TRST, sreda 20. maja 1959 teto XV. . Št. 119 (4273) PRIKORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.; Trst 94-638. 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo jv*“NIfrv°: UL. MONTECCHI it. S, II. nad. — TELEFON 93-80» IN 94-63« — PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — OGUčr.,38 — Podružn,ica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE °V; Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80. finanCno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letnoJ*®®1ll7“ FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din o . hM ' 600-70/3-375 tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6 / V k eno odprto pismo vladnemu ralnemu komisarju Spoštovani gospod dr. Oiovanni Palamara! 'Izpričani smo, da Vam (jn® znano, da je v ne-kj,,. Popoldne poveljnik \e^6rske Postaje na prepovedal prenos zabavne nogo-Hj tekme v slovenšči-IfJj ta ukrep, ki je po-med prebivalstvom r^n° ogorčenje, so tDt ni odgovorili tako, da ttosfna/c Protesta zapustili ^ p* in odpovedali vse ki so bile še na ajnu. Ravnanje prebi-i^o l'a te povsem razum-iijg ln upravičeno, saj so ije*a drob način teptane '%r?e najosnovnejše na-,, ostne pravice, ki si jih ibf^ orilo z žrtvami v ij 8o Proti nacifašizmu in W vsebovane v raznih CZT°dnih doaoi Poseb< e? dogovorih in v republiški Posebnem sta- *°ndonskega spora- Sa h istpa<1 karabinjer-\ brigadirja je po na-%*nenju še toliko bolj (flt| e vreden, ker pada '\.v dobo, ko se med ^ njim prebivalstvom L* bolj utrjuje zavest Rt iskrenega so- i*« Slovenci in Ita-* i j°&asno pa sloven-.Prebivalstva trdno kjj nje, da se bodo po-** ^6°; ■-7a in sodelovanja \n° ižali s popolnim iz-\Jern vseh določil lon-^e?o memoranduma, o ste Vi sami, go- ! tair » izjavili, da °n• če je tako, je Jilte t7natrati nastop pro-brigadirja za pro-lt in seveda za ob-vreden. \ *°kem ravnanju se Se UJn° vsiljuje vpra- Ce je proseški bri-Sf>e nastopu svoje \J°bil od svojih pred- Siknlfl 0 lfei K i ;V>: jfi inJ* fljo j« s »I < K5 % ,-ia ■ organov po-\h yn navodila o pra-\ * jih uživa naša ^ C 771anjšina, kot bi Si,7«1 dobiti po našem Sar ^sak javni funk-S d v službo na Sr - batnem sektorju, % Prav narodno me-,tye, zVnije. Očitno je na-i i ,a Je isti junkcio-%e Sv°ii nestrpnosti do y Prebivalstva v svo-,%aObenem okolišu ve-%a ršii morebitna po-'Srn ln navodila. Dovo-Se Si izraziti mnenje, N> °trebno za uspešno S objavljanje na na-Sih 77x1ju postavljati na >t 60n^estih take ljudi, , m0*nan premagovali^ xine šovinistične Mi v sebi in ne bodo d Vplivom doma-D ntstičnih krogov. Kr? praksa kaže, |3 neizvajanje spre-3r in V.een°sti povzročiti J\e Cldente, ki motijo ^kni S6** Slovenci in Včeraj so še Lloyd, de Murville in Grewe zavrnili sovjetski načrt mirovne pogodbe Gromiko je odgovoril na kritične pripombe zahodnih ministrov in poudaril, da je na podlagi teh pripomb mogoče začeti diskusijo o načrtu Posvetovanja v Ženevi o ukinitvi jedrskih poizkusov Včeraj so se spet sestali Herter, Gromiko in Lloyd ŽENEVA, 19. — Današnja, sedma seja konference zunanjih ministrov je bila doslej najdaljša: trajala je od 15.30 do 18.52. Predsedoval je ameriški državni tajnik Herter. Prvi je govoril francoski zunanji minister de Murville, za njim. voditelj zahodnonemške delegacije Grewe. Sledila sta še angleški zunanji minister Selwyn Lloyd in Gromiko. De Murville je odgovarjal na včerajšnje izjave Gro-mika in izjavil, da predstavljajo te izjave «popol-no, kategorično, nedvoumno obsodbo zahodnega načrta, proti kateri ni priziva*. Zatem je izjavil, da v sovjetskem načrtu za mirovno pogodbo z obema Nemčijama «ni nič takega, kar bi na kakršen koli način opravičilo podpis, še manj pa nujen podpis*. Pripomnil je, združena. To se lahko reče tudi za zavezništva.)) Po mnenju de Murvilla je torej potrebno predvsem razpravljati o združitvi Nemčije, ker je to vprašanje «ključ vsega’. Pozneje se bo lahko govorilo o mirovni pogodbi. «Medtem pa bo berlinsko vprašanje izginilo.)) Predstavnik zahodnonemške delegacije Wilhelm Grewe je izjavil, da bi sovjetski načrt mirovne pogodbe «dal življenje trem nemškim državam. da sovjetski predlogi ne mo-1 vsilil bi ukrepe o nevtraliza- rejo nič prispevati k trajni rešitvi nemškega vprašanja. De Murville je izjavil, da se določbe sovjetskega osnutka lahko razdelijo v tri kategorije: tiste, ki pravzaprav niso potrebne; tiste, ki predstavljajo navadne klavzule zaradi stila, in važne klavzule. Zadnje postavljajo vprašanje meja, o čemer je prezgodaj govoriti. Sicer pa je prišlo do sporazumov s Francijo in Belgijo in so v teku pogajanja z Nizozemsko. Z Dansko in CSR ne nastaja nobeno vprašanje. «Na Vzhodu, je nadaljeval minister, mislim, da s stališča Sovjetske zveze, ne potrebuje sedanji položaj novih določb. Dokončni sklepi morajo nujno čakati združitev.* Kar se tiče vojaških vprašanj, ki jih postavljajo važne klavzule, bodo obstajale šele tistega dne, ko bo Nemčija ciji, ki niso v skladu z listino OZN in bi pomenil vmešavanje v nemško zunanjo politiko*. Izjavil je, da bi morali skleniti mirovno pogodbo «brez diskriminacij*, ki »naj vključi premagane, v popolni enakopravnosti, v skupnost narodov*. Zavrnil je sovjetske obtožbe o militarizmu in dejal, da njegova delegacija odklanja pogajanja z vzhodnonemško delegacijo «zaradi žalitev vzhodnoberlinskih oblasti proti voditeljem zvezne republike*. Grewe je tudi izjavil, da hoče sovjetski načrt mirovne pogodbe dati SZ možnost, da zahteva prepoved vseh političnih strank Zahodne Nemčije kot »revizionističnih* ali «revanši-stičnih*. Na koncu je poudaril naslednji dve točki: «Samo mirovna pogodba, o kateri bi se svobodno pogajala vlada, ki bi imela oblast od vsega itiiiHiiitmiitiiimiiiHiiimniitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiimiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Grški prišla kralj in na obisk kraljica v Italijo Spremlja ju zunanji minister Averof, ki se bo razgovarjal s člani italijanske vlade v** ln ki bi lahko *'*diCl hude in nevar- v9tn syiairamo’ da ie Pto* 6as. da pričnete, C^hr 0eneralni vladni »vto 1 °dločno in ’ do-^S^nati vprašanje v3ora la in izvajanja V talciU7na v cel°ti> da Vr°sešJincidenti’ kot je eht *a vedno one-da bo ustvarit lhje mirno so-^delovanje med \MU,nn Italijani v du-^kih7n°sti in oboje- ® Interesov. * }^t0Vanjem 19. maja 1959. KULTURNO-ARska ZVEZA RIM, 19. — Grški kralj pavel in kraljica Friderika sta prišla danes v Rim na uraden obisk kot gosta predsednika republike Gronelnia. Iz Grčije sta prispela z ladjo ((Agamemnon* ob 8. zjutraj v Neapelj, kjer so ju pozdravili z 21 topovskimi streli. V imenu predsed-niaa republike ju je v Neaplju sprejel podtajnik v zunanjem ministrstvu Folthi. S posebnim vlakom sta kralj in kraljica odpotovala iz Neaplja in prispela v Rim ob 12,3U. Tu sta ju sprejela predsednik Gronciij in njegova soproga ter druge osebnosti. Grški Kraljevski par spremlja tudi zunanji minister Averof. Pred Kolosejem je goste pozdravil rimsKi župan Cioccet-ti in zatem je povorka nadaljevala pot do Nvirinala, kjer bosta grška gosta stanovala. Kmalu zatem je bilo v Kvi-rinalu kosilo na čast gostom, Zvečer sta predsednik republike Gronchi in njegova soproga priredila na Kvirina-lu večerjo na čast grškemu kraljevemu paru. Ob tej priložnosti sta si oba državna poglavarja izmenjala zdravici. Atenski tisk P'še danes, da bo grški zunanji minister A-verof, ki spremlja kralja 111 kraljico na obisku po Italiji, imel z italijanskimi voditelji izmenjavo misli o grško-itali-janskih odnosih ter o položaju v Sredozemlju. Liberalni list »Vima* piše, da se pripisuje posebna važnost obisku grškega kralja in kraljice v Vatikanu, kjer ju bo papež sprejel v petek 22. t. m. «Ta obisk,* dodaja list, »bo prvi, ki ga bo edini sedaj obstoječi pravoslavni vladar napravil papežu, in bi lahko bil uvod v uvedbo diplomatskih odnosov med Grčijo in Vatikanom.* «»------ Udarec za ZDA agrarna reforma na Kubi HAVANA, 19. — Predsednik kubanske vlade Fidel Castro ;e podpisal nov zakon o a-grarni reformi in je prevzel odgovornost za njegovo izvajanje. S posebnim dekretom je namreč imenovan za predsednika državnega zavoda za a-grarno reformo. • Zakon določa, da bodo morala vsa tuja podjetja prepustiti svoje nasade sladkornega trsa. Noben nasad ne bo mogel pripadati neki delniški družbi, če ne bodo vsi delničarji kubanski državljani. Poleg tega bodo v prihodnje lah’Ko samo kubanski državljani nakupo-vali ali podedovali orno zem ljo. S tem zakonom bo nedvomno najbolj prizadeta a-meriška družba »United Fruit*. V ameriških krogih na Kubi je podpis tega zakona povzro- čil veliko razburjenje. Na podlagi zakona imajo tuje družbe čas 90 dni, da se prilagodijo zakonu. Po poteku tega roka jih bodo razlastili, če ne bodo prenesle vseh svojih delnic na kubanske državljane. Poleg tega ne bo mogel na Kubi nihče imeti več ko 500 ha zemlje, razen če ne gre za nasade sladkornega trsa, riž-nih polj ali pa pašnikov, ki pripadajo kubansKim državljanom. Sedanji lastniki bodo dobili odškodnino v državnih vrednotnicah, izplačljivih v 30 letih z letnimi obrestmi 4 od sto,- Od novega agrarnega zakona bo imelo korist 200.000 kmečkih družin, ki sedaj nimajo zemlje. Vsaka od teh bo dobila približno 33 ha zemlje, ki jo bo razdelil državni zavod za agrarno reformo, kateremu predseduje Fidel Castro. V kratki izjavi je Castro poudaril ,da novi zakon ((odpira državi svetlo prihodnost*. Dodal je, da dobro ve, da bodo predvideni ukrepi ((oškodovali nekatere interese in bodo seveda povzročili odpor, kakor se vedno dogaja zaradi takih revolucionarnih ukrepov*. »Vendar pa,» je dodal, «ni bil zakon izdan z namenom, da bi kogar koli oškodovali, pač pa v interesu ljudstva, da se popravijo napake preteklosti.* nemšikega ljudstva, bo lahko ustvarila stabilne pogoje za dolgo dobo. Pogodba ne bi smela temeljiti na čustvih in stališčih, ki so bila razumljiva ob koncu vojne, a spadajo sedaj v preteklost.* Angleški zunanji minister Selwyn Lloyd je postavil dva temeljna ugovora proti sovjetskemu načrtu: zahteva naj se pogodba sklene z dvema nemškima republikama: pogodba bi se vsilila Nemčiji in bi torej bila »diktat*. Zanikal je zatem trditve Gromilka, da poročilo, ki so ga objavili po Mac Millanovem obisku Moskvi, govori o angleško-sovjet-skem sporazumu, da je potrebno nujno rešiti vprašanje mirovne pogodbe. Dejansko se je poročilo nanašalo na ((celoten kompleks vprašanj, ki so povezana z nemškim vprašanjem*. Lloyd se je izrekel, proti, taki mirovni pogodbi, kakor jo hoče Sovjetska zveza, in dejal: »Tesno zvezati Nemčijo, preden bi jo združili, in ji postaviti pogoje, glede katerih ni bilo nemško ljudstvo vprašano, bi odprlo žalostne perspektive. Zgodovina uči, da pogoji, ki bi bili sprejemljivi, če bj se o njih svobodno pogajali, postanejo nemogoči, kadar se vsilijo*. Lloyd je omenil možnost, da se pred obstojem vlade združene Nemčije določi vrsta splošnih načel za mirovno pogodbo, ki bi se izvajala pozneje med pogajanji z nemško vlado. Pripomnil je, da bi drugače pomenilo narekovati mirovne pogoje in jih vsiliti nemškemu ljudstvu. Sovjetski zunanji minister Gromiko je izjavil, da je naloga zunanjih ministrov proučevati mirovno pogodbo z Nemčijo, zahodne države pa so predložile načrt, ki vsebuje številne predloge, toda nobenega načrta mirovne pogodbe. »Trije ministri, je dodal, bi hoteli prikazati, da so privolili v številne koncesije Toda te koncesije niso vidne in zahodni načrt predstavlja nazadovanje s prejšnjimi izjavami*. Nasproti Herterju je Gromiko izjavil, da obstoj dveh nemških držav ne bi oviral podpisa mirovne pogodbe. O-be nemški državi sta namreč sklenili sporazume s tujimi državami; posebno Zahodna Nemčija je sklenila take dogovore v zvezi s svojo oborožitvijo. »Nelogično bi bilo, je dejal Gromiko, imeti možnost, sklepati vojne dogovore ne pa mirovno pogodbo. Sovjetska zveza sicer noče posvetiti delitev Nemčije, pač pa je naklonjena konfederaciji in upa, (Od našega dopisnika) RIM, 19. — Strankarsko življenje zgolj v organizacijskem smislu je imelo danes počitek, ne pa tako sindikalno in parlamentarno. Na sindikalnem področju je v ospredju vprašanje izboljšanja položaja državnih uslužbencev. Zadeva je pravzaprav tik pred rešitvijo, vendar so prav sindikalisti CISL spet potrdili sklep, da bodo v parlamentu vložili izpreminjevalne predloge k vladnemu načrtu za- VVILHELM GREWE da Herter ni še povedal zadnje besede*. Nasproti zahodnonemškemu predstavniku je izjavil; »Bil je čas, ko se je Sovjetska zveza zavzemala za podpis mirovne pogodbe z vsenem-ško vlado; to je bilo leta 1952. Priložnost je mimo zaradi ponovne oborožitve Zahodne Nemčije*. Nasproti Selwynu Lloydu pa je izjavil, da je ta primerjal sovjetsko mirovno pogodbo z versajsko pogodbo; toda vojaške klavzule, je pripomnil Gromiko, so bile vključene tudi v pogodbah, ki sta bili sklenjeni z Japonsko in z Italijo*. Vprašal je zatem zahodne ministre, katere bi bile klavzule o oborožitvi, ki bi jih hoteli omeniti v mirovni pogodbi. »Mi, je pripomnil, bi lahko iskali podlago sporazuma Izjavil je dalje, da so Herter, de Murville in Lloyd konkretno obravnavali nekatere člene sovjetskega načrta. Ne strinja se z njihovimi utemeljitvami, toda dejstvo, da so se na te člene sklicevali, dokazuje, da je mogoče začeti diskusijo o sovjetskem načrtu. Gromiko je bil zadnji govornik in seja je bila zatem odložena na jutri popoldne, ko bo predsedoval Couve de Murville. Predstavnik ameriške delegacije je po današnji seji izjavil, da «ugotovitve sovjetskega zunanjega ministra Gro-mika dokazujejo, da minister ni popolnoma razumel zahodnega mirovnega načrta*. Dodal je: «Zaradi tega mu ga bomo jutri skušali ponovno pojasniti.* Pripomnil je, da bosta Herter in Lloyd govori- la jutri, da bolje obrazložita zahodni načrt. Zahodnonemški predstavnik von Eckardt je izjavil, da bi bila njegova delegacija pripravljena zapustiti konferenčno dvorano, da se omogočijo ožji sestanki štirih, če bi to lahko olajšalo napredovanje dela jconference. Sovjetski predstavnik pa je izjavil, da sta bila današnja govora de Murvilla in Grewe-ja negativna. Pripomnil je da je bil Selwyn Lloyd bolj »previden* in je vsaj priporočal, naj se išče zbližanje stališč in sporazum o načelih mirovne pogodbe. Sovjetski predstavnik je zatem zaniKal, da je Gromiko predlagal S. Lloydu nekatere začasne načrte o Berlinu. Pripomnil je, da med privatnimi razgovori niso govorili niti o Srednjem vzhodu. ŽENEVA, 19. — Nekaj čez poldne so se na sedežu sovjetske delegacije sestali zunanji ministri ZDA, SZ in Velike Britanije in se posvetovali v zvezi s pogajanji o prekinitvi jedrskih poizkusov. Razgovor je trajal več ko eno uro. Po razgovoru je Gromiko izjavil, da sestanek «ni bil zadnji*, ni pa povedal, kdaj se bodo razgovori nadaljevali. Ameriški stalni delegat na konferenci o jedrskih poizkusih Wadsworth je izjavil, da so «nadaljevali razgovore o vseh fazah, o katerih je govora na konferenci.* Herter in Selwyn Lloyd sta baje vztrajala, naj se rešijo tri vprašanja, ki so po mnenju zahodnih delegacij osnovne važnosti: poizkusi v veliki višini. podatki o podzemeljskih eksplozijah, znanstvena podlaga za nameravane inšpekcije. Zahodni delegaciji sta ir.ienja. da bi istočasno proučevanje treh točk, med strokovnjaki omogočila prihranek na času. s tem da bi izkoristili sedanjo uradno prekinitev konference. V krogih zahodnih delegacij izjavljajo, da bi bile te delegacije eventualno pripravljene sprejeti predlog Hruačeva za o tej točki*. ifiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiniiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinininininnnininiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHHiiiiiiMiiiiiiMMiiiiimiiiiiiMiiiiiiMiioHiiMi« Vprašanje državnih povod_ nesoglasja sami Ali se bodo sindikalisti KD upali zahtevati popravke k vladnemu predlogu za zboljšanje položaja državnih uslužbencev? - Neprestani napadi liberalcev na IRI in ENI - Von Brentana ne bo še v Rim devnega zakona. O tem se je zvečer govo-lilo na sestanku poslanske skupine KD. Sestanka so se udeležili tudi Segni, Tam-broni in Taviani. Zanibelli je najprej splošno govoril o protikonjunkturisticni politiki, potem pa je izrazil željo, da pride glede državnih uslužbencev takoj do novega sestanka med predstavniki vlade in sindikatov. Na tem sestanku naj bi končno prišlo do zaključka v tem vprašanju, »ki je že bilo rešeno v popolno zadovoljstvo obeh strani*. Zanibelli je tako pravzaprav izrekel očitek, da so vlada ni držala sprejetih obvez, kar seveda ni bilo posebno všeč navzočim gospodom ministrom. Ti so prepustili, da je Zani-belliju odgovoril predsednik skupine Gui, ki je poudaril,, da obstaja dogovor, po katerem noben demokristjanski poslanec ne bo vlagal spre minjevalnih predlogov k besedilu, ki je prišlo iz senata. To je Tambronijeva zahteva z enega izmed prejšnjih sestankov, toda sindikalisti so izjavili, da ne marajo podrediti sindikalnih zahtev političnim zahtevam vlade. Vprašanje pa je, koliko bodo sindikalisti znali biti trdni pri svojem sklepu. V zadnjih letih je bilo mnogo primerov, kjer je odpor kake demokristjan-ške „kupine predstavljal že resno nevarnost za vlado, toda v zadnjem trenutku se jo vendar vse »poravnalo* in odločnost sindikalistov KD se je ponovno izkazala za demagogijo, Storti, Zanibelli in drugi so izpreminjevalne predloge k vladnemu zakonu pravzaprav že danes vložili, videlo pa se tlllllllllllllHIIIinilMIinillllMIIIIinillllllllllinilllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIlIlllllilllIMIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllMIKIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMMIIIIIIII Novi veliki boji v Alžiriji Francosko svarilo pred optimizmom Poročilo o razgovoru kralja Mohameda z alžirskimi ministri AL2IR, 19. — Na področju Tablat, južno od Alžira, so v teku večji boji. Skupina alžirskih borcev je napadla odsek francoske vojske, pri čemer je padlo 24 francoskih vojakov, 1Q pa jih je bilo ranjenih. Alžirci so zgubili 6 mož. Medtem javljajo, da je gen. De Gaulle pomilostil 8 alžirskih borcev, ki so jih francoska sodišča obsodila na smrt. Ti spadajo v skupino 3o po-miloščenih, glede katerih je bil sprejet sklep prve dni a-prila. Neodvisni poslanec Le Pen, bivši poujadist in bivši padalec, pa je predložil parlamentarni komisiji za obrambo poročilo o anketi, ki jo je izvedla posebna informacijska komisija pod vodstvom podpredsednika obrambne komisije generala Noireta. Poročilo pravi, med drugim, da od 400 tisoč francoskih vojakov v Alžiriji jih samo 50.000 neposredno sodeluje pri vojaških operacijah. «Od celotnega števila vojakov jih je stalno 55.000 odsotnih zaradj bolezni ali dopu- stov; 6.500 jih je v šolskih bazah, 10.000 v glavnih štabih, 39.000 v raznih službah, 23.200 skrbi za neprehodnost meja, 163.000, ki so razdeljeni med sektorske čete, pa skrbijo za «a.uadrillage», t. j. za nadzorovanje meja. K fem je treba dodati 100 tisoč Al-žircev, ki sodelujejo pri operacijah*. Poslanec poudarja, da je treba še vedno imeti v Alžiriji najmanj 400.000 mož, in predlaga, naj se trajanje vojaške službe podaljša od 28 na 30 mesecev. Dalje pravi, da imajo Alžirci največje težave z oskrbovanjem orožja ter da bi že popustili, če ne bi bilo maroške in tunizijske pomoči. Končno pravi poročilo, da bi bilo potrebno obnoviti vojaški material; #Vojaški material je v slabem stanju; potrebno je obnoviti ga in povečati število helikopterjev, ki so dali dobre rezultate. Vojska zahteva tri esJradre po 58 letal*. Poročilo zaključuje: «Pod našimi udarci se upor maja. Vendar pa se je treba paziti pred nespametnim optimizmom. Bili smo zelo blizu katastrofi, kateri se vsak dan bolj oddaljujemo, toda ne smemo zmanjšati naporov*. V Rabatu je kraljeva palača objavila poročilo, v katerem pravi, da je včerajšnji razgovor kralja Mohameda s podpredsednikom alžirske vlade Belkacemom m drugima dvema ministroma potekal prijateljsko. Govorili so predvsem o zadevali, ki se tičejo sedanjosti in prihodnosti arabskega magreba, posebno pa položaja v Alžiriji. Poročilo dodaja, da je kralj poudaril, da je Alžirija še vedno njegova glavna skrb, ter da je maroško ljudstvo solidarno z bratskim alžirskim ljudstvom in ga podpira v njegovi borbi za svobodo, ki je nujni pogoj za zgraditev a-rabskega magreba. Predstavnik kraljeve palače je izjavil, da je politika Maroka še vedno v ((iskanju miroljubnih sredstev, ki naj napravijo konec vojne v Alžiriji in ustvarijo pogoje za plodno sodelovanje med Francijo in državami Severne A-frike na podlagi svobode*. bo, če jih bodo tudi branili iri zagovarjali. Za Zanibellijem je tudi Storti poudarjal, da bodo zahtevali spremembo omenjenega vladnega načrta To je lahko bil odgovor Segniju, ki je baje dopoldne telefoniral Storti-ju, da ne misli vlada prav nič popustiti in popravljati. Na seji skupine ni prišlo do nika-kega zaključka in jutri se bo razgovor nadaljeval. Minister za delo Zaccagnini ie po razgovorih s predstavniki industrijcev na eni strani ter predstavniki sindikalnih organizacij na drugi strani ugotovil, pravi uradno poročilo, da obstajajo realne možnosti za začetek pogajanj za obnovo kolektivne pogodbe m da obstaja tudi resna volja, da se pogajanja hitro in pametno rešijo. Spričo tega je minister pozval predstavnike obeh strank na razgovor 25. maja ob 17. uri. Sindikalne organizacije pa morajo prej preklicati najavljeno stavko. Medtem ko je CG IL sklenila, da ostane pri napovedanih stavkah, so si CISL, UIL in C1S-NAL pridržale odgovor za jutri. V poslanski zbornici so imeli danes glavno besedo liberalci. Govoril je tudi Mala-godi, ki tudi to pot ni opustil priložnosti, da se ne bi močno zaletaval v IRI in ENI. Vseskozi je poudarjal potrebo in korist zasebne iniciative, zlasti na področju jedrske e-nergije. Razpravi v poslanski zbornici sta prisostvovala bivši britanski ministrski predsednik Attlee in Davies, prvi kot čast. ni, drugi pa kot dejanski predsednik odbora za svetovni parlament. V senatu so govorili o snujočem se ministrstvu za turizem, šport in predstave. Popolnoma pravilno je socialist Busoni poudaril, da gre za tri stvari, ki so preveč heterogene in zato socialisti nasprotujejo ustanovitvi takega ministrstva. Gianquinto (KPI) pa soglaša glede ustanovitve ministrstva za turizem in predstave, nikakor pa ne tudi za šport, glede katerega je že vse določeno v statutu CONI in je prav, da je ta pod neposrednim nadzorstvom predsed. stva vlade. Jutri se bo sestal glavni odbor KD, ki bo razpravljal o datumu prihodnjega kongresa. Govori se, da bo kongres v oktobru, zelo lahko pa se zgodi, da bo pozneje, mogoče šele januarja ali pa celo spomladi. Palača Chigi je najavila o-bisk zahodnonemškega zuna. njega ministra von Brentana, potem ko je morala vsaj za sedaj preklicati najavljeni pri. hod S«_iwyna Lloyda in Couve de Murvilla. Von Brentano bi moral biti v Rimu 25., 26. in 27. maja. Toda že kmalu je prispela iz Bonna vest, da je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da «ne ve ničesar in da torej ne more ne potrditi ne zanikati vesti o ka. Kem obisku*. Pozneje pa je prišla iz Bonna še bolj jasna vest, da von Brentano ne bo mogel priti kmalu v Rim, ker je zadržan. Konec tedna bo moral napraviti skok v Bonn, da poroča Adenauerju; imel bo najbrž še razgovor z Gro-mikom. Komisija za zunanje zadeve v Bundestagu pa je sklicana prav za 25 maj in Brentano bo moral poročati o ženevski konferenci. A. P. Uradni podatki volitev v Dolini Aoste RIM, 19. — Včeraj objavljeni podatki tiskovnih agencij in časopisov so bili različni in ne povsem točni, ker so volivci lahko glasovali — na podlagi večinskega volilnega zakona — tudi za posamezne kandidate. Danes so bili objavljeni naslednji uradni podatki: 1. Napredna koalicijska lista s 25 kandidati «Union Valdo-faine*, KPI, PSI in neodvisnimi socialdemokrati; izvoljenih je vseh 25 kandidatov. Največ glasov je prejela nosilka liste Perruchon Maria Celeste (U-niop Valdotaine), in sicer 31 tisoč 43. Za njo pa voditelj UV Marcož Oreste 30.845; najmanjše število glasov na tej listi je prejel Manganoni Clau-dio (KPI), in sicer 29.736 glasov. 2. Lista KD, PLl in PSDI. — Od 25 kandidatov je bilo izvoljenih samo 10, ker se je večinski volilni zakon, katerega so sestavili demokristjani, sprevrgel v njihovo škodo. Na tej listi je prejel največ glasov Bondaz Vittorino (KD) in sicer 29.531, najmanj pa Montesano Giuseppe — 28.594, od neizvoljenih pa Pedrini En-nio 27.921. Volilni urad notranjega ministrstva pa je sporočil na slednje uradne podatke nedelj skih volitev: Lista štev. I (napredna) 30.210 glasov ali 51,4 odst. in 25 sedežev. Lista štev. 2 (KD. PSDI, PLI) 28.543 glasov ali 48,6 odst. ter 10 sedežev. Vseh deželnih poslancev je torej 35. Na zadnjih deželnih volitvah leta 1954 so stranke prve liste prejele: ((Union Valdotaine*: 18.278 glasov ali 29.2 odst. in 1 sam sedež prav zaradi večinskega zakona; lista «Unione democratica autono-mista valdostana* (socialisti in komunisti) 16.794 glasov a-li 30,1’ odst. in 9 sedežev.. Skupno so torej stranke prve liste prejele 33.072 glasov in samo 10 sedežev, ker so nastopile ločeno. Stranke druge liste pa so nastopale tudi leta 1954 skupno (KD, PSDI in PLI) ter so z 22.663 glasovi (40,7 odst.) imele 25 sedežev. Logično je biio torej, da so se letos opozicijske stranke združile kljub vatikanskemu «vetu», ki je bil namenjen katoliško usmerjenim kandidatom »Union Valdotaine*. Zmagale so in bodo sestavile deželno vlado. sestanek strokovnjakov, ki naj proučijo nove podatke samo v zvezi z eksplozijami v veliki višini. Vendar pa povezujejo to privolitev s tem, da Sovjetska zveza sprejme prepoved eksplozij v višjih in nižjih plasteh atmosfere in pod vodo. Kakor rečeno, so zah«dne države vztrajale, naj strokovnjaki razpravljajo tudi o novih informacijah v zveni s podzemeljskimi eksplozijami. Zvedelo se je, da Gromiko ni hotel razpravljati o vprašanjih, ki so pri srcu zahodnim delegacijam. Gromiko se je držal stališča, ki ga jt sporočil Hruščev v svojih pismih Eisenr.owerju in Mac Millanu, t. j. sprejel je diskusijo samo o tret1, točki: eksplozije v veliki višini. V zahodnih krogih pa vendarle priznavajo, da pismo Hruščeva dopušča možnost e-lastičnosti. Voditelja ameriške in britanske delegacije na konferenci za prekinitev jedrskih poizkusov bosta ostala v Ženevi in zato so v zahodnih krogih mnenja, da se bodo tri. je zunanji ministri ponovno sestali. Pripominjajo pa, da bi pobudo za nov sestanek morali dati Rusi. Zatrjuje se, da je Gromiko sporočil Herterju in Selwynu Lloydu odgovor svojo rlade na zahtevava pojasnila. Zahodni delegati so zahtevali pojasnila o sovjetskem stališču o naslednjem. 1. Kakšno bi moralo biti po mnenju Sz število letnih inšpekcij, Ki r.e bi bile podvržene vetu. 2. Kakšno o-sebje naj sestavlja stalne nadzorstvene postaje in premične nadzorstvene skupine. 3. Glasovanje v nadzorstveni komisiji. Do sedaj ni nič znanega, kakšen je bil odgovor. Predstavnik sovjetske dele. gacije je dar.es izjavil, da so na današnjem razgovoru Gro-mika, Herterja in Lloyda ponovno napredovali. Sporazumeli So še, da bodo pripravili skupno stališče na podlagi a-meriških predlogov in na podlagi pripomb sovjetske delegacije. De Gaulle prod S. Franciscu za sesianek najvišjih ŽENEVA, 19. — Zvedelo se je, da je francoski zunanji minister de Murville sporočil ameriškemu državnemu tajniku Herterju. da De Gaulle ne bi želel, naj bi konferenca najvišjih bila v ZDA, t. j. v San Franciscu. De Gaulle ugovarja izbiri San Francisca iz naslednjih razlogov: 1. San Francisco ni v Evropi. O evropskih vprašanjih bi .morali razpravljati v Evropi. 2. Razgovori med najvišjimi bi morali biti v nevtralni državi. 3 Udeležba evropskih časnikarjev bi bila težavna in draga, če bi konferenca bila tako daleč. 4. Hruščevu ne bi smeli nuditi priložnosti, da bi delal propagando proti »svobodnemu svetu* na ozemlju ZDA. IIIIIIIIIIIIIIIII ■■••■■•i n, n i ■ 11 ■ m, 1111 n i n 11 m ■ i n 111111111 m 111 n n ■■ n u im PREDSEDNIK TITO 0 MLADINI Učenje, delovne akcije, borba za mir in pripravljenost na obrambo državo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — V in- tervjuju listu «Mladost» ob priliki 40. obletnice KPJ in SKOJ, je predsednik Tito iz-javii, da »se ne moremo pritoževati, da ima naša današnja mladina neka drugačna moralna svojstva kot predvojna, temveč se lahko reče, da je nasa mladina danes na nekaj višji ravni zavednosti, ker že vidi našo socialistično izgradnjo.* Predsednik Tito je dejal, da se je mladina lotila ter da rada vrši naloge, takoj ko so se ponovno začele podvzemati velike delovne akcije. «Ce bi dali naši mladini puške in druga sredstva za obrambo države, bi prav tako hrabro branila svojo državo. To je gotovo*, je izjavil Tito. Ko je govoril o vprašanju vzgoje mlade generacije, je predsednik Tito izjavil, da je treba jugoslovansko mladino v mirni dobi za izgradnjo socializma vzgajati na vzorih junaštva, zavednosti in požrtvovalnosti prejšnjih mladinskih generacij. «Od mladine se ne more zahtevati, da se žrtvuje kot v vojni dobi, toda preprečiti je potrebno, da bi ljudje mislili, da je že vse dovršeno. Vse, ikar mi danes ustvarjamo, je prav tako velika borba, pri kateri mladina lahko zopet mnogo napravi. Ni potrebno iskati neke nove oblike za vzgojo mladine. Oblika graditeljev je najboljša oblika.* Mladina ima danes vse možnosti razvoja, da postane resnično vredna naslednica prejšnje generacije. Zato se mora v prvi vrsti učiti. Nujno je potrebno, da si mladina pridobi čim-več znanja in v današnji fazi našega razvoja čimveč prispeva k svoji skupnost^ Ko je govoril o tekmovanju v razvoju znanosti, je Tito dejal, da je Jugoslavija majhna država, toda na tem področju ji ne more nihče postavljati meja in ji preprečiti, da bi si pridobili znanje, ker niti velikost niti zemljepisni položaj katere koli države nista odločilna za razvoj znanosti. »Jugoslaviji so potrebni številni novi kadri, je dejal Tito. Družbeni razvoj je tako bogat in zapleten, da Zahteve od mladih ljudi dosti sposobnosti*. »Mi hočemo, je izjavil Tito, da naša mlada generacija in nove generacije, ki prihajajo, spoznajo fizično delo, da bi se zgubile razlike med duševnim in fizičnim delom. To je moč doseči, če se bo fizično delo dvignilo na višjo raven. Mi smo že omogočili, da delavec danes ali jutri lahko postane inženir in podobno. Mi imamo delovne akcije in jih bomo še imeli. Pri teh akcijah mladinci spoznajo ne samo s fizično delo, temveč se tudi vzgajajo. Šolska mladina se lahko marsikaj koristnega nauči od delavske in kmečke mladine, in narobe. Razen tega se na delovnih akcijah sestajajo mladinci raznih narodnosti, kar je prav tako velikega pomena za utrditev jugoslovanske socialistične skupnosti.* Ko je odgovarjal na vprašanje o obupanosti, v katero mladina večkrat pada, je Tito dejal, da je potrebno mladino fizično in duševno zaposliti. Mludina mora imeti pred seboj cilj nada'jnjega družbenega gibanja in uresničenja boli pravičnih družbenih odnosov, v katerih so vsi državljani, in ne samo en del, lahko deležni blaginje določene stopnje znanstvenih dosežkov in razvoja. To pa je možno samo v socializmu. «Mladina mora težiti za mirom, je izjavil Tito, v odgovoru na vprašanje, h katerim ciljem in vrednotam, naj mladina v svetu teži v sedanji atomski dobi. «Ravno v atomski dobi je nevarno, če ljudje preveč govorijo in mislijo o vojni in se na vojno pripravljajo. Nihče ne more reči, da atomske energije ne bodo izkoristili ne glede na vse pripovedovanje — če nad tem največjim odkritjem človeškega razuma ne bo vzpostavljena kontrola in prepoved, da bi služila kot vojno sredstvo. Ta sredstva se morajo izkoriščati samo v miroljubne namene. Najvažnejši je mir,* je dejal predsednik Tito. Pri tem je poudaril, da mora biti mladina v prvih vrstah vseh akcij za in ir. Tito je nato govoril o borbi mladih komunistov pred in med vojno. «Tudi danes je potrebno biti borec in borben,* je dejal Tito. «Mi se danes bojujemo za boljše življenje, za srečnejši jutrišnji dan, za zmago socializma, in se pripravljamo — če bo potrebno — da branimo tisto, kar imamo. Mladina mora biti na to vedno pripravljena. Vedno mora imeti moralno odločenega borca. Oborožitev ne zadostuje. N« zadostuje imeti samo vojsko. Potrebno je, da ima naša mlada generacija prav taka moralna svojstva, kakršna je imela naša mladina v vojni. Zavedati se moramo, da nihč« ne more biti gotov, kaj se lahko zgodi jutri in da je zaradi tega treba biti pripravljen na vse.a B. & PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 20. maja 1959 Vrem* včeraj: Najvišja tempe- ratura 22, najnižja 15,1, ob 17. uri 21, zračni tlalc 1011,9 stanovi-ten, veter zahodnik-severozaliod-nik 10 km, vlaga 74 odst., nebo 5 desetin oblačno, mor le ratrto razgibano, temperatura morja 15,8. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 20- maja Bernard h Sonce vzide ob 4.30 in »‘o"* * 19.34. Dolžina dneva 15.04t Lun Olajšave obmejnega prometa Danes stopi v veljavo možnost različnih prehodov Odbor za zaščito tržaškegft gospodarstva, v katerem sodelujejo predstavniki okoiiških običn, napredno usmerjene stranke in organizacije in ki je bil ustahovljen na pobudo PSI, je včeraj izdal krajše sporočilo v zvezi z vladnim sklepom, da se drastično zniža conski proračun. Odbor ugo. tavlja, da so proti tej vladni nameri že protestirale razne organizacije, in odločno zahteva, da se ta sklep prekliče. Ta sklep predstavlja po mnenju odbora nadaljevanje vladne politike, ki ne upošteva interesov Trsta, kot se je to že zgodilo glede industrijskih podjetij IRI. V tej zvezi odbor še enkrat poziva vse, ki so zainteresirani pri obrambi in obnovi tržaškega gospodarstva, da sodelujejo pri pobudah, ki jih bo oubor začel. ———— Poleg tega stopi v veljavo tudi sklep glede količine blaga, ki ga imetniki propustnic lahko prinesejo čez mejo Z današnjim dnem stopi v veljavo sklep stalne mešane jugosiovansko-italijanske komisije za izvajanje videmskega sporazuma o možnosti različnih obmejnih prehodov na obmejnem področju, ki spada v okvir videmskega sporazuma. Kakor je znano, je prišlo do lega sporazuma na osmem zasedanju omenjene komisije, ki se je zaključilo v Vidmu 22. aprila. Podrobnosti pa je določila tehnična komisija na svojem zasedanju 9. maja v Čedadu. Poleg tega stopi z današnjim dnem v veljavo tudi sklep videmske komisije glede količine blaga, 'ki ga koristniki obmejnih propustnic lahko prenesejo iz območja svojega stalnega bivališča čez mejo. Za odpravo karnetov, o čemer je tudi sklepala stalna mešana komisija, pa bo treba še nekaj časa počakati, da u-redijo tehnične zadeve in natiskajo zadevne knjižice, ki jih bodo koristniki propustnic lahko dobili za svoja vozila. Kaže, da bodo to stvar uredili do polovice julija. Do sedaj je veljal predpis, da se mora z obmejno prepustnico vrniti po istem bloku, skozi katerega se je izstopilo. Ta omejitev je z današnjim dnem odpadla, čeprav ne popolnoma. Vse obmejno področje so razdelili na tri sektorje, in sicer; Prvi sektor; od bloka pri Lazaretu do bloka pri Mav-hinjah. V ta sektor spadata tudi obmorski blok Koper in obmorski blok Trst (Tržaško področje). Drugi sektor; od bloka v Jamljah do bloka Stupica (Goriško področje). Tretji sektor; od bloka Robedišče do bloka Bela peč (Videmsko področje). To razdelitev na sektorje si je treba dobro zapomniti, da ne bo nepotrebnih nevšečnosti. Na podlagi omenjenega dogovora imetniki obmejnih pro. pustnic lahko izstopijo in vstopijo skozi različne bloke, ki so na določenem sektorju. To pomeni, da prebivalec tržaškega področja lahko prekorači mejo skozi kateri koli blok na tržaškem področju in se nato vrne lahko skozi kateri koli blok na tem področju. Ce pa prebivalec tržaškega področja prekorači mejo skozi blok na soriškem področju, se lahko vrne skozi kateri koli blok na gori-škem področju. Tržačan, ki gre na primer skozi blok pri Škofijah, se ne more vrniti čez blok pri Rdeči hiši itd. Prebivalec Kopra Pirana ali Umaga lahko pride n. pr. čez blok pri Škofijah in odide skozi blok pri Fernetičih, ozi- roma obratno. Na kratko, dovoljeni so različni prehodi, toda na istem področja. Glede blaga, ki ga lastniki propustnic lahko nesejo čez mejo, pa je treba omeniti, da je povišana količina cigaret in žganja. Odslej se lahko nese iz območja svojega stalnega bivališča čez mejo 40 cigaret in 4 dl žganja (cigarete morajo biti v odprtih zavojčkih). Tehnična komisija je skleni la tudi, da obmejne propustni-ce, katerih veljavnost zapade do 31. maja, avtomatično veljajo do 31. decembra 1959. «*------------------ Zlomila si je levo roko Okoli 8. ure zjutraj se je 69-letna Emilija Žerjal vd Ca-harija iz Nabrežine št. 5 med hojo po stezi nedaleč od doma umaknila kravi, ki So jo gnali na pašo, a pri tem je padla in si zlomila zapestje leve roke. Nekaj ur kasneje pa Zerja-lova ni mogla več prenašati bolečin in ker ji ni preosta-jalo drugega, se je s taksijem pripeljala v tržaško bolnišnico. Skupina, ki jo v njenem naslovu predstavljata Dario in Franca Rame, je včeraj nastopila v Novem gledališču s štirimi farsami pod skupnim naslovom ((Zaključna k°mika». Avtor vseh štirih fars je sam Dario Fo, medtem ko je za glasbo poskrbel Fiorenzo Car-pi. Fo je znal duhovito združiti irealnost in satiro ter preteklost in sedanjost, tako da nudi večer dovolj zabave. Scensko se farse naslanjajo na zunanjo komiko, v kateri prednjači Dario Fo. Ostali i-gralci so tudi dobri, vendar ga ne dosegajo. Franca Rame je imela za tovarišice še Mad-daleno S.chird, Rosello Spinelli in Lisetto Landoni, moški i-gralci pa so bili še Gioanni Bosso, Antonio Cannas in Mim. mo Craig. Vsekakor se splača predstavo videti; ponovila se bo še večkrat. V četrtek bo ob 18.30 skupščina izvršnih odborov, aktivi stav in zaupnikov vseh kategorij in članov notranjih odborov Delavske zbornice -CGIL. Razpravljali boido o razvoju borb za obnova delovnih pogodb in o nalogah sindikalne organizacije v sedanjem razdobju. iiiimiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiuiiiiiiimnuniuimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiimmii Včeraj so sprejeli v Rimu Seja tržaškega občinskega sveta Zakon o pomorskih progah Zakon, s katerim so pooblastili ministra za trgovinsko mornarico, da sklene začasne konvencije, ne bi smel bistveno izpremeniti sedanji položaj, odnosno ne bi smel biti načelno nasproten z določili iz 1936, leta. Vendar pa daje ta zakon ministru za trgovinsko mornarico močno orožje v roke in lahko predstavlja nevaren precedens. Praksa namreč kaže, da so bili do sedaj vsi ministri pod vplivom Genove in so sprejemali ukrepe v korist tega pristanišča na škodo jadranskih pristanišč. Vendar pa sedaj celotno vprašanje rednih državnih pomorskih prog ni dokončno rešeno in bo o končnem zakonu razpravljal parlament. Iz Rima poročajo, da je komisija za promet poslanske zbornice izglasovala na zasedanju z zakonodajno veljavo režim upravljanja državnih pomorskih prog za razdobje od julija 1958 do 30. junija 1959. Isti osnutek je že odobrila komisija senata in bo torej novi zakon takoj stopil v ve" ljavo. Zakon pooblašča ministra za trgovinsko mornarico in zakladnega ministra, da skleneta s pomorskimi družbami «Ita-lia», «Tržaški Lloyd», »Adriatica)) in «Tirrenia» poseben dodaten akt h konvenciji, ki so jo že sklenili na osnovi zakonskega dekreta št. 2081 od 7. decembra 1936, s katerim so pooblastili te družbe, da vzdržujejo določene redne pomorske proge. Sedaj odobreni zakon predvideva subvencijo 20 milijard lir za vzdrževanje rednih pomorskih prog. Minister za trgovinsko mornarico Jervolino sedaj pripravlja nov zakonski osnutek, ki naj uredi državne pomorske proge po 1. juliju. miHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliailllllllllllllllltUIIIIIIIIIIIIIIHIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIMIIU Protestirala je tudi svetovalka Bemetičeva Številni odgovori na vprašanja svetovalcev valcu dr. Eincherlu glede zamude pri likvidaciji pokojnin INRS, župan pa je na vprašanje istega svetovalca odgovoril, da niso sprejeli v dnevni red njegove resolucije proti oporiščem za izstrelke v Italiji, češ da je to v nasprotju s pravilnikom. Zaradi tega je dal zahtevo dr. Pincherla, naj se vključi resolucija na dnevni red, na glasovanje, pri čemer sta KD in desnica glasovali proti. Na seji so odobrili tudi tri sklepe, in sicer sklep o nakupu zemljišča za gradnjo šole v Ul. Vasari za 20 milijonov lir, sklep o nakupu nepremičnine v Rocolu za 3,475.000 lir ter sklep o popravilu kopališč »Topolino* v Baikovljah za 1,828.000 lir. ( OtEPALlSČA j TEATRO NUOVO Danes ot> 21. uri nastopa skupina Dairio Fo iti Franca Rame z burko «Zaključna komika*. Režira Dario Fo. Cene: 1200, 800 in 350. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča. Iz sodnih dvoran Ezcelsior 15.30 »Ledeno pivo v Aleksandriji*, J. Mills, S. Syns. Fenice 16.00 «Zakon je zakon*, Toth, Femandel. Arcobaieno 16.00 »Strast zločina*, O. VVelles, D. Varsi. Supercinema 16.00 »Vitez prekletega gradu*, Massimo Ser ato, Irene Tune. Tectmicolor, citie-mascope Fifodrammatico 15.00 »Ogenj v krvi*, A. Vilar in M. De Leza, Grattacielo 16.00 »Tujec v Cambridgeu*. Zabavni film Rar.k, Hardy Kruger, Sylvia Syms, Ronald Levvis. Teohnicolor. Cristallo 16.00 «Potovanje okoli sveta v 80 dneh*. Tri ure. Ci-nemascope. Capltol 16.00 «Loč ene mize*, Rita Hayworth, B. Lane aster. Astra Roiano »Jezdeci Scveroza-paida*, J. Wayne, J. Ford. Tech-nicolor. Alabarda 15.45 »Potovanje*, Y. Brynner, D. Kerr. Technicolor. Aldebaran 16.00 «Kapitan Koepe-nick», H. Ruhmann, H. Schroth. Artston 16.00 »Čarovnik dežja*. B. Lancaster in H. Hepburn. Aurora 16.00 «Calypšo». Cinema-scope, technicolor Obsojene so bile tudi osebe, ki so zatajevale ukradeno blago • Izkoristil je dobro srce mladega dekleta - Tudi madžarski begunec pred sodniki Brigadir Skupina mladih, a za to nič manj drznih tatov, je bila včeraj na zatožni klopi. Sicer so bili nekateri že obsojeni in kazen jim je že potrdilo tudi prizivno sodišče. Včeraj pa so se morali zagovarjati zaradi novih obtožb. Zato jim je sodišče sedaj prisodilo večje kazni. Tako bodo morali 18-letni Silvano Spazzal in brata Giorgio in Mario Hulich, vsi stanujoči pri ijv. M. M. Spodnji, prestati 2 leti v zaporu in plačati 14.000 lir globe, medtem ko so Ettora Glavacicha, tudi od Sv, M. M. Spodnje,, obsodili na leto dni zaporne in na 20.000 lir denarne kazni. Obsojeni so bili zato, ker so kradli po kopališčih, v avtih in sploh vse, kar jtm je prišlo pod roko. Sodniki so obsodili tudi At-tilijo Bodini por. Bulich zaradi zatajevanja ukradenega blaga pogojno na mesec dni zapora in na 5000 lir -globe. Zaradi iste obtožbe je bil obsojen tudi Bruno Kogovšek iz Ul. del Friuii na poldrugi me-seo zapora in na 7000 lir globe. Michela Cancianija iz (ji. Cavalli, Luciana Jagodica iz Ul. del Friuii in Agostina Co-lonija iz Ul. dei Porta pa so sodniki oprostili obtožbe zatajevanja blaga. Preds. Boschini, tož. Visalli, zapisn. Urbani. * # * S tarnanjem in s pritoževanjem proti družinski tragediji, zaradi katere naj bi ga bila žena vrgla na cesto, je 49-letni Albino Capellina omehčal srce 21-letne Marije Pie Vescia iz Ul. Scussa in dosegel, da mu je avgusta meseca lani dala za eno noč zatočišče. Toda mož je priliko izrabil in je o-stal pod njeno streho vse do oktobra. Vrhu tega pa jo je spravil v zagato, ker je malo manjkalo, da niso tudi njo obtožili prevare. Capellina je namreč oktobra lani ponudil Rozi Pregarčevi vd. Potok z Lonjerske ceste 152 na prodaj spalnico. Pohištvo, ki je bilo v stanovanju Vescianove, je mož pokazal Pregarčevi in zahteval 20.000 lir predujma. Toda ko je Pre-garčeva hotela po pohištvo, je mož izginil in šele tedaj je izvedela, da se ne piše Vescia, kot se je predstavil, temveč Capellina, in da je pohištvo last dekleta. Zato so moža ob- OD VČERAJ DO DANES Cok, 72-letna Giuseppina Trevl-sam por. Alberti, 58-ietnj Felice Rusconi, 75-letna Maria Verzier vd. Gerin, 54-letni Manilo Mag-gioll, 51-letni Camillo Križman. #»—— NOČNA SLUŽBA LEKARN v mala Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; dr. Signorl, Trg Ospedale 8; dr. Miant, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče; «rdeče*............. 88 100 141 »svetle* .... , 65 100 94 «ovalne» U8 176 153 limone . •......... 71 129 118 češnje ............ 83 353 150 jagode ............ 59 329 176 jabolka; »abbondanza* X. . 47 65 53 »abbondanza* II. . 29 41 36 »delizia* ............. 71 153 118 »imperatori* .... 41 94 71 beluše . '......... 160 380 1 80 pesa ........... . 47 112 94 artičoke (1) . . . . 3 25 18 čebula . . . . . v . 29 59 41 razna solata . . . . 44 100 80 nova solata ,.. . 50 150 120 krompir ■ . . k: 21 32 24 nov krompir .... 36 59 50 grah ........... . 47 166 106 istrski grah .... 94 141 129 paradižnik 200 306 235 zeleni radič , . . . 50 200 80 špinača ....... 40 70 50 bučice ............... 59 300 94 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). IJCIINKA PROSVETA Prosvetno društvo Skedenj vabi na predavanje o Švedski In Laponski, kl ga bo imel tov. Mario Magajna danes 2*. t. m. eb 20 30. * * * Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo Imel sejo v petek 22. maja t. 1. točno ob 18. uri na sedežu v Ul. Roma 15-11. # # # Prosvetno društvo »Slovenec* v Borštu obvešča pevke In pevce, da današnja vaja odpade zaradi bolezni pevovodje. Danes v tržaških podjetjih Splošna stavka 13.000 kovinarskih delavcev Stavko so napovedale vse sindikalne organizacije in bo zajela tudi nekatere druge dežele v državi Nezgodi na delu Ugo Scrigner iz Ul. Canova je moral včeraj zgodaj zjutraj v bolnišnico, kjer so ga zdravniki pridržali. Mož se bo moral zadržati verjetno nekaj dni pod njihovo oskrbo in ni izključeno, da bo zdravljenje nadaljeval doma. Scrigner, ki se je pripeljal z rešilnim avtomobilom Rdečega križa v bolnišnico, je povedal, da se je ponesrečil na delu v notranjosti livarne ILVA v Skednju. Nezgoda pa, se mu je pripetila v trenutku, ko je stopil iz železniškega vagona, pri čemer je pa- del. V popoldanskih urah so morali sprejeti na ortopedskem oddelku z isto prognozo kot Scrignerja tudi 42-letnega u- radnika državnih železnic An-tonina Livotija iz Ul. Ovidio, ki si je zelo verjetno zlomil gleženj leve noge. Tud; njemu se je pripetila nezgoda v trenutku, ko je pri vhodu v staro pristanišče Sestanek slovenskega fotokluba. Danes ob 20.30 bo redni sestanek v Ul. Roma 15-11. Na dnevnem rtdu je razgovor o bodoči razstavi, o morebitnem klubskem izletu k odkritju Gregorčičevega spomenika v Kobaridu 24. t. m. In o obisku mednarodne fotografske razstave v Ljubljani. Istočasno bo poskusna projekcija prve skupine ozkotračnih filmov članov kluba. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. maja 1959 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 5, POROČILI SO SE: klepat- Giorgio Fragiacomo in gospodinja Attllia Pozzecco, delavec Oreste Bossi in gospodinja Danijela Černigoj, uradnik Vlado Radajj in gospodinja Gisela Prodan, zdravnik Gaetano Fina In študentka Luciana Pagani, ind. izvedenec Giorgio Mari in gospodinja Edda Toiloi. UMRLI SO: 55-letni Giovannl Gaspard 80-letna Vincenta Batistič vd. Stokler, 9l-letna Luigia Klauser vd. de Manincor, 62-let-m Luigi Franchtni, 79-letnl Matej Sorski dnevnik — s — 20. maja 1.959 NE GRE Z GLAVO Komune na Kitajskem živi). jsnje in vsakodnevna "ir** na Kitajskem stalno pijeta potrebo, da se ko- Ij. votle teorije, nazira-W organizacijske oblike 7 So -J’ *i» in (,erK'_ h*1 še pred enim ali ItlnAr- *esecema smatrali za •* turt(V del kitaiske. hkrati “J splošne poti v sociali -'a komunizem, — po-lijjjj!nib nnjvečjih in na najetih Part^kih forumih spre. ti. PoPravkov, kakor je na Kitai*i,SOtlba mišljenja, da se % Ze nahaja v fazi pre- n: SOPialiTma xr Irnmn. *k*, ?taizr da socializma v komu-je uresničenje ko-na Kitajskem «stvar ot*°čnosti», da je moč 'i ° nagrajevanja po delu in menJati z načelom «vsa-r Po njegovih potrebah# Praksi vsakodnevnega živ- lijjh )n v Primerjavi progla-H6 ‘Oorij s to prakso sa-kjvjiai0 tudi v tisku iz tujj, v dan do izraza tudi ijit,, Posti o mnogih «prejš-*i« „ orekturah, o zavrača-^ auka in organizacijskih kuj”1 *i se niso mogle vzdr-ittj ,v Praksi niti nepolno ^ obstoja kitajskih ljud-knja °mun' Ti primeri odsto-lftja 0(i Prejšnjega zaleta-Hjii s° dejansko najpogo-W.,v življenju kitajskih *’ km *tomun’ ker je vprav j, P^ročju prišla v naj- j. Ii, nomeJ'' do izraza tudi lini-* ^ n - ateri so skušali kar ljine ^odpraviti mnoge usta- . oblik, lciona: e življenja in «re- tbb narno» reševati tiste J0.6’ ki zahtevajo, rese v kali. za nji- . anje, mnogo več ča. tCu*»a. predvsem pa spo. li!Vo-Ja ekonomskih zakonov l«de zgoraj omenjenih tr- *nmer predstavljata značilen 1 pet- ?Ve nedavni poročili %erlnsk7m tisku, in sicer fkami 2 ^'vinorejo, s prašiči, Pčajh ,in Piščanci v dveh raz-Vk ^kih provincah. Po 1 Pa#1*- S Pt^anci — kakor It _^aja v ustreznem poro-„ v ijndski domuni Ca j . o) e-"* ' * 'Ha 7°‘go časa ni napredo-^'om s Postavljenim ■* Jaal' Partijski komi- »Vj. !ziral vzroke tega po-■* Sla° do zaključka, *ži v Vni razlog zaostajanja Htijjj ' se ni izvajala 'aki Provinci Huang, živi- tako imenovanega j. (jaania z obema nogama#, k t , Se Mora živinoreja go-H „5 na skupnem, kakor je ta komite prišel do zaključ. I kitajskem tisku in ki govore ka, da kolektivna lastnina nad o «novih» ukrepih v ljud-živino vendarle ne pospešuje skih komunah, o izkušnjah iz te gospodarske veje v komu- prakse, ki nam dokazujejo, da ni in da je treba na neki na- neposredni proizvajalci — in čin stimulirati manjše proiz- J to ne glede na naravo njiho-vajalne skupine — ljudske vega dela — zahtevajo ustrez- na zasebnem sektorju. E kttjaelcretar partijskega ko-~~ je rečeno v ome-•ie ’‘.Por°ditu — je vzel v * ti/0*16 vodstvo živinoreje V'*0v ii, vite- Kpv prvi ukrep je bil '!» j «_ev posebnega «komi-‘ kn^ z*vinorejo» v omenjeni. nadaljnjih analizah °da y ‘"in,,. 11 >111111111| iiiniiiiil || IIIIIIIIMII % an in Havana » Ac /> . nnes ma glavno filmu kOut Man in ' ki * ^znhania Greena, ki l® ft^ snem*io v r,ežiji Ca-%j50eda. Film nam pripo-, trQ 0 dogodivščinah neke-Vnr e9a Potnika, ki ga !% 7p v vohunsko službo. \ ^ 'del Castra je zahte-r 39 popravkov v tz-jV’ denariju. °0e v ternu, da je zaradi Neti ,teni filmu precej za-i^ -Alec Guinnes našel i ! napisal odrsko de-SCpl0V0m «West-end» mestna četrt) m - - p _ _____________ ,^il glavno vlogo v ll *l rt ---------- ,'illtj n bi o naslednji gle- i/11 tniSež0n* v Londonu on dram i. kieti in vsakega člana komune — da goje živino v lastni režiji. Komite je nato proglasil in začel popularizirati linijo, da eživina pripada tistemu, ki jo poji# in da moralo vsi dohodki od reje živine poedinih članov komune pripadati tem članom samim. Vodilno geslo v tej liniji je bilo «čim več živine boš zredil, tem večji bodo tudi tvoji dohodki». Po objavi omenjenih ukrepov je prišlo do hitrega popravljanja stanja v živinoreji — se zatrjuje v poročilu iz ljudske komune Ca Cien, v provinci Huang. Sedanje stanje živinorejskega fonda v tej komuni je 59.000 glav živine, in od tega skupnega števila je komuna zredila samo 4000 glav, proizvajalne skupine 30.000, poedini člani komune pa 25.000 glav živine. V poročilu se hkrati tudi poudarja, da je prišlo do asplošnega navdušenja# članov komune za gojenje živine. Kot nenapisan zaključek iz vsega tega pa sledi, da so morali preteči ninoči meseci, predan se je ponovno odkrila resnica, da ključ za omenjeno navdušenje leži vendarle v tem, da so neposrednemu proizvajalcu vrnili vsaj del njegove pravice, da se tudi neposredno okoristi z rezultati svojega dela Iste narave je tudi epizoda s prašiči, o čemer je govora v poročilu o komuni Lu Tun, iz okrožja Kai Ping, v provinci Liaoning. V tej komuni so, po daljšem procesu in naporih, zlasti v prvih fa-ah komunalnega gibanja, ko so hitrejši razvoj prašičjereje hoteli doseči izključno s političnimi prijemi, navdušenjem in «povečano komunistično zavestjo# *kitajskih kmetov, končno vendarle prišli do spoznanja, da kombiniranje med «javno in zasebno lastnino# Jer materialno spodbujanje poedinih proizvajalcev dajejo najboljše rezultate v povečanju prašičjereje in povečanju fonda prašičev v komuni. Med ukrepi, ki jih je komuna sprejela v tem smislu, se v poročilu spominja tudi proglasitev načela, da «čim več prašičev rediš, tem več mesa boš imel#. Na osnovi tega načela so določili naslednje proporce: če član komune zredi enega prašiča, ga mora polovico zadržati zase, polovico pa ga proda komuni; če vzredi dva prašiča, more enega zadržati zase, drugega pa proda komuni; če pa mu uspe zrediti večje število prašičev, jih zadrži zase kolikor jih potrebuje za lastno družino, vse ostalo pa odkupi komuna, oziroma država, ki mu jih plača po določenih cenah. O vseh teh kombinacijah se sklene tudi pismena pogodba med neposrednimi proizvajalci in državo, tako da so člani komune sedaj «mirni in sigurni# — zaključuje poročilo. To pa pomeni z drugimi besedami, da se član komune ne bi smel več bati, da bo komuna nekega dne zahtevala od njega tudi tisti del, ki mu po pogodbi osebno pripada. V omenjenem poročilu je tudi rečeno, da so ti ukrepi izzvali živahno zainteresiranost članov komune za rejo prašičev in da se komuna že približuje standardu: na vsako družino po dva prašiča. Oba primera iz dveh različnih ljudskih komun na Kitajskem sta le dva od toliko, ki se pogosto pojavljajo tudi v no materialno stimuliranje in ustrezno nagrado za rezultate svojega dela. Ko jih pogosto navaja kot primer za zgled, jih kitajski tisk prikazuje tudi kot neko vrsto novosti in odkritja, kljub temu, da je kmet že od nekdaj redil prašiče, drobnico in živino, oral zemljo in sejal, in da je toliko delal, čim večje je bilo jamstvo, da bo dobil tudi večjo nagrado za vloženo delo. Toda za prakso, ki sedaj prevladuje na Kitajskem, zlasti pa za dosedanjo pot ljudskih komun, te podrobnosti in primeri iz življenja predstavljajo vendarle neko novost, ker ni tako daleč čas, ko se je od članov komune zahtevalo, da v skupno lastnino dajo vse, do poslednjega orodja in kuhalnika, na katerem si kuhajo čaj- Renesansa baletne vzgoje se je začela v Kopru Prizor iz baleta »Povodni moža (Foto M. Magajna) Pravijo, da fe balet umetniška govorica človeškega telesa. Slavni baletni mojster Nižinski je zapisal, da je obulet poezija gibov in da lahko človeško telo poje kakor harja, da je lahko otožno in zasanjano, kakor vrba žalujka in da v glasbi svojih gibov izpoveduje najbolj intimne tresljaje našega čustvovanja». Radost, ki jo s prvim drhtenjem o-zračja prinaša pomlad, mehka in okrogla melanholija jeseni, ostra in bela plastika zime, vse to je le na videz skrito pod tenko vrhnjo plastjo človekove vsakdanjosti. Vsak človek je pravzaprav baletni solist, vsaj dokler se giblje in to bo ostal vse dotlej, ko bo pozabil smejati se, se veseliti ali žalostiti, zaljubljati se in biti hudoben, kajti vedeti je treba, da njegov obraz, njegove oči, njegovo čelo ne živijo sami zase, temveč da prenašajo izraz vseh mnogoterih čustvovanj v tisoč vezi poslušnega telesa, ki šele zdaj igra svoj veliki ples. Gibanje je pramati človeške govorice in ples je njen zakonski sin. Izhajajoč iz teh splošnove-Ijavnih bioloških postavk je baletni mojster Stanislav Hiti Ob celovečernem nastopu koprske Baletne šole in o rezultatih upornega dela med štirimi stenami pred 11 leti ustanovil baletno šolo v Kopru. Iz razgovora sem mimogrede posnel kratko računico, ki bi utegnila marsikoga zanimati, kajti v tej računici se zrcali velikanska upornost, v tej računici je nakopičenega toliko dela, da bi brez pretiravanja zadoščalo za dve desetletji. Tu je v 10 letih okrog 350 nastopov, kar Znaša 55 nastopov letno in trije nastopi mesečno, brez počitnic, dopustov in bolezni. Tu je tudi nekaj razstav, ki jih je do zadnjega žeblja pripravil Hiti, da sploh ne govorimo o težaškem delu okrog inscenacij, kostumov, glasbe i« mučnega moledovanja za razumevanje. V življenjepis te koprske baletne šole sodi tudi dejstvo, aa je bila dvakrat ukinjena, in sicer leta 1952 in še enkrat leto dni kasneje. Ni bilo de- OBISK NEKDANJI REZIDENCI CARIGRAJSKIH SULTANOV Tudi najvecjemu razk se pred tolikšnim bogastvom utrudi Mimo prestolov iz suhega zlata in skrinj polnih biserov in dalje do dragocenih darov nekdanjih evropskih vladarjev : ohČ- 'i ■ 1 -v / H mšm Vhod v nekdanjo sultanovo rezidenco v Carigrada CARIGRAD, sredi maja. — Kakor hitro pridej v Carigrad, opaziš, da si krepko na jugu. S tem ne mislim le na nekoliko čudne pojme tukajšnjih ljudi o higieni, čistoči in redu, ampak tudi na vremenske razmere. Sonce se tu kar krepko odraža in v nekaterih ožjih ulicah ti udarja v nos močan zadah po — neužitni toploti. Ker pa »i človek n« more privoščiti pogostih obi-sšiov tega zgodovinskega mesta, prenese tudi to in še marsikaj drugega. Zato pa mu je v uteho zares vzorna podjetnost simpatičnih vodičev, ki so povečini študentje zgodovine ali umetnostne zgodovine in ki ti nazorno prikazujejo veliko preteklost Carigrada, vse od Aje Sofije, Plave džamije, Zlatega roga, «Carske "'KlIllllllllltlllllllllllimdllllllllMlltllllllllimilllllimtIIHIIIIIIIIIllllllltlllllllllUlllllllMIIIMIIIIIMIIllllUIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlllullllllllHllllIlHHIIMimitimilllllimMlltlulHN a j pravi biokemija o - življenju S jg^a veda smatra ce-hajmanjšo enoto, ki tNova živega bitja: «, a’ rast, razmnoževa-^ rih;SpreMinjanje oblike, Jhitj] v°st i. pod. Eksperi-h.V -ie USP«10 th živi n^' meri analizi-tjV ni®ke pojave in k W *'ko i® na pr. slovi-7*1 p- 'k Butenandt izo-* r« alla*‘z’ alkoholnega strukturne e-S vas°vk. Nekate- . Sj . ularne beljakovine, uMetno izločene celic, so na-ki tavp. Ce^° v ePruveti s ( *ltySJaniem. 7,nanstveni-z dosežki tega (v* Orl ga dela pred-ka* Rov°riti na vprašali,, Umi?-' cehčni substrati 71CJb!stv®nejši nosilci ^ l*rt . pojavov v celi-lO s° se še poseb-na analizo k' , kislin v fermen-Predstavljajo na k% Poglavitni činitelj presnove, kot biokemič-H#ki0re/'atorii omogočajo, nekatere cito-zUti6 ,trull,ture dihati celice, tako da L®Jo . kisik in da zgo- V- hrano v 's|ilfUse “O v vodo ’ Povzročitelje ne-* S0 doiE° •‘tali aa najprUpi- tivnejše samostojne žive enote in za vmesnj razvojni člen med živo in neživo prirodo. Butenandt pa ugotavlja, da so virusi po svoji zgradbi in funkciji zelo sorodni genom, to je dednim činiteljem v celici, in da i-majo svoj evolucijski izvor v pojavu degeneracije določenih živih celic. Fermenti, mitohondriji, virusi in geni so le posamezni postopno bolj komplicirani citoplazmatski substrati, ki izpolnjujejo samo delne življenjske funkcije v celici. Sele iz kompleksno povezanega delovanja teh že visoko organiziranih struktur rezultira po mne-hju sodobne biološke znanosti dialektična enota življenjskih pojavov v celici. <»----------------- Nova vrsta betona Radioaktivna žarčenja, rentgenski žarki in nevtroni imajo lastnost, da pro-n ilcnejo razmeroma zelo globoko v materijo, kar pa je odvisno od same gostote in debeline snovi. Tako je debel betonski zid še najboljša zaščitna pregraja proti zdravju škodljivim radiacijam. V laboratorijih, kjer imajo opravka z ra-dioaJttivmimi snovmi, pa so. debele betonske stene pogosto v napoto. Bolj primerne bi bile tanjše, a prav tako za žarke nepropustne pregrade. Po dolgotrajnih tehnoloških raziskavah gostote in žarkovnih absorbicijskih lastnosti različnih vrst rudnin, primernih za gradbeni material, so se v Franciji dokopali do betona visoke gostote. Ta težki beton je sestavljen iz posebnih rudninskih agregatov visoke gostote. Po svoji trdoti kaže tolikšno trpežnost, da ne razpoka med obratovanjem jedrskega reaktorja. Zaradi svoje povečane gostote zadržuje radiacije že s polovično debelino, ki bi sicer bila potrebna za navadni betonski zid. Betoni, ki imajo za osnovo rudninske agregate kot so na pr. magnetit (gostota 4.95), barit (gost. 4.10) zadržujejo radioaktivna iarče-nja približno dvakrat učinkoviteje od navadnega betona, katerega gostota znaša 2.32. Obstajajo seveda še drugi težkj agregati kot na pr. limonit, galen, krorait itd., ki pa zaradi visoke cene za sedaj ne pridejo v poštev. Uporaba betonov zvišane gostote je vsekakor na mestu le tedaj, kadar ni pri gradnji zaščitne stene na razpolago dovolj prostora; še vedno je ceneje uporabljati navadni beton kot gradbeni material za žar-kovno izolacijo. Najvažnejši jeziki Po mnenju današnjih jezikoslovcev govorijo ljudje na svetu približno 3000 jezikov in dialektov. Zadostovalo pa bi že poznavanje 12 jezikov za sporazumevanje v vseh deželah sveta. Kdor bi namreč govoril francosko, angleško, nemško, špansko, portugalsko, flamsko, italijansko, arabsko, kitajsko, malajsko, japonsko in rusko, bi se mogel sporazumeti vsepovsod na svetu Zanimive podatke v zvezi z «uporabnostjo jezikov# je zbrala z anketiranjem U-NESCO-komisija pri Združenih narodih o vprašanju, kako so udeleženi posamezni svetovni jeziki v znanstven; in tehnični literaturi: 6o odst. knjig se tiska v angleškem jeziku, katerega razume 30 odst. znanstveni-kov, io odst. znanstveno-tehnične literature na svetu izhaja v nemškem jeziku, katerega razume 20 odst. znanstvenikov, a 10 odst. publikacij s teh področij se objavlja v ruskem ter francoskem jeziku. M. K. (Foto M. Magajna) palače# in dalje, dalje preko mnogih drugih znamenitosti bogate preteklosti Carigrada. Ko pa se po vseh teh zgodovinskih zanimivostih nahodiš, te noge komaj še držijo pokonci. Kaže pa, da so vodiči dobro pretuhtali lastnosti turistov, ker so za zadnjo zanimivost pustil; za gotovo najbolj zanimiv objekt starega Carigrada — slovito sultanovo rezidenco Dolmo Bahče. Greh bi bil za vsakega turista, ki bi obiskal Carigrad in bi si ne ogledal nekdanje sultanove rezidence. Tu tolmač ali vodič skorajda ni potreben, kajti napisi so dovolj zgovorni, še bolj zgovorni pa so razstavljeni predmeti in carigrajski potniški urad je zelo ustregel tujcu, ko mu je v svojem programu privoščil kot zadnji priboljšek Dolma Bahčo. Vrata v nekadnjo sultanovo rezidenco so dokaj ozka. Nekoč So se skoznje vozili mnogi evropski vladarji, ki so prihajali v Carigrad poklanjat se «Veliki porti#. Sem so prihajali bolj iz strahu pred turško konjenico, kot pa zaradi spoštovanja, ki so ga izražali sultanu. Stopimo skozi «carska vrata# v nekdanje prostore sultanove rezidence. Na desni strani se dviga vrata kupol. To niso nič drugega kot nekdanje sultanove — kuhinje. Kaže, da so sultani polagali veliko važnost — mizi. Dokaz temu je tudi to, da je bil šef kuhinje v Dolma Bahči po činu — general in da je edino njemu pripadala čast, voziti se skupaj s sultanom v kočiji ob naj večjih paradah. Ogledali smo si tudi razkošni harem, ves obložen z bleščečim marmorom in z velikimi kvadratnimi nišami, ki so služile kot kopalne kadi. Desno, visoko zgoraj pod stropom, pa je majhno okence z lesenimi križi, za katerim je sedel sultan in opazoval svoje žene. Od tod vodi pot po razkošnih sobanah. Pozabili smo nekaj pripomniti; če so v Dolma Bahči vodiči malone nepotrebni, nas tu spremlja cela vojska policajev. Ko smo zapustili razkošne sobane, eden policajev cdločno ukaže pogasiti cigarete in nj ga v naši skupini, ki bi tega ne storil. Oprašujemo se, čemu, toda vodič nam zadevo pojasni; «Sedaj bomo stopili v posebne prostore, kjer se hrani sultanovo bogastvo, kjer se hranijo velikanski zakladi. Vse okoli te zgradbe je kajenje prepovedano.# Ze prvi pogled v enega teh prostorov vzbudi nepopisno presenečenje. Glave obračamo desno in levo. sem in tja in ne vemo. kje bi ustavili pogled. Sredi dvorane so trije veliki prestoli iz suhega zlata. Ob stenah so prislonjene steklene omare in četa policajev nas uvršča Po dva in dva, kot bi vodili šolarčke na sprehod. Policaji pa imajo dovolj izkušenj in vedo, kako no najlaže trumo turistov speljati skozi labirint bogastev iz «tisoč in ene noki», ne da ti se vsa zgodba končala morda še — na sodišču. Tu je razstavljenih zelo mnogo sultanovih razkošrtih oblek, tako da si ne moremo privoščiti niti tega, da bi si vsako posebej 'ogledali. Vse pa so pozlačene in načičkane z briljanti. V steklenih omarah ob stenah pa so razvrščena tudi odlikovanja in če bi pod vsakim odlikovanjem nt* pisalo, za kaj gre, bi ne vedeli, da so kot dlani krepkega človeka veliki kosi zlata, okrašeni z dragulji, dejansko odlikovanja, ki go jih sultani prejemali od nekdanjih evropskih vladarjev. Seveda je vse to pod steklom. Nismo jih šteli, toda vodič pravi, da so tu razvrščene 104 pipe iz jantarja, na katerih pa je več bise-iov in briljantov kot že dovolj dragocenega jantarja. Poleg teh 104 pip pa je še 15 orientalskih pip, nargilejev, kot jim pravijo, ki so velike kot čepeč deček petib, šestih let in vsi ti nargileji se bleščijo od vgrajenih briljantov. Ce včasih gledamo kak film orientalske vsebine in misli--mo, da je vse razkošje, ki nam ga na platnu prikazujejo, pretirano, se motimo, kajti orientalci v razkošju zares niso nikoli varčevali. Med radovednim občinstvom, se tu pa tam sliši pritajeno vprašanje, če gre za prave briljante. Vodiči ali policaji, ki so nam stalno za petami, odgovarjajo, da gre za prave briljante, za prave drage kamne. In če bi zares ne bilo tako, čemu tolikšna pozornost, čemu tolikšno število ((angelov varuhov#, ki te ne izpuste niti za trenutek izpred o-či. Drugo sobo bi mogli imenovati skladišče briljantov, rubinov, topazov, akvamarinov, zlata, srebra in vsega tovrstnega bogastva. Stopamo mimo in med pozlačenimi skrinjami, polnimi dragocenosti. Tu so biserne ogrlice, debele zlate verižice, diamantni dia-demi, izrezljane tobačnice iz suhega zlata, srebrna posoda, srebrni servisi za kavo, vino in močne pijače, dragoceni meči in celo ščiti iz pravega zlata. V tretji sobi so darila, ki so jih razni evropski vladarji poklanjali sultanom. Marija Terezija je na pr. poklonila zlato uro. Friderik Veliki pa jc poklonil čudovito spalnico, ki je, čeprav ne preveč okus- r.o, vendarle umetniško izrezljana, in v kateri je več vdelanih dragocenosti kot osnovnega materiala. Tu je še vrsta šahovskih ((kompletov# — šahovskih plošč s figurami iz slonove kosti ali jantarja; tu je kletka iz čistega zlata; nadalje So tu razstavljeni zlati pasovi okrašeni z rubini in biseri, Samo naštevanje razstavljenih dragocenosti bi terjale dobro uro. Tudi oči, ki so navajene razkošja, se tu utrudijo. Tolikšno bogastvo je v tako krat kem času težko sprejemljivo. Res pa je, da ob tolikšnem bogastvu pozabljamo na utrujenost in noge se avtomatično premikajo dalje in dalje, vse do izhoda in dalje ven na u-lico. Druščina, ki je prej komentirala, kar smo videli pri obisku drugih zanimivosti, je sedaj nema jn njene misli so verjetno še vedno v prostorih, kjer se krije tolikšen zaklad. Ni nam bilo prav, niti pričakovali nismo tega, toda na poti k avtobusu, ki nas je čakal za vogalom, smo na u-lici srečali dva policaja, ki sta vodila razdrapanega moškega z za hrbtom zvezanimi rokami. In tedaj so naše noge postale spet trudne in želel; smo čimprej sesti Misli so se nam odmaknile od bogastev preteklosti, skritih v pozlačenih skrinjah in steklenih omarah in vrnile v ne preveč lepo sedanjost. Skoda, tega srečanja si nismo želeli. S. F. HOROSKOP —ZA DANES_ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.). Dan bo potekal po vašem načrtu. Taktni obiski bodo dali dobre rezultate. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Priznali bodo krivice, ki so vam jih storili, vi pa jim skušajte odpustiti. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Skušajte opustiti neko dejavnost, ki vam je bolj v škodo kot v korist. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ce ste zmožni premagati svojo rezerviranost, si utegnete ustvariti koristne in z»ni-i mive stike LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Potovanje ali majhen pregiik iz običajnega okolja bo za vas poučen in hkrati zabaveiri. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne bodite zaskrbljeni, če niste zmožni napraviti vsega, kar ste imel; v načrtu. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ostanite trdni pri svojem stališču, ne da bi se s tem zamerili svojim prijateljem. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Nesebična pomoč neke osebe vas bo prisilila, da boste menjali svoje dosedanje mnenje o njej. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Zelje se bodo izpolnile; z ljubljeno osebo boste imeli priliko izdelati lepe načrte. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Otožnost ni upravičena: tudi prijateljstvo more biti prvi korak k ljubezni. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zadovoljstvo, da ste končali neko delo, vas bo spravilo v dobro voljo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Z nekim nepredvidenim srečanjem boste obnovili neko zastarelo prijateljstva, nar ja. Hiti je z delom nadaljeval brez denarja, brez pomoči m setieda ob vsesplošnem «razumevajočem» soču- stvovanju. Dela je bilo dovolj ne le v Kopru, marveč tudi e Izoli, Portorožu, Piranu, Bujah, Umagu, Potem so tu gostovanja po Sloveniji, pa v Zagrebu, trikrat v Trstu. Posebej bi bilo treba omeniti letošnje povabilo Republiškega sveta sSvobods v Ljubljano, kjer je Hitijeva baletna šola z nastopom pokazala, kaj vse je mogoče napraviti z mladino ob uspešni delovni metodi in s smislom za smotrno plesno vzgojo. In kakšna je ta vzgoja? Stanislav Hiti pripoveduje,- «Pri skoraj vseh otrocih se nujno — vsaj v začetku — javljajo sicer majhni, a dovolj očitni kompleksi manjvrednosti in že ob pruem neuspehu jim zagreni nadaljnje delo smisel, da ne bodo zmogli. Gojencem dam zato posebno nalogo: doma naj opazujejo gibe mačke ali psa ali katere druge domače živali. Na prihodnji uri gojenci individualno te gibe demonstrirajo. Vse, kar je odveč, izločim, pustim pa — kar je poglavitno — go-jenčevo povsem lastno pibno gkostje, ki ga z improvizirano koreografijo povežem v plesno zgodbico o »mucki, ki je vosela ali žalostna)), o (dcuiJcu, ki išče kost)> in tako naprej. Pokazalo se je, da je to najbolj uspela metoda za odpravo manjvrednostnega občutka, obenem pa sem vse te otroke trdno navezal na pouk, k• Pm je odpiral nove možnosti v že itak pisanem svetu, ki se razpenja med šolo in zabavo.» Koprska baletna šola pa ni pomembna le zaradi svojega vzgojnega dela na tem področju (ki niti ni več ozko koprsko, ampak slovensko v šir-iem smislu!), temveč tudi zaradi nekaterih originalnih Hitijevih koreografskih postavitev, ki so doživele z nastopi baletne sole tudi svoje prve izvedbe. Tu je na pr. Pint ari-čeva ^Pastoralna suita#, pa Koszatova kompozicija eNa ladji*, pa dve zborni skladbi na istrsko motiviko Matetiča-Ronjgova «Cače moj» in »Svoboda#, nadalje pantomima na Ipavčevo skladbo sMožiček» (prvo izvedbo tega dela je postavil Dragutinovič leta 1911 v Trstu in je bila to torej druga izvedba). To je le nekaj bežno nabranih drobcev ••z obširne desetletne biografije koprske baletne šole, biografije, ki jo je z lastnim trudom in nenavadnim prizadevanjem, s smotrnim delom in ob mučni nezainteresiranosti številnih ljudi, ki bi ji najprej lahko pomagali do polnejšega razmaha, napisal n jen vodja, baletni mojster Stanislav Hiti. Ta uvod je bil potreben, da bo bralec lahko razumel navdušenje nad zadnjim baletnim večerom v četrtek, dne li. maja v dvorani koprskega gledališča. Imenujmo ta baletni nastop Glasba mladih teles, ki pripovedujejo. Najprej, za pojasnilo,- baletna šola v Kopru deluje v o-kviru Delavsko-prosvetnega društva sSvoboda». Ne le zaradi formalnosti (tudi ta je sicer potrebna, ker bi eprivat-r,o» verjetno shirala), ampak predvsem zaradi sicer neznatne dotacije, ki jo dobiva, da sploh lahko živi. In če človek pomisli, koliko stane en sam baletni večer (brez inscenacije. kar bi bilo itak že preveliko razkošje za koprske razmere) s kostumi, glasbo, ko-repeticijo, pripravami itd. itd., potem je brez težav lahko izračunal, da je denimo sto tisoč dinarjev komaj komaj za najnujnejše potrebe Ker pa je Hiti (kakor pač vedno dotlej) opravil vse delo sam. od zabijanja žebljev do kostumografskih zasnov, se je ta številka zmanjšala skoraj za polovico. Kljub temu pa seveda ni Ho brez težav, ki so jih-' mnogi ljudje umetno zrežirali. Pa vendar: uspeh tega večera je presegel vsa realna pričakovanja, kajti dvorana je bile nabito polna in aplanri niso bili aplavzi navajenega m zdolgočasenega občinstva. V «Plesih starih mojstrov» (Bocherini in Bach) so nastopili najmlajši; sproščena ele- ganca sedmih ali osmih paro«, simpatično zaigrana otroNce koketerija baročnih gibov i« plesnih prvin. Schumannov ePomladni dan# (koreografije Dane Renčelj): prav tako vzorna živa slika dveh mladih parov. Weberjevo sPava* bilo na ples» (koreografija Dene Renčelj) s solistoma Renč-Ijevo in Arduinom je bilo zar snovano na ustaljenih prvinah klasičnega baleta, z dobro t« korektno izvedbo. Vsebino naslednje baletne slike je nudil Godalni kvartet Vladimira Lovca, ki je tokrat dobil svoj programski smisel z naslovom «Endimion in Selena« V koreografiji Vuke in Stanislava Hitija sta kot pastir in Selena nastopila Zvone Penko in Marica Kjuder. Pri tej točki je začelo naraščati presenečenje občinstva: cba mlada solista sta namreč pokazala več kakor smo pričakovali tudt od najbolj talentiranih amaterjev. Zlasti pa je z igro svojega telesa navdušila Marica Kjuder: vse najbolj občutljive tresljaje poda! je prenašala skozi prizmo lastnega čustvovanja v urejeno poezijo svoje telesne gib-nosti. Priznat i moram, da še nikoli (niti na pomembnejših baletnih predstavah) nisem doživel take čudovite sinkro-nosti, takega tihega sporazuma med Lovčevo muziko in plesno izpovedjo mlade Marice Kjuder. Nehote pa je o-ko uhajalo tudi k mali Zvezdi Guralj, za katero se zdi, da je rojena za umetnost plesnega pripovedovanja. Naslednjo točko je koreografsko pri-pi avila Vuka Hit i, in sicer na odlomek iz Cankarjeve «Bele krizanteme*, ki sta ga recitirala člana SNG iz Trsta Štefka Drolčeva in Miha Baloh, pri klavirju pa je spretno improviziral Janez Lovše To j« bil odlomek sZena in piton*: izvajalka Vuka Hiti je smotrno združila recitacijo in glasbo o dovoli uspelo gibno tolmačenje tega Cankarjevega odlomka. Zadnja točka je predstavljala vrhunec baletnega večera, To je bila krstna baletna postavitev Arničeve simfonične pesnitve ((Povodni mož# v koreografiji Stanislava in Vuke Hiti. To je bil uspeh v dvojnem smislu: uspeh zaradi domiselne koreografije in uspeh dveh mladih solistov; Vanje Maraž kot Urške in Zvoneta Penka kot Povodnega moža. Penko je svoj lik odplesal skoraj brezhibno, pri Vanji Maraž pa je bilo občutiti še nekaj več; tisti hip, ko je stopila na oder, je postala vsa Urška. Vsak njen gib, sleherna plesna prvina, tudi izraz na nežnem obrazu (ki tako zelo spominja na nekatere znane obraze iz baletnega sveta) je drhtel v nepojmljivem zanosu Urškine ženske igre od prvih sramežljivo spogledljivih potez do vrtinčaste razposajenosti v plesu s Povodnim možem. Pri Maražovi niti ne gre več za tehnično obvladovanje plesnih elementov (ki so presenetljivi tudi za poklicno balerino), ampak za izraz, za absolutno metamorfozo njene čustvene lestvice i« nežnega, na videz tako krhkega telesa. Na odru je bila prepričana Urška, ker jo je njen instinkt spremenil v ta lik. m v tem dejstvu je skrita .kariera velike plesalke, seveda, če bo prišla v prave roke. Zdaj bi bilo treba tvegati več kakor samo odhod v Ljubljano, ker gre tudi za več kot le za Ljubljano. (Isto velja seveda tudi za Marico Kjuder). Premieri je prisostvoval tudi skladatelj ".Povodnega moža* Blaž Arnič. V svojih izjavah je bil kratek: «To je treba postaviti v ljubljansko O* pero, kajti to je novo ozračje, to je drugačen polet in bolj neposredno tolmačena vsebina nekega dela!* Na baletnem večeru je bilo tudi nekaj tržaških gostov (med njimi poznavalka te stroke ga Olga Gržina), ki so ob vidnem navdušenju izrazili upanje, da bo skupina prišla tudi v Trst. Upajmo, da bo tako. Baletnemu mojstru Hitiju veljajo iskrene čestitke. In še to; naj ga trenutne težave ne vržejo s tira. MILAN LINDIČ »>IW«WI«»I Wi».Mi.i.ljrmUJ. .u,l I.. ■ ■ . im lin Vas hočejo na telefon PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — JO. maja 1955 Goriško-beneški dnevnik Danes 24-urna stavka goriških kovinarjev Tudi goriški kovinarji bodo danes ves dan stavkali v znaki protesta proti delodajalcem, fci nočejo sprejeti njihovih zahtev. Stroji se bodo ustavili v CRDA v Tržiču, v livarni SAFOG ter v številnih manjših kovinarskih podjetjih. 2e sdaj so tri vsedržavna vodstva kovinarjev sklenila, da bo vsedržavna stavka 26. maja. Ob 10. uri bo na Trgu Mercato sindikalno zborovanje, na katerem bodo govorniki prikazali položaj po 'izglasovanju podjetij IRI v senatu. * * * V občini Dreka v Benečiji so razpisali dražbo za oddajo gradnje ceste v vasi Trin-ko. Dela bodo stala okoli 12 milijonov lir. Roditeljski sestanek strokovne šole Ravnateljstvo strokovne šole vljudno vabi vse starše na roditeljski . sestanek, ki bo v nedeljo 24. t. m. ob 10.30 v šolski zbornici v Ulici Ran-daccio. Ker bo to zadnji sestanek v tem šolskem letu, se pričakuje, da se ga bodo starši za gotovo udeležili. «»------ Trčenje dveh motociklistov Včeraj ob 16.30 je na križišču pri Madonini prišlo do trčenja med motociklom «Mac-chi», katerega je vozil 19-letni mehanik Giorgio Moratti iz Krmina ter motorjem «Rumi», katerega je vozil 23-letni mehanik Ezio Marangon iz Za-graja, ki je peljal s seboj 19-letno šiviljo Anno Carli iz Fo-gliana. Moratti, ki je prihajal iz Gorice in je bil namenjen v Krmin ni dal prednosti Ma- rangoniju, ki je prihajal iz Podgore in je bil namenjen v Gradiško. Pri trčenju se motorista nista poškodovala, dekle pa so odpeljali v bolnišnico San Giusto, kjer se bo morala zdraviti nekaj dni. V jarek s tovornim avtomobilom Včeraj okrog 17.15 se je 36-letni šofer Edvard Zavadlav peljal po državni cesti št. 55, ki gre iz Gorice v Trst, ko mu je v bližini Rupe počila prednja zračnica. Šofer, ki je izgubil oblast nad vozilom je podrl štiri obcestne kamne, cipreso ter se prevrnil v jarek, sam pa se ni poškodoval. ■ K«---- DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči dežurna lekarna D’Udine, Ul. Rabatta št. 18, tel 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 25 stopinj ob 13.20, najnižja 10,6 stopinj ob 4. uri. Vlage 64 odstotkov. Drevi sestanek zaradi ATA Danes ob 8. uri se bodo sestali v Beli dvorani goriške-ga županstva načelniki političnih skupin v občinskem svetu, da bi proučili celotno vprašanje ATA, še prav posebej pa njeno zahtevo bi nedeljske vozovnice dražila za pet lir. da po- Izlet Pevmcev in Oslavcev k odkritju spomenika v Kobarid Prosvetno društvo Naš prapor iz Pevme in Oslavja organizira v nedeljo 24. maja enodnevni avtobusni izlet k odkritju spomenika S. Gregorčiča v Kobarid. Odhod z Oslavja ob 7. uri, iz Pevme ob 7.15. Voznina za člane 500 lir, nečlane 600 lir. Vpisovanje pri Silvanu Primožiču na Oslavju in Valterju Sošolu v Pevmi. Čitajte in iirite PRIMORSKI DNEVHIK Spomladanske kulturne prireditve v Novi Gorici od 22. maja do 4. julija Spomladanske kulturne prireditve domačih amaterskih skupin s sodelovanjem nekaterih poklicnih zavodov. 1. Petek, 22. maja ob 20. uri «KRESNICEK». Radovan Gobec — Mladinska opereta; izvaja Glasbena šola in osemletna šola Šempeter pri Gorici v dvorani Goriškega gledališča v Solkanu. 2 Sreda, 27 maja ob 20. uri INSTRUMENTALNI IN VOKALNI KONCERT. Salonski orkester in pevski zbor; izvaja Pevsko glasbeno društvo Tolmin v veliki dvorani OLO - Nova Gorica. 3. Petek, 29. maja ob 20. uri »DNEVNIK ANE FRANK«. Goodrich-Hackett — drama v dveh dejanjih; izvaja Čufarjevo gledališče z Jesenic v dvorani Goriškega gledališča v Solkanu. 4. Sobota, 30. maja ob 20. uni «KO BI PADLI OŽIVELI«. Vasja Ocvirk — kmečka drama v dveh dejanjih z medigro: izvaja Prosvetno društvo «Jože Srebrnič«, Nova Gorica, v veliki dvorani OLO -Nova Gorica. 5. Ponedeljek, 1. junija ob 20. uri »PANTER DINGO«. Vitomil Zupan; Recitira Jože Imunimi mn Zasedanje videmskega porotnega sodišča Zaradi umora svoje žene obsojen na 8 let zapora Cencigu so priznali olajševalne ohol nosi i - Izjave obtoženca in prič Včeraj dopoldne je videmsko porotno sodišče obsodilo morilca svoje žene 31-letnega Fiorenza Cenciga iz Mažerol v Benečiji na 8 let, 10 mesecev in 20 dni zapora ter 10 dni aresta. Kot olajševalno o-kolnost so upoštevali provo- ■iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiimiiiiimiiiiiii 0 doberdobskem mlaju in še kaj Nekoliko pozno je že, toda še vedno ob času. Doberdob-Ski mlaj, ki so ga fantje postavili v noči od zadnjega a-prila na 1. maj, je še vedno pokonci. Njegova ura bo prišla konec maja. Postavljanje mlaja je v Doberdobu že stara navada. Prehaja >z roda v rod in fantje skrbijo, da ne bi šla v pozabo. Pripovedovali so nam, da so pred leti, ko so imeli v vasi še lesene »portone«, fantje pobrali ponoči vsa vrata in jih znesli okoli mlaja, tako da so tvorili nekako ograjo. Dogodilo se je celo, da je neki domačin nevede del poti nosil svojo vrata k mlaju Tu-* dl sedaj je v navadi, da fantje ponoči vtikajo v dimnike rože, plevel in podobno zelenjavo, da pokažejo svoje mnenje o dekletu, ki biva v tisti hiši. Doberdobska dekleta se za take stvari ne menijo, ker poznajo svoje fante in jim njihove navihanosti ne štejejo v slabo. Letos so imeli pri postavljanju mlaja smolo, ker jih je ves čas močilo. K mlaju so čez noč privezali psa, da bi jim ga kdo ne odnesel. ——«»—— Trčenje na Korzu Včeraj ob 12.45 sta na Korzu Italia na križišču med Ul. A-quilea in Ul. Di ManzanO, trčila avtomobila »Fiat 1100», ki ga je voz 1 21-letni Lodovico Badali iz Ul. Nizza št. 15, ter «balilla», katero je vozil 49-letni trgovec Gino Braidot iz Moše. Avtomobil 1100 je prihajal z glavne postaje in je bil namenjen v središče mesta; »balila« pa je prihajala iz Ul. Di Man-zano in je bila namenjena v Ul. Aquileia. Do trčenja je prišlo, ker šofer «balile» ni dal prednosti avtomobilu »Fiat 1100». Pri trčenju sta se vozili precej poškodovali. kaoijo in ženino nemoralnost. Proces se je pričel v ponedeljek zjutraj ob velikem zanimanju občinstva, ki še ni pozabilo družinske drame, ki se je lanskega septembra pripetila v Mažerolah. Cencig se je vrnil z dela v Nemčija in našel 26-letno Irmo Macorig, ženo in mater treh nedoraslih otrok, nosečo Cencig se je vrnil domov, ker so mu sorodniki pisali, da žena pričakuje otroka. Doma je našel natanko tako, kot so mu sorodniki sporočili. Toda poglejmo, kaj je povedal Cencig in ostale priče. Obtoženec: «Vedel sem, da žena hodi z mojim nečakom. Prišel sem domov, da bi stvar uredil. 2ena me je sprejela zelo hladno. Oblačila se je v rova oblačila in bila zdoma po več dnd«. Na vprašanje predsednika sodišča je Cencig odgovoril: »Nisem je pretepal. Samo enkrat r«:m j; dal dve klofuti. Ostrigel sem ji lase in jo obril tudi na nekem mestu, da b; ne hodila z drugimi moškimi. Po vsem tem je osta-is. doma in takrat sem bil dvakrat z njo. Zagrozila mi je. da jih bo še nakuhala. Tisto noč pred umorom je spala med nama hčerka Vio-lir.da. Zjutraj sem odšel kupit britvico za britje, sestra pa ji je stregla. 2ena je imela na trebuhu termofor. Med nama je prišlo tedaj do prepira. Jaz sem ji obljubljal, da ji vse oprostim, ona pa mi je cČitala, da sem hodil z drugimi ženskami, kar ni bilo res. Zelo sem jo imel rad. Ko sem ji grozil, da jo bom u-bil, mi je odgovorila; ,Pa me daj’. Tedaj sem jo zaklal«. Priča župnik Presteno je povedal, da je Irmo večkrat o-pozori! zaradi njenega obnašanja. Predsednik; «Trgovala je z žganjem — in z moškimi obenem*. Župnik; »Ko sem Cenciga peljal k orožnikom, je povedal, da je imel ženo zelo rad in da bi obdržal četrtega o-troka. Toda potrpljenje ima svoje meje, g predsednik; u-pam, da me ne bo slišal spoštovani nadškof!« Predsednik: »Gospod Preste« no, če bi veljalo to načelo, tedaj bi bila pokopališča polna mrličev!* Potem je prišla na vrsto sestra obtoženca, ki je mati Valentina Macoriga, ljubimca Irme Macorig. Mati je zanikala, da bi imel njen sin spolne odnose s teto; «Hodila sta samo skupaj na delo«. (Smeh med občinstvom). Valentino Macorig, ki ima 24 let in je dve leti mlajši od svoje tete, je priznal, da je imel spolni odnos 22. junija za neko hišo v vasi. Predsednik; »Ali ste imeli radi svojo teto?« Valentino: «Rad sem jo 1- mel kot teto . . .» (Smeh med poslušalci). Predsednik: «... in kot žensko. Čeprav ne nastopate kot obtoženec, se za vse življenje zavedajte, da ste moralno adgovomi, ker ste izkoristili poročeno ženo, mater treh otrok, ki je imela moža v inozemstvu, da bi zaslužil kruh zanjo in za njene otroke«. Zadnje besede predsednika so zvenele kot obsodba nesrečnih razmer v Benečiji. Tretje cepljenje otrok proti otroški paralizi Goriško županstvo ponovno opozarja starše otrok, ki so bili že drugič cepljeni proti otroški paralizi, da se zglasijo na higienskem uradu v Ul. Mazzini št. 7 od 9. do 12. ure, da jih bodo vpisali za tretje cepljenje. , Staršem bodo na uradu povedali dan in uro cepljenja. «r------------------ Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Morilci gredo v pekel«, M. Vladi, H, Vidal. VERDI. 17.00: »Surovež«, U. Mc Catt. VITTORIA. 17.30: »Rumena trobentica«, Z. Scott, P. Cast-le, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: »Bes v Rio Apache«. H. Duff, G. Mac Gheen. MODERNO. 17.00: »Ubijalec Mantide«. Tiran, sodeluje harfistka Pavla Uršičeva — Koncertna direkcija Slovenije v veliki dvorani OLO - Nova Gorica. 6 Sobota, 6 junija ob 20. uri VOKALNI KONCERT. Izvaja pevsko društvo «Bojan» iz Dornberka v veliki dvorani OLO - Nova Gorica. 7. Petek, 12. junija ob 20. uri PEKEL JE VENDAR PEKEL. Josip Tavčar — fantazija v dveh dejanjih; izvaja Slovensko narodno gledališče iz Trsta v dvorani Goriškega gledališča v Solkanu. 8. Ponedeljek, 15. junija ob 20. uri INSTRUMENTALNI IN VOKALNI KONCERT Godba na pihala in vokalni oktet: izvajata DPD «Svoboda» Anhovo in DPD «Svoboda» Nova Gorica. 9. Sobota, 20. junija ob 20. uri »VELIKA PUNTARIJA«. Dr. Bratko Kreft — dramska kronika iz leta 1573 v petih dejanjih; izvaja Tolminsko gledališče na dvorišču Dijaškega doma v Novi Gorici. 10 Ponedeljek, 22. junija ob 20. uri LJUBLJANICA - ČUDOVITA REKA. Dr Valter Bohinec — predavanje s ste-reoslikami v veliki dvorani OLO - Nova Gorica. 11. Sobota, 27. junija ob 20. uri «2>LOCIN». Potrč-Griin — Kronika zadnje poti dveh revolucionarjev v dveh dejanjih: izvaja Čufarjevo gledališče z Jesenic v veliki dvorani OLO Nova Gorica. 12. Ponedeljek, 29. junija ob 20. uri »VEJA V VETRU«. Kola Cašule — igra v treh dejanjih; izvaja DPD »Svoboda« iz Idrije 13. Sobota. 4. julija ob 19. uri »DON PASQUALE». Gae-tsnp Donizetti — Komična o-pera v treh dejanjih; izvajajo člani Opere iz Ljubljane v veliki dvorani OLO - Nova Gorica. Vstopnice se lahko rezervirajo na sedežu ZSPD v Gorici, Ulica Ascoli št. 1 vsaj 8 dni prej. Priporoča se ogled komične opere «Don Pasquale» in »Velika puntarija«. Cena vstopnicam; Za dramske predstave v dvoranah in za koncerte od 120 dinarjev navzdol. Za Kreftovo »Veliko punta-rijo« in za opero »Don Pa-squale» so cene od 150 dinarjev navzdol. Prodaja vstopnic: za prireditve, ki bodo v dvorani Goriškega gledališča, so na razpolago pri upravi Goriškega gledališča v Solkanu. Za ostale prireditve pa v trafiki OLO -Nova Gorica vz Kolesarska dirka po Italiji Pellegrinijunak toda Gaul je le rešil Na pol poti med Abetonom in Arezzom je imel Nencini že 10' naskoka pred Gauiom AREZZO, 19. — V 4. etapi kolesarske dirke po Italiji, Abetone - Arezzo (178 km), je zmagal član ekipe Emi Ar-mando Pellegrini, Gaul pa je obdržal roza majico. Potek današnje etape je dolgo časa obetal znatne spremembe na prvih mestih splošne klasifikacije in to po zaslugi Nencinija, ki se je vključil v pobeg manj nevarnih kolesarjev in vztrajal z njimi v vodstvu celih 130 km, pri čemer je nekajkrat imel že 10’ naskoka pred roza majico. Gaul je reagiral precej pozno, vendar mu je končno le uspelo zmanjšati zaostanek in obdržati vodstvo. V spustu z Abetona so ušli Maule, Pintarelli in glavni protagonist etape Pellegrini. Na dnu spusta se jim je pridružil Padovan, na naslednjem vzponu na prelaz Oppio pa še Falaschi in Ciampi. Toda na pobudo Favera je kmalu zapustilo glavnino 26 mož in nekoliko pozneje še Casati in vsi skupaj so dohiteli ubežnike. Na cilju za gorsko nagrado na Oppiu je zmagal Padovan pred Pellegrinijem in Maule-jem, Pintarelli pa se je ustavil. V spustu je prišlo do ponovne združitve ubežnikov in tudi glavnina je vzpostavila stik. Kmalu nato je sledil glavni dogodek etape. Na planoti so ušli Benedet-ti, Padovan in Neri, katerim so sledili še Nencini, Boni, Bui, Scudellaro, Cestari in Pellegrini. Njihov pobeg je bil usepšen. Pri Pistoi (60 km) so imeli 2’ naskoka pred glavnino, ki ni kazala nobene zasledovalne vneme. Tako je naskok Nencinija in njegovih spremljevalcev do Florence na-rastel na 6’15” pred Uliano, Tezzo in Guerrinijem in 7’10” pred glavnino. Pri Pontessjeve je Tezza zaostajal še za 5’30”, Guerrini je preluknjal, Uliana zaostal, glavnina pa je imela že 10’15” zamude. Na 12 km dolgem vzponu na Consumo so najprej zaostali Boni, Padovan, Scudellaro in Benedetti, v zadnjem kilometru pa še Bui. Cilj za gorsko nagrado je osvojil Pellegrini, toda glavnina je medtem že sprožila napad in njen zaostanek na vrhu je znašal samo še 6’45”. Vodil jo je Gaul. V spustu je Pellegrini zmagal tudi na letečem cilju v Bibieni 30 km pred ciljem. 7 km pred Arezzom je naskok štirih ubežnikov znašal 4’25” pred Gaulovo skupino, ki je medtem prehitela vse, ki so millMIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIMIIIIMItllMHMMItlllllimillllllllHIHIIIIIIINIMIIIIIItllinillllllllinilllllll Pred nedeljskim srečanjem z Barijem Trevisanu proste roke za sestavo enajstorice Danes sestanek vodstva z igralci -Bandini namesto Rumicha? Danes dopoldne bo na sedežu Triestine sestanek med vodstvom, igralci in trenerjem, na katerem bo kap. Tarabocchia v odsotnosti predsednika Co-lumnija, ki je odpotoval v Pariz. sporočil ,da je dalo vodstvo kluba trenerju Trevisanu popolnoma proste roke glede sestave enajstorice za nedeljsko tekmo v Bariju s priporočilom, naj postavi na igrišče najmočnejšo formacijo, ki jo Triestina trenutno premore. V krogih, ki so blizu vodstvu Triestine, prevladuje pre. pričanje, da se bo za tekmo v Bariju povrnil v enajstorico vratar Bandini namesto Rumicha, ki je bil glavni krivec poraza proti Sampdoriji. Titularci Triestine so včeraj imeli na občinskem stadionu prvi medtedenski trening, za danes popoldne pa je najavljena tekma na dvoje vrat, ka. tere se bodo skupno z mladinci in gojenci udeležili od ti-tularcev Bandini, Bernardin in Szoke, ostali titularci pa bodo omejili svojo aktivnost na atletske in telovadne vaje. Na pot v Bari se bo podalo v petek zgodaj popoldne največ 13 titularcev. Iz Barija bodo v ponedeljek odpotovali v Asti, kjer bodo pričakali naslednjo nedeljo, ko bodo nastopili v Turinu proti Juven-tusu. HOKEJ NA KOTALKAH 2ENEVA, 19. — Nocojšnji rezuitati evropskega prvenstva v hokeju na kotalkah: Španija - Norveška 14:0, Italija Nemčija 2:1, Portugalska-Francija 4:0, Anglija - Nizozemska 3:0. Italija se je uvrstila v finale. polagoma odpeljali od Nenci-nijeve skupinice. Ritem, ki ga je diktiral Gaul je bil silovit in na cilju je njegov zaostanek znašal samo še 3’13”, kar mu je omogočilo, da je ohranil roza majico. VRSTNI RED V 4. ETAPI ABETONE-AREZZO (178 KM). 1. Pellegrini 4,55’55” s p. h. 36’091 km, 2. Cestari, 3. Nencini oba s časom zmagovalca, 4. Neri 4,55'59”, 5. Couvreur 4,59’03”, 6. Elliot, 7. Tinazzi 4,59’08”, 8. Van Looy, 9. Poblet in z enakim časom vsi najboljši. SPLOSNI VRSTNI RED PO 4. ETAPI: 1. Gaul 13,24’20”, 2. Van Looy z zaostankom 1’08”, 3. Anquetil 1’27”, 4. Neri 1’28”, 5. Hoevenaers 2’12", 6. Cestari 2’13”, 7. Junkermann 2’19”, 8. Azzini 2’20”, 9. Conterno 2’29”, 10. Ronchini 2’50”, 11. Zambo-ni 2’57", 12. Tinazzi 2’58”, 13. Gimmi 3’15”, 14. Pobet 3’18”, 15. Favero 31’29” itd. «»------- Zasedanje odbora CIO RIM, 19. — Pod predsed-stovm Averyja Brundagea se je danes sestal v Rimu Mednarodni olimpijski odbor. Prisotni so bili člani izvršnega odbora CIO in glavni tajniki 44 nacionalnih olimpijskih odborov. Zvečer sta imela Brun-dage in tajnik CIO Mayer tiskovno konferenco. Prvič v zgodovini CIO se je zasedanja udeležil tudi predstavnik črne rase, zastopnik Ghane. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiinimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Nogometno prvenstvo diletantov Ponziana zmagovalec Aiello ali Istria? Dokončno sta iz B skupine izpadla Ronchi in Cervignano Nogometno prvenstvo diletantov je praktično zaključeno. V A skupini, ki vključuje e-najstorice iz zgornje Furlanije in z goriškega področja, so minilo nedeljo odigrali zadnje kolo, v B skupini, v kateri nastopajo moštva s Tržaškega in iz spodnje Furlanije, pa morajo odigrati še eno nepo- Skuj )ina B >onziana 32 23 5 4 65 21 51 Fiumicello 31 li 9 5 57 26 43 Muggesana 32 17 9 6 64 39 43 Turriaco 31 16 8 7 48 31 40 ^lbertas 31 15 5 11 56 44 35 Fortitudo 31 12 11 8 49 44 35 Cava Rom. 32 li 5 12 67 58 35 Cremcalfe 31 11 U 9 46 31 33 Grade«« 31 12 t 11 53 48 32 3ieris 31 9 9 13 34 44 27 JRDA 31 8 U 12 31 45 27 5. Giovanni 31 7 11 13 36 44 25 Aquileia 31 9 7 15 45 65 25 Aiello 31 t 7 16 35 50 23 Istria 31 7 9 15 38 49 23 Ronchi 31 7 5 19 39 79 19 Cervignano 31 4 6 21 45 64 14 polno kolo, ker so Ponziana, Muggesana in Cava Romana že proste. V A skupini že dalj časa nazaj ni bilo posebnih problemov. Prvo mesto si je z na-sKokom 6 točk zagotovila San-giorgina, na izpad pa so bile že pred nekaj tedni obsojene štandreška Juventina, Sguerzi, Azzanese, katerim se je po izidih zadnje nedelje pridružila še Itala iz Gradiške. V B skupini že dalj časa ni bilo posebnih problemov. Prvo mesto si je z naskokom 6 točk zagotovila Sangiorgina, na izpad pa so bile že pred nekaj tedni obsojene štandreška Juventina, Sguerzi, Azzanese, ka. terim se je po izidih zadnje nedelje pridružila še Itala iz Gradiške. V B skupini je osvojila prvo mesto Ponziana s prednostjo osmih točk pred Muggesano in Fiumicellom, ki pa bo po vsej verjetnosti v preostali tekmi zaslužil še dve točki, tako da bo njegov zaostanek znašal le 6 točk. Ponziana je bila nedvomno najboljša enajstorica te skupine. Začela je sicer slabo, nadaljevala pa je vedno bolje in v drugem delu prvenstva u-veljavila svojo premoč. V 32 tekmah je dosegla 23 zmag, 5 remijev in le štiri poraze. V zadnji tekmi je premagala e-najstorico Pierisa s 4:1, pri čemer pa ni forsirala. Očitno je namreč bilo, da štedi svoje moči za finale, v katerem se bodo pomerili zmagovalci vseh skupin za naslov državnega prvaka diletantskega sektorja. Tudi drugo mesto Fiumicel-la in tretje mesto Muggesane odgovarja njunim močem, čeprav je posebno Muggesana v prvem delu mnogo več obetala. Bolj ali manj pravična je tudi razvrstitev vseh ostalih enajstoric vse do repa, kjer pa še ni bila do kraja izrečena zadnja beseda. Ker nastopa v B skupini samo 17 moštev, t. j. eno manj od predvidenega števila, bodo izpadle namesto štirih samo tri enajstorice. Ta usoda je že zadela Cervignano in Ronchi, tretjo žrtev pa bo odločilo zadnje kolo. Kandidata sta A-iello in Istria, ki imata trenutno vsak po 23 točk, pri čemer ima Aiello nekoliko boljši količnik v golih. Vse kaže, da se bo enajstoricama iz Cervi-gnana in Ronk morala pridružiti Istria, ki bo v zadnjem kolu nastopila v Miljah proti dokaj močnemu Fortitudu, medtem ko bo Aiello gostoval v Trstu proti Libertasu. Ker se tako Fortitudo kot Liber-tas potegujeta za 5. mesto na lestvici, je verjetno, da svojih zadnjih nasprotnikov ne bosta tretirala z rokavicami in najbolj logično je predvidevanje, da bosta tako Aiello kot Istria premagani. V tem primeru bi Aiello obdržal prednost v količniku, razen seveda, če bi ne bil poražen z zelo visokim rezultatom, kar pa je le malo verjetno. VČERAJ PODPIS POGODBE Brown - Rosi za svet. prvenstvo W ASHINGTON, 19. — Včeraj zvečer je bila v Washing-tonu podpisana pogodba za dvoboj za svetovno prvenstvo lahke kategorije med sedanjim prvakom Joe Brownom in Italijanom Paolom Rosijem, ki je na tretjem mestu med izzivalci. Dvoboj bo v Wa-shingtonu v sredo 3. junija. V NEKAJ VBSM V finali V £SJi,tti-Un, mednarodnega teniškega nirja v Berlinu je Fras« (Avstral.) premagal Jg:0j Woodcocka s 6:4, 4:6. t>. , Sandra Reynolds (J-Brazilijanko Bueno s ■ >. ^ O KALKUTA, 19. lu vzhodne cone Davis? pokala je Indija premM«** lipine s 4:1. V zadn .h ^ igrah je Krishnan 0-> p. j.^ gal Josea (F.) s 6:1, •• i,2|ij Ampon (F.) pa Fran®* (I.) z 8:6. 6:1, 4:6, O PARIZ. 19. - V “»jr francoskega nog. pokai j ^ vre (2 liga) premagal b« rux (1. liga) s 3:0- . _ V* UDDEVALLA. 19- ,.j sco de Gama - Oddevod (2:0). _ ai8 O STOCKHOLM, 19-- Botafogo 1:0 (0:0). {jnajg O LUGANO, 19. -tuf* mednarodnega ten,s fjLffjlel nirja v Luganu je A. nejj Emerson premagal n Knighta s 6:3, 6:4, _letnj O WEIMAR, študent Gieser (Vzh. vrgel disk 54,51 m dr __ O LONDON. 19. - milji' daleč- . 1 Na tanskih igrah so bili d®**{ ^ naslednji rezultati. 2 1. Ibbotson (VB) h Nen>> ovire - 1. Janz (VBl 52”4; 440 y — 1. LindS« Ke0f 48”; 1 milja - 1 Brian b Smith (VB) 4’05”3. Trirr O PAU, 19. — Manriee ^ tignat je z avtom Coop ,tJ. gal na dirki za velik v0Zjl do Paua. 220 km Je {"J#* v času 2,23’34”5 s t hitrostjo 92,273 km na “^gal kategoriji juniorjev ]e jata' Anglež Collin z_ aVto?itrost}d schi s povprečno 89,084 km. _ oezul' O NEW YORK, 19- ^ p tat 9”3 Johna Mastyn»- # ya(. je dosegel v soboto na jzBzn/ dov, verjetno ne bo v ker ni bilo na iSr*sc,V-tra. za merjenje hitrosti v ZA DVOBOJ Z ROBlNSof)0 140 milijonov hr ponujajo Basiliu NEW YORK, 19- J« ska komisija NeW 1 « p(< včeraj zaslišala svetov gtfgar. vaka srednje kategorij -egoVe ja Raya Robinsona, v zye- odvetnike in nekaj pr . ^ zi z njegovim dvob J sVe* Carmenom Basilijerijja, »* tovno prvenstvo. K°S0* je pred časom za®r,„zelan8; binsonu, da mu bo oo o£jp’sa slov, če ne bo takoj Pn/) te«1 pogodbe za dvoboj, ‘t,enel sestanku sprejela ,ja o sklepa, ker je sklenil*^«* v sredo zaslišala se Basilia. , .„n prf _ Kot znano, je Robin- god^ nekaj dnevi podpisal P o ,ei» za ta dvoboj, vendar P vsJ ni obvestil Basilia. 1 .. tež način pa so organiza ^ sey dvoboja, ki naj bi p1 v,vesa tembra v Filadelfiji, ^ boksarsko komisijo ss ;a ka da so dali Basih doP’ polago garancijo »N, jev (okrog 140 nriliJ® , ' „„ HvoboJ- £ svoji če pristane na dvoboj, pt doslej najvišja ponp' jih je prejel Basiho boksarski karieri. Odgovorni ure<^|g0 STANISLAV Rt.rp^.Tr’’ Tska Tiskarski zavod " __________ -KONTO?: 20. *• ob 19.30 film «a? v C»°' predvaja danes n«s“ na festivalu Prekleti iz Varšave (Kanal) predvaja danes 20. t. m. z začetkom ob 1*-barvni Vistavision Metro film: «Andrea Chenier Igrajo: ANTONELLA LUALDI, RAF vallonE. MICHEL AUCLAIR in CATHERINE VALME MIŠKO KRANJEC: Povest o dobrih ljudeh Sam 20. V takem počasnem in vsakdanjem pogovoru so potekale ure in delo, Katica se je vrnila iz vasi s soljo in drugimi stvarmi, kar so potrebovali, Potem pa spet sedla v kot k mamici, da ne bi bila v napotje, in od tam z mamico vodili pogovor z drugimi v hiši. Že proti poldnevu je prišel po ozki poti, vodeči mimo močvirij proti Koštrčevi hiši, starikav, čokat človek, v raztrgani obleki, s palico v roki, podoben bolj beraču kakor vsakdanjemu potniku, ki je morda zašel v te tako težko dostopne kraje. Pokljukal je na duri, vstopil z lepim krščanskim pozdravom »hvaljen Jezus« in snel klobuk, ne sicer, da bi molil in česa prosil, temveč kakor bi hotel pokazati s tem spoštovanje ljudem' v hiši. Ljudje so se ozrli po njem, skoraj nekam nejevoljno, ker je prišel ob takem času, in že je prišlo moškima na misel, da bi mu tudi povedala; vendar sta si premislila. Morda pa je reven človek, ki je zašel, in ker že koljejo, mu lahko malo ponudijo. Toda tujec se ni izkazal za nevljudnega, temveč se je takoj oprostil, rekoč: «Lahko bi rekel, da sem imel srečo, da sem priv zdaj prišel,« in pri tem se je dokaj prijazno, ali vendar tako nasmehnil, da so vsi sprevideli, da se je hotel oprostiti. »Zašel sem,« je dejal potem, «in nič drugega mi ni kazalo, da sem stopil k vam. Ako vam ne bom v napotje, bi vas prosil, če smem malo sesti k peči, da se ogrejem, preden grem dalje. Ni videti tako mrzlo, pa se človek le namrzne, ako je dolgo zunaj. — Ali je bil debel?« je vprašal po ljudski navadi. »Hvala bogu na tem,« je odvrnil Jožef. «Lahko bi bil debelejši, vendar je pri revežih, ki nimajo s čim pitati svinj, tudi to ze zadosti.« Potem je segel tujec v žep in privlekel iz njega cigareto ter si jo prižgal. To jih je nekoliko presenetilo. Še bolj jih je presenetilo, ko je ponudil cigarete tudi obema moškima. . »Ti si pa prej bogatin,« je rekel Jožef, ko sta se z Ivanom spogledala, »kakor revež, ki prosi. Cigarete kadiš.« »Saj pravzaprav tudi nisem pravi berač. Popotni človek sem, ki sem bil v svetu, pa sem se napotil domov, k svojcem.« »Ali si daleč doma?« je vprašala Ana. «Dobrih sedem ur hoda od tod.« Imenoval je vas. Koštrca je prikimal, rekoč: »Poznam to vas in bo menda res sedem ur hoda do tja. Pa ali šele greš, ali odhajaš od njih?« »Odhajam od tam, ker nisem našel nikogar svojih. Oče in mati sta mi umrla, ena sestra, ki jo imam, je odšla po svetu, da ne vem zanjo ne jaz ne kdo drug, ki sem jih povprašal. Spominjajo se je vsi, kakor se tudi staršev vsi spominjajo, toda za sestro ni sledu. To pa ni čudno, če pomislimo, da odide skoraj vsak tretji človek po svetu.« «Kako pa ti je ime?« je vprašala Ana iz kota. »Ime mi je Peter.« Tedaj se je mamica zganila in se še enkrat ozrla po njem. A tudi Koštrca ga je pogledal. »Imela sva vnuka,« je govorila Ana, kakor bi hotela opravičiti svojo radovednost, »ki mu je bilo tudi ime Peter. Vendar je tisti mnogo mlajši od tebe. Nekje po svetu hodi.« »če ne sedi,« je vpadel Ani v besedo Jožef. »Hodi po svetu nekje,« je Ana nemoteno nadaljevala, »in se le redko prikaže pri nama. Komaj vsako drugo ali tretje leto pride, da naju malo pogleda, pa kaj kmalu odide od naju.« «Navadno ga odženejo,« se je zasmejal Koštrca, »je velik tič, ta najin Peter. Mnogo preglavic dela gosposki in vedno si je navzkriž z zakoni.« «Da,» je prikimala Ana, «in bogu bodi potoženo, da je tako. Ker ni ga boljšega človeka od njega. Ne samo, da ni še nikomur napravil nič zlega, ljudje ga imajo še celo radi. Kar ima, vse razda ljudem In otroci od tam prek,« pri tem je pomignila v smeri, kjer stojijo onstran velikega jarka najbližje hiše, »prihajajo često k nam spraševat, ali Petra še ni doma. Nisem še videla človeka, ki bi ga otroci tako radi imeli.« Tujec je kimal, pa rekel: «Kogar imajo otroci radi, ne more biti slab človek. Otroška duša najprej spozna in najbolj pravično sodi.« »To bo menda res,« je potrdila Ana. «Poznala sem človeka, ki so se ga vsi otroci bali; in kaj je bilo iz njega? Morilec je postal.« »Vendar pa vselej,« je menil tujec, »ne moremo soditi po tem. So ljudje, ki se jih otroci boje, ker imajo na oko grd obraz. A v njih je le lepa duša. Otrok ne more hitro presoditi človekove duše, celo če je človek nekoliko samoten in molčeč.« Bil je prijeten človek, ki se je znal pogovoriti. Nihče ga ni več vprašal, ali je prišel prosit, ali če pojde hitro dalje, ali pa misli le nekoliko posedeti. Ozrl se je po vseh, neopazno in mirno, kakor bi jih hotel presoditi, naposled pa se je zagledal v Katico. «Kaj ti ne vidiš?« Katica je vedela, da jo je ogovoril prijazen človek; ves čas ga je poslušala, zdaj se je zdrznila. «Ne vidim.« «Ne vidi, sirota,« je pritrdila mamica in položila dekletu roko na glavo. «2e dolga leta ne vidi.« Tujec je še vedno gledal dekle. «Ko se je rodila,« je rekla zdaj Marta in pogledala tujca, »je še videla, potem pa so ji oči popolnoma opešale.« »Pa je niste peljali k zdravnikom?« «Oh, kako je ne bi!« je rekel Ivan. »Pri najrazličnejših zdravnikih sem bil z njo. Vse so poskusili, pa ni nič pomagalo. Zdaj je nikamor več ne peljem; predvsem je drago, potem pa tudi, ker mi je vsak zdravnik tekel, da ne bo več videla.« Tako se je pozanimal za vse in z vsakim je spregovoril. In tako je dočakal poldan, ko je Marta pospravila mizo in SO pripravila za obed. Ker se je hotel nekam odpravit1’ pridržali. . topi«- «Zdaj,» je rekla Ana, »ostani rajši, da boš kaj pojedel. Pa potem, če že misliš iti.« trval® 'S Vendar so ga le s težavo pridržali pri obedu. da sem se ogrel,« je rekel. »Za hrano se bom že sam v Naposled imam še nekaj dinarjev, da si lahko kaj če je sila.« . , ,i po vStfl Ne, berač na noben način ni bil, to so spreviaeii v jjjO*. njegovem vedenju. Zlasti so to opazili popoldne, ko bi p0d»rU odpraviti. Tedaj je rekel Koštrci, ki ga je imel za S°^0 11 p «Rad bi vas poprosil, če bi smel pri vas spati JLjjjvOi dokler bom tu ostal.« To se jim je zdelo nekam suri ; ker je videl, da mu ne zaupajo, se je nasmehnil, reK gaj h »Vidim, da se me bojite; pa bodite brez skr?rUb. 'rd kradem, pošten človek sem, ki si z delom služim k« pi me je pot zanesla tod mimo, tudi imam tu opravke rad pri vas ustavil.« ost^ i »Za to noč,« je rekel naposled Koštrca, »lahko Sicer pa sam vidiš, da smo revni ljudje; dve sobi 1 pe eni sva midva, v drugi Korenovi. Da bi spal na sen^č 19 ker je že mrzlo. Za to noč, da ne boš hodil drugam, ostaneš, se bomo že nekako stisnili. Ana ti bo P° »j klopi pri peči.« is)il VJ »Hvala vam,« je odvrnil vljudno. «Nisem vam *V pl v v napotje; in naposled bi sem vam oddolžil, kako mogel.« jfj Vendar je za zdaj tako ostalo. Povabili so ga še k večerji, ko so jedli dobre kr^fj so° o se branil preveč, čeprav ni pokazal nikake lakote. _d8l,voP> nezaupljivi do njega, so ga vendar ] svojem potovanju po svetu, o svojih svojem poiovanju po sveiu, o svojin siuzDan m “*.,0 divščinah. O tem je pripovedoval tudi potem, ko je m (f nezaupljivi do njega, so ga vendar poslušali, ko je i službah in driri vec -s p* prij j: že konec in so vsi posedeli po klopeh. Soba je bll®iViek i1 topla in nikomur se ni ljubilo nikamor. Spet je ,Pr jjiAil' žepa cigarete in jih ponudil i Koštrci i Ivanu m mogla upirati, da ne bi vzela, ko se je vsaj s tem ^ (Nadaljevanje