835
Aug. 10,11,15,17,18)
Stanovanje v najem
Oddajo v Bratenahlu zanesljivemu paru. Potrebna priporočila. Kličite 541-6223.
(113-115)
Na vso oskrbo vzame starejšo osebo
Hrano, stanovanje (lastno sobo) in vso drugo polno oskrbo nudi po dogovora slovenski rojak na severovzhodni strani mesta v mirni, zračni okolici v bližini jezera. Kličite 692-2294 cd 7. do 8. zvečer.
(113-114)
Lastnik prodaja
Dvodružinsko hišo, 6-6, odlična dohodninska posest, v prvovrstnem stanju. Popolnoma modernizirana, nove preproge, v spodnji kuhinji vgrajeni kuhinjski pripomočki, dvojna ločena garaža s shrambo za orodje. $49,900 ali ali najboljša ponudba. Kličite 481-2056.
(112-116)
Help Wanted
Citateljem na področju Vel* kega Clevelanda priporočamo zc novice iz Slovenije poslušanj* slovenske radijske oddaje “Pe srni in melodije iz lepe Sloveni je” na univerzitetni postaj WCSB 89.3 Fm vsak dan od po nedeljka do četrtka ob G. zve čer in ob nedeljah od 12. d' 1. popoldne, ki jo vodita dr. Mi lan in ga. Barbara Pavlovčič Novi naslov ppstaje je: 1990 E 221 St., Euclid, Ohio 4illJ-
LIVE-IN HOUSEKEEPER
5 days. General Housekeeping duties. 2 school age children. $3 00 per week, plus benefits. Own suite of rooms. On Shaker Rapid Line. Call, days, 641-0300, or eve. after 6, 561-6999.
(111-114)
minu. ■	■
Kobal Lojze, žup. upravitelj v Studenem, imenovan za upravitelja župnije Krkavče.
Kobal Ivan.'župnik v. Črnem vrhu nad Idrijo, je bil imenovan za župnika v Zavratcu.
■ Lapajne Vinko je razrešen u-prave župnije Grgar in soupra-ye Bat ter ostaja kaplan v župniji sv. Odrešenika v Novi Go-
MALI OGLAS)
Rabljeno stiskalnico kupi
Rabljeno stiskalnico za grozdje (prešo) bi rad kupil. Ponudbe na 676-8761.
Help Wanted
Kitchen Help and Waitress. 4 hours 10 a.m. to 2 p.rn.
881-5033
(113-116) Domestic Hein
2 days per week, reliable references, must drive. Lyndhurst area. — 461-1380.
(114-118)
Help Wanted
Machine Operators and Set-Up for Goss Chuckers, W & S, Kingsbury’s, and general labor.
Kinco Inc.
4701 Perkins Ave.
Cleveland, Ohio 44103 8SI-130C	F. J. Kindel
'(114-117)
Hiša naprodaj
V S. Mentorju prodaja lastnik hišo na 8004 Brentwood s 3 spalnicami, 2 kopalnicama, krasno
kuhinjo, kaminom na drva V(----------	_	__	_
dnevni sobi za nizkih 70. Kličite, FORCING - i DIE 946-5643.. Hiša bo v nedeljo od Experienced hammer driver-1. do 4. pop. odprta za ogled, helper. — Call 241-8479.
(114,115)	(114-115).
wmmmmmmmmmmmmmmmi« u m
BREZ DOMA (
Hektor Malot
ga je vprašal stric
Isti trušč se je še vedno slišal ,le da je postajal čedalje močnejši, čedalje strahotnejši. Nobenega dvoma ni bilo več, da od nekod vdira voda v rudnik.
Naredil sem komaj deset korakov, ko sem zagledal magistra, ki je odhajal po rovu, da se prepriča o tem, kaj se godi.
“Voda je v rudniku!” je zaklical stric Gaspard.
“Divonna je prodrla v rove,” sem pristavil.
“Meša se ti.”
“Reši se!” je zakričal magister.
Besedo ,zbirka1 je izgovoril s z dečkom? takim naglasom, ki je popolno- Gaspard.
ma opravičeval sodbo in očitek “Seveda. Prav verno me je tovarišev. Noben zbiratelj red- poslušal in upam,, da bo znal kosti bi ne mogel v to besedo tudi dobro opazovati.” položiti več samozavesti in po- j “Zaenkrat pa je važno, da zna nosa. Sier pa je njegpva Zbirka j delati,” je še pristavil stric, bila res zelo bogata, kolikor sem! Dal mi je
pač mogel presojati. Manjše rud- mu pomagal ________0_„ _____ _
nine in okamenine je imel ra- moga. Vozači so morali pogosto- I tako hitro naprej, zvrščene po mizi in policah, ki krat pomagati rudarjem. - j Magister je začel teči za nsma so zavzemale skoraj vse stano-i Ko sem tretjič prispel v bli- vsi trije smo kričali, ko smo
I
Voda je v rovu naglo narašča-v roke klan, da bi j ta. Segala nam je že do, kolen odtrgati kos pre- tn nas ovirala, da nismo mogli
vanje, večje pa je imel razvrš-jžino jaška, kjer je bilo dvigalo, čene kar po tleh. Dvajset let jej sem zaslišal nek nenavaden
zbiral vse, kar je pri delu našel j trušč, kakršnega še nisem slišal, nik.”
zanimivega in, ker je ta pokra-! odkar sem nadomestoval Alek-jina zelo bogata okamenin, je vi seja. Bil je tako oglušujoč, da se njegovi Zbirki bilo mnogo takih | mi je zdelo, da se ruši ves rud-zanimivosti, ki bi osrečile marši- i nik. Poslušal sem nekaj časa. katerega geologa ali naravoslov-i Hrup se je ponavljal in se ogla-ca.	j šal od vesh strani. Kaj naj to
Nič manj ni bil željen, da bil pomeni? Strah me je prevzel in govoril, kakor jaz, da bi poslušal.; hotel sem zbežati proti izhodu.
hiteli mimo rovov:
‘Bežite! Voda je vdrla v rud-
Birulada je kmalu zginila. “Ker želiš vedeti, kaj
Voda je naraščala z nenavadno naglico. K sreči smo delali v bližini stopnic; drugače bi se bržkone sploh ne mogli rešiti. Magister je prvi dospel do stopnic. Tu se je ustavil in dejal:
“Pojdita vidva naprej. Jaz sem star in teže hodim. Imam pa
! Vendar so se drugi že tolikokrat | tudi popolnoma mirno vest.”
pre- norčevali iz mene zaradi moje
mag, ti bom to skušal pojasniti' strahopetnosti, da sem se zdaj prav na kratko, da boš potem premagal, ker me je bilo sram. z večjim zanimanjem ogledoval Morda je bila eksplozija; mogoče mojo zbirko, ki ti bo pojasnila ie kak voziček zgrmel na dno; bolje kakor jaz, kar želiš vedeti, morda se je sesul del rova. Pravijo mi .sicer magister, a žal Nenadoma pa je pridrvela mi-je moje znanje hudo pcmanjkbi- mo mene cela tropa podgan kavo. Zemlja, na kateri živimo, ni |kcr četa konjenice. Zaslišal sem bila vedno taka, kot je dandanes. I P° tleh neko šumenje, kakor da V stoletjih in tisočletjih so se na tekla voda. njej izvršile velike spremembe.! Sklonil sem se s svetilko k Bila je doba, ko so pri nas rasle ^°m. Res je bila voda. Prihajala rastline, ki jih danes najdemo je s tiste strani, kjer je bihizhod, le še v vročih krajih: tako na j Trušč, ki sem ga pravkar slišal, primer praprot v velikosti dre- > ie povzročila voda, ki je pridrla vesa. Pozneje so te rastline zgi- |v rudnik. Pustil sem voziček na nile in na njihovo mesto so mestu in stekel k stricu, prišle druge, ki prvim niso bile i “stric Gaspard, voda je v rud-prav nič podobne. Tem pa so mku'”
zopet sledile druge. Takih’sp-e- “'Kakšne neumnosti govoriš!” memb je bilo silno veliko med/ “Luknja je nastala pod reko.
tisočletji ali celo v milijonih let. Te rastline so se grmadile druge vrh drugih in iz njih je nastal premog. Da mi boš bolj verjel, ti hočem pokazati nekaj kosov premoga in nekaj kamnov, kjer so te rastline vtisnjene, kakor so v herbariju med dvema papirjema. Premog je torej nastal, kakor sem ti že povedal, iz nagrmadenih rastlin in dreves. Vprašal me boš, kako se je izvršila ta
Rešimo se!”
“Pusti me pri miru!” “Poslušaj vendar!”
Moj glas je bil tako
spre-
menjen, da je stric za trenutek prenehal z delom in prisluhnil.
Naš položaj nikakor ni bil tak, da bi mogli zgubljati čas s kakimi obzirnostmi. Stric se je prvi povzpel navzgor. Jaz sem šel z., njim, zadnji pa je šel magister.: Za nami so v veliki razdalji prihajali drugi, še nikdar nismo' prehodili teh štirideset metrov, ki so ločili tretje nadstropje od drugega^ s tako naglico. Nismo pa še doipeli do vrha, ko nam je nenadoma začela padati voda z vrha na glavo in nam v hipu pogasila svetilke.
“Držite se trdno!” je zakričal stric Gaspard.
On, magister in jaz smo se držali dovolj trdno za lestev, da nas voda ni potegnila s seboj globino. Vsi. oni pa, ki so šli za nami, pa se ji niso mogli ustavljati. Če bi ne bili že skoraj na vrhu, bi tudi mi bržkone ne mogli vzdržati, ker je voda drla vedno'večjo silo navzdol.
(Dalje prihodnjič)
------o------
Rumena zastava nad beneško laguno
Pred petimi leti je začel velja- , rati pa so se v nekaj letih razvili ti poseben zakon za rešitev Be- j v industrijske velikane. Ob' Me-sprememba. To pa ni tako lahko ! netk. Italijanski parlament ga je strah in Margheri gradijo sedaj pojasniti. Zdi se mi, da je to še | sprejel potem, ko so tudi najbolj j že tretjo industrijsko cono, ki učenjakom težko, ker ai do zdaj znana imena iz sveta kol nore in spreminja laguno zaradi nujnosti v tem še niso popolnoma edini.) znanosti iz tujine dvignila pre- prometnih povezav v odprto Nekateri domnevajo, da je vse plah: Benetke umirajo, zastrup- morje. Širjenje industrijskih obte rastline odnesla voda s seboj ijene z odpadki industrij iz Me- jektov je zahtevalo poglabljanje in jih naplavila na določene kra- j ster ter Marghere, zadušene ud kanalov, ki so jih doži stoletja je. Drugi pa spet trdijo, da so j voda novih kanalov, ki so jih to ostanki rastlin, ki so rasle na (izkopali, da bi napravili pot iad-istem kraju, kjer je zdaj premog, jam' za prevoz nafte; temelji hiš Na podlagi te trditve so učenjaki se pogrezajo, palače propadajo, sestavili račune, ob katerih se Takrat je bila Italija prizorišče človeka loteva vrtoglavost. Izra- krvavih besednih bitk, podpiso-ounali so, da se more delati iz vanja apelov in mnogi tujci so lesa, ki raste na površini enega ponudili svoj denar za rešitev
hektara, plast premoga, ki je tega mesta. Parlament je dali__________^____^__j_j_ ___o_____
debela komaj dva milimetra. V mestu 300 milijard lir, s kateri-} tankerji. Benečani, zaljubljeni v premogovnikih pa je plast pre- ' mi naj bi v petih letih razrešilo j svoje mesto, zatrjujejo, da niso moga ponekod debela dvajset do j svoje probleme. Pet let je sedaj potrebni nikakršni posebni za-
ohranjevali v najbolj skromnih razsežnostih, da ne bi .spremenili lagune v odprto morje. Da ne bi porušili ravnovesja v odtoku in pritoku voda v laguno, so doži ladjam s težjimi tovori prepovedovali vstop v laguno' in so morale del tovora izkrcati na Lidu. Danes pa zaplujejo v laguno celo
trideset metrov. Koliko časa je bilo treba, da so se te plasti naredile? Lahko si misliš, da gozd ne zraste v enem; dnevu. Treba je najmanj sto let, da se razvije. Za plast premoga, ki je debela trideset metrov, je torej treba, da se je obnovilo pet tisoč gozdov, rastočih na istem mestu Za to rast je bilo treba pet sto tisoč let. To je že lepo število, a še zdaleka ni zadostno, kajti drevesa ne rastejo tako hitro drugo za drugim. Preden gozd umrje ter zraste nov in to še popolnoma drugačen, mora preteči lepo število let. Vidiš torej, da je pet sto tisoč let malenkost in da jih je treba še mnogo več. Koliko? Tega ti ne vem povedati. Hotel sem ti le nekoliko pojasniti, kaj je premog, da boš z večjim veseljem in razumevanjem ogledoval mojo zbirko. Zdaj pa si jo og-Jejva.”
Obisk se je zavlekel do noči. Ob vsaki okamenini je začel ma-
minilo, stvari pa so tam, kjer so bile. Na mostu Rialto še vedno
fconi za reševanje mesta, ampak samo upoštevanje tisoč let ve-
plapola rumena zastava, sred- , ijavnih norm, nad katerimi so njeveško znamenje za kugo, ki,bedeli doži. Danes priteka v la-duši mesto. Od tristo milijard guno ogromno več vode kot ne-lir jih je mestnim očetom uspelo koč in vse slabo, s katerim se
uporabiti le okoli petdeset Z njimi so zgradili vodovod do Marghere, kajti prejšnji vodni viri so bili zaradi ugrezanja terena neuporabni.
Toda kaj se je zgodilo z ostalimi 250 milijardami? Od te vsote manjka danes le toliko denarja, kolikor so ga uporabili za ustanavljanje komisij za reševanje beneških problemov, ostali denar čaka neuporabljen. V teh dneh se je zvedelo, da so bili vsi projekti za reševanje Benetk, ki so jih z razpisi te komisije poslale v svet, zavrnjeni. Ni se torej samo naredilo ničesar, ampak tudi ne vedo, kaj bi naredili.
Sicer težave Benetk niso tako starega datuma. Razen tega, da se palače ob kanalih pač krušijo,
gister znova razlagati, tako da j izvira največ tegob iz dne, ko sem polagoma začel razumevati i je bila zgrajena cesta, ki povezu-to, čemur sem se prej tako čudil, j je laguno s celino, in potem, ko Naslednjega dne sva se zopet so z otočkov preselili v Mestra sešla v rudniku.	t industrijske obrate — zato, da
^“Magister, aii si bil zadovoljen ne bi onesnaževali mesta. Ti ob-
srečuje mesto, izvira prav iz zrušenega vodnega ravnotežja.
Nekateri pravijo, da bi Benetke brez industrijskih con Me-ster ter Marghere umrle, toda več je onih, ki so prepričani, da umira mesto prav zaradi njih. Benetke zatrjujejo, da ne rabijo delovnih mest v teh conah. Ob tem se porajajo tudi načrti, naj bi laguno in industrijske cone umetno ločili s pomolom. Vendar posebni zakon za zaščito Benetk, izglasovan v parlamentu pred petimi leti, jamči za ozemeljsko integriteto mesta in to dejanje bi pomenilo poseganje v naravo. Toda, zatrjujejo v Benetkah, zdi se, da je prav v tem edina možna rešitev za mesto. To pa bo le začetek, menijo v Italiji. Ločitev Benetk od industrijske okolice bo prvi korak k ustanavljanju mest —• muzejev, kajti, zakaj ne bi po Benetkah postavili za zidove še Siene ali Firenc?
P.B.
IMA POŠTENA VLADA MOLITEV V MESTNI HIŠI?
MAYOR DENNIS J. KUCINICH
ORGANIZIRANI ZLOČINCI so bili vključeni na javno plačilno list prejšnjih mestnih uprav, nekateri celo na zelo visoka mesta. Eden od teh je sedaj na EBI seznamu 10 najbolj iskanih oseb. Kucinich je končal podtalnema svetu dostop v mestno hišo.
CIVILNI NADZOR NAD POLICIJO je na tehtnici. Policija je pokazala, da noče ubogati župana, ki vstraja pri zahtevi, da vrši svojo službo. Ali hočete, da bo policija nadzirala mestno hišo?
VODNIKI MESTNEGA SVETA so še zmeraj v kazenski preiskavi zaradi škandala v zvezi s plačili karnevalov. Če bo Kucinich poražen, kdo bo dovolj močan, da bo skrbel za poštenost mestnega odbora?
ŽUPAN???? George Forbes je dejal, da bo pustil strankinim vodinikom izbiro novega župana, če bo Kucinich poražen. Forbes je partijski glavar. Uganite, kdojso prihodnji župan. ,
POSEBNI INTERESI SE UVRŠČAJO ZA KOS MESTNE HIŠE
RAČUNALNIKI — Župan Kucinich skuša dobiti mestni svet za odpoved nepoštene računalniške pogodbe, kar bi prihranilo davkoplačevalcem v naslednjih petih letih 8 milijonov dolarjev. Če on zgubi, bodo davkoplačevalci še dalje prekomerno obremenjeni.
MESTNA ELEKTRARNA — Mestna elektrarna je vredna 250 milijonov dolarjev. CEI jo hoče dobiti za 58 milijonov, CEI zahteva, da mesto opusti tožbo proti trustu za 325 milijonov dolarjev proti njej. CEI hoče monopol nad električno silo, da bi mogla višati cene. Kucinich je edini, ki zapira CEI pot do banke.
DAVČNI POPUSTI — Župan Kucinich varuje lastnike domov s tem, da vstraja pri zahtevi, naj velika podjetja plačajo svoj pravični del davkov. On stopa ng velike palce, ko gstavlja davčna znižanja. LJUDSKI PRENAŠALEC — Župan Kucinich je proti zapravitvi 41 milijonov davčnega denarja za to. George Forbes in Basil Russo pravita, da boljudski prenašalec — tekoč trak za prenašanje ljudi sredi mesta — spet na programu, ko "bo Kucinich izven mestne hiše.
REPUBLIC STEEL DOGOVOR — Republic Steel dobiva preko 155 milijonov dolarjev v davčnem denarju kot dolgoročno darilo od uprave pristanišča. Samo Kucinich se bori proti temu darilu javnega denarja močni korporaciji.
PROPOSED RECALL ^	CITY OF CLEVELAND CO) /A' majority affirmative vote is necessary for passage.			
=	“Sh by	all Dennis*'j.-kucihiqh W‘removed from the office of mayor ~	M A) c	==
		“For the recall of Dennis J. kucinich.’'	—. '	/fO	
		“Against the recall of Dennis J. Kucinich.’’ ^	— , ,
•SUWDA'l, ftvJfcvJVT ra
VOTE A6AINST RECALL
SUPPORT KUCINICH -THE PEOPLE'S MAYOR
Support Kucinich Committee, Blanche Nofei, Secretary • 5'32 E. Superior Avenue, Cleveland, Ohio 44114 • Telephone 771-0771
err i&e
S&Wmljr
«1
ONE FMRLANE DRIVE
IL 60434
PATRONIZE OUR ADVERTISERS
Keep the American Home Alive
NEW ENLARGED & REVISED EDITION!
SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S 6L0RY-THE KITCHEN
To order, send $4.50 plus 50c for postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432
Since 1914...
*.. the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the sev/ice of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in rsurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
fhe Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
L Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nun*-
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
*■ Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5. Bowling, basketball and Uttle league baseball.
8. Social activities.
7. Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
li
Officers
President ......................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ______________ Ronald Zefran
Second Vice-President ________________ Anna	Jerisha
Secretary --------------------------  Robert	M: Kochevar
Treasurer ......................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary !.---------— Nancy Osborne
First Trustee.............. Joseph Šinkovec
Second Trustee  .............. Frances
Third Trustee ............................... ^Vnthony ijJoxnazm
First Judicial ____________________    Mary	Rioia
Second .judicial	John	R!ovaa
Third Judicial...................... Frank	Toplak
Social Director .................. .....mi.... Nancy Osborne
Spiritual Director ---------------- Rev. AloysiuS Madlc,
Medical Advisor *.-........ Joseph Zalar, AJ.D.
OJT.M.