244. številka. Ljubljana, v torek 23. oktobra mm vJUUU. leto tebaia vsak dan zvečer, izrmffl nedelje to praznike, ter velja po poeti prejemu mm .vatro-ogrsa. aeze*. za vee leto * mm »m* ca tv cetn. ">u n K ou tt, «a jodei. «n«i«o IS dO h. Za Ljubij.no brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. - Za tuje dežele toliko več, kolikor znafla noštnina. - Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila plačuje se od atiristopne petit>vrst* po 12 h, če se oznanilo jedenkrat usfca, po iu n oTsb dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj se izvole žrankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnlatvo je na Kongresnem trgu St. 12 Upr.vni.tvu naj lae du-govoUjo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravnifttvo pa s Kongresnega trga st. 1A »Slovenski Narod" telefon št 34. — .Narodna Tiskarna- telefon st. 85. Peter Končnik — deželni šolski nadzornik na Kranjskem. To je najnovejša zaušnica, ki jo namerava prenesrečna Korberjeva vlada dati slovenskemu narodu. Zadnjič smo zabeležili to vest brez komentara, ker se nam je zdelo nemogoče, da bi se vlada sploh upala kaj tacega storiti. Sedaj, ko vemo zanesljivo, da je vlada, prezirajo svoječasno obvezno obljubo učnega ministrstva, že sklenila, imenovati deželnim Šolskim nadzornikom gospoda Petra Končnika, ter da leži dotični akt že v kabinetni pisarni, sedaj je čas, da oglasimo svoj naj odločnejši protest zoper to imenovanje, in da povemo vladi na polna usta, da se nam zdi to imenovanje zelo podobno smeli provokaciji slovenskega naroda. Za naše ljudsko šolstvo bo imenovanje g. Petra Končnika prava nesreča. Že od leta 1884, kar je šel pokojni Pirker v penzijo, nismo imeli strokovnjaka za deželnega šolskega nadzornika, ampak le doslužene gimnazijske ravnatelje, ki se prej niso nikdar bavili z ljudskim šolstvom. In tako je prišlo, da so na pr. Šamana odvzeli ves referat, 'in da so bili faktični gospodarji našega ljudskega šolstva vladni svetniki in vladni praktikantje, o katerih se tudi pri najboljši volji ne more reči, da bi bili taki nalogi kos. Ni pa čuda, da je v tacih razmerah naše šolstvo zaostalo zlasti glede meščanskih šol. V tem, ko je na Češkem kacih 300 meščanskih šol, imamo na Kranjskem jedno samo, in še na tej je učni jezik nemški. Še Dalmacija nas je prehitela, a vse to je bilo mogoče, ker nismo imeli nobenega pravega Šolskega nadzornika za ljudske šole. Že pred petimi leti je postal ta nedo-statek tako občuten, da je deželni zbor zahtevaj, naj se za ljudske šole nastavi poseben deželni šolski nadzornik. Ta želja se ponavlja leto na leto, in vlada je sama pri znala njeno opravičenost ter obljubila, da se z letom 1900. nastavi tak nadzornik. Toda pri nas je že tako, da vlada skoro vsako svojo obljubo pozabi. Zdaj bi bila prilika, da se ugodi želji deželnega zbora, a mesto, da bi vlada izpolnila svojo obljubo* pošlje nam zopet doslnženega gimnazijskega ravnatelja za deželnega šolskega nadzornika, prav kakor bi hotela dokazati, da ne želi, da bi se ljudsko šolstvo v naši deželi povzdignilo na višjo stopinjo. Gospod Končnik nikakor ni kvalificiran za službo deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem. Toda vzlic temu, da ne pozna razmer v tej deželi, v kateri ni nikdar služboval, da sploh nima sposobnosti za to ve-levažno mesto, in vzlic temu, da je v naši deželi dovolj vsestransko vsposobljenih mo čij, vzlic temu je bil imenovan tisti mož, ki ga je hotel razupiti graški nem škonacionalni ko n ven t. Gospod Končnik službuje že 31 let. Po veljavnem zakonu bi bil smel že pred jednim letom iti v pokoj, ker se smatra, da je srednješolski profesor po 301etnem službovanju tako obrabljen, da ni več zmožen za svoj poklic. Tudi o gospodu Končniku ne bo nihče trdil, da je sedaj, po 311etnem službovanju posebno čvrst za službovanje in celo na mestu, ki zahteva veliko več napora, kakor služba gimnazijskega ravnatelja. V tem, ko je vlada izmed vseh kom-petentov izbrala ravno tistega, ki je najmanj sposoben za mesto deželnega šolskega nadzornika, tiči dokaz, da niso bili pri tem imenovanju odločilni pedagogiški ali sploh stvarni razlogi, nego da so odločevali poli tiski razlogi. Kakšni morajo ti razlogi biti, to ni težko uganiti, ako se le nekoliko ogleda narodno-politična preteklost gospoda Petra Končnika. Gospod Peter Končnik, ravnatelj celjskega gimnazija, je v Slovencih na tako slabem glasa, da bi ne bilo treba pogrevati vseh njegovih neštevilnih grehov zoper nas Slovence, ako bi hoteli dokazati, da vlada ni mogla dobiti slabšega kandidata, in da je hotela ž njim samo zopet — udariti Slovence. Končnik — po rodu kcoški Slovenec — je zatajil svojo narodnost in kar je slovenskega, to skuša vse zatreti. Slovensko gledališče. Valvazorjev trg št. 6. Burka s petjem v 4. oddelkih. Češki spisal E. F. Šamberk. Misel, ki je podlaga vsej zamotani Šam-berkovi burki .Palackeho tfida", je v slovenskem prevodu, rekel bi, ženialno porab Jjena. Ker namreč v Ljubljani nimamo, kakor v Pragi, več ulic jednakega imena, porabila sta se stari Valvazorjev trg pred gimnazijo in sedanji Valvazorjev trg pred Križanki jako spretno za vozel cele igre. Kakor pokaže v Pragi postrešček zaljubljencu napačno Palackega ulico, tako misli ljubljanski postrešček, kar je čisto razumljivo, da je Valvazorjev trg še pred staro gimnazijo. Št. 6 sta tu in tam, samo da je to črevljarjeva, tam pa gosposka punica. Ba Drmota potem porabi priliko in natveze čevljarju Smoli, da se je njegova hči, ki jo snubi bogati, debeli posestnik Bunka, peljala haloga skupaj z mladim gosp., ki jo zdaj !Šče in ima tedaj razmerje ž njo, to je naravna posledica, pa tudi podlaga vsem poznejšim zmešnjavam, ki so nas predvčerajšnjim popoludne v slovenskem gledališču sabavale tako dobro. Priznati se mora, da je Šamberkova burka jako spretno in srečno narejena, tako da je za slovensko gledališče posebna pridobitev, in se ni čuditi, da je v Pragi igrajo kar zapored. Situacijska komika praznuje tu pravo slavlje. Da bo igra delovala še bolj neposredno in gladko, priporočili bi v tretjem in četrtem dejanju nekaj izdatnih črt. Vprizoritev igre bila je skoraj vzorna in za nedeljo popoldan, rekli bi, prav pi etetna. Tako je prav. Prepričani smo, da si je pridobilo predsinočnjim naše gledališče mnogo kontingenta, in to med tistimi sloji, ki jih je vživanje gledati, kako vživajo. Skrbna prireditev te igre nam je porok, da bo to »blagajniška" igra prve vrste. Želimo, da se tudi našemu navadnemu občinstvu ponudi igra kmalu v rednem abonementu, ker to ni igra samo za popoludansko občinstvo, ampak igra, ki je imela v Pragi resnično velik in trajen uspeh. 0 igranju imamo skoraj vseskozi samo dobro poročati. Tri zvezde so sijale predvče-ranjim popoludne z gledališkega odra na pobožne, zadovoljne obraze gledalcev, in te so bile Dobrovolny — Polakova — Verov-šek. Verovšek je prekosil sam sebe. Za take igre je pač kakor rojen, in ga je v ulogah kot je predsinočnja, gledati prava slast. Kdor si privošči par uric zadovoljnega smeha, naj gre gledat njegovega Banko, ki Kot ravnatelj celjskega gimnazija se je prav adal vladajoči celjski stranki, ter je delal Stafažo ob vseh njenih manifestacijah, ki so se vršile v znamenja pesmi „Wacht am Rhein" in »Deutschland iiber alles" ter ž njo slavil njene malike. On se je uspešno upiral slovenskim paralelkam na svojem gimnaziju, odstranil počasi vse slovenske profesorje, ter tako spravil na gimnazij same nemško - nacionalne učitelje! Slovenskemu dijaštvu je bil vse prej ko prijatelj. Nemcem vse, Slovencem nič! — to je bila njegova deviza, in po tej se je ravnal. Pod njim je slovensko dijaštvo prebilo pravo mučeništvo. Vsem je gotovo še v spominu Končni kovo ravnanje s pokojnim profesorjem dr. V. Oblakom! Končnik, ki je nekdaj sam spisal slovensko slovnico in slovensko berilo, ni hotel pozneje več onečastiti svojega jezika s slovenščino, in celo kadar je inspiciral slo venski pouk na svojem zavodu, je učence izpraševal nemški, dočim so mu oni od govarjali slovenski! Vse to je storil iz same častiželjnosti, da spleza s pomočjo Nemcev više Poskusil je to že večkrat, a vselej mu je spodletelo vsled odpora Slovencev. Vlada, pri kateri je bil vsled postopanja proti Slovencem dobro zapisan, mu je dajala za to vselej kako odškodnino: enkrat je dobil naslov šolskega svetnika, drugikrat red, pred kratkim pa je bil povišan v VI. raz red. In sedaj je dosegel še zadnji svoj cilj, postal je deželni šolski nadzornik. Da je to dosegel, mu je podala roko Korberjeva vlada, tista vlada, ki se vedno naivno opravičuje, da ni storila še nobenemu narodu krivice, ki pa dosledno zadeva našemu naroda udarec za udarcem, in se igra z njegovimi pravicami in zahtevami. Korberjeva vlada je gluha in slepa za naše želje, in kakor da bi hotela poka zati, da ne veljamo pri njej niti piškavega oreha, da se ji ne zdi niti vredno ozirati se na nas, dela vse zoper naše želje In ta vlada hoče narediti mir med avstrijskimi narodi? Saj sama provocira upore in boje. Ali pa je morda tako kratkovidna, da njen pogled ne sega dalje nego do Semeringa? Tak mož mora biti gostobesedni naučni minister Hartel, ki sedaj po Dunaju ob otvoritvi raznih šol okoli pokulira in ma-ziljene govorance spušča, mesto da bi študiral razmere ter se trudil ustreči željam in potrebam posameznih narodov. Z repre-zentacijskimi ministri, kakor je Hartel, je državi preklicano malo pomagano. Ako potrdi cesar predlog ministrov glede Končnika, bodo naši poslanci ob otvoritvi drž. zbora zagodli Hartlu tako pesem, da mu bo dolgo zvenela po ušesih. Pokazali mu bodo, da ne maramo biti uboga parija, na katero bi puhli, domišljavi ljudje gledali z izronijo in s posmehom, tet da se deželni šolski nadzorniki za Slovence ne imenujejo po opulentnih banketih, in na predlog graškega nemškonacijonal-nega konventa "Gotovo je za Hartlovo dejanje odgovoren tudi Koerber sam. Že sedaj so se culi na raznih volilnih shodih klici po odločnem nastopu naših poslancev. Ta zadnji udarec pa, ki nam ga hoče zadati Koer-berjeva vlada s Končnikom, bode pomnožil te klice, in naravna posledica ne izostane, o tem je Koerber lahko prepričan! Zupančičeva kandidatura. Iz Št. Ruperta, 21. oktobra. „Slovenec" je v svoji 239. štev. pod naslovom „Kandidatura liberalnega Zupančiča" grdo obrekoval. Gospoda Zupančiča imenuje Barbovega valpeta. Kaj ne, gospodje v farovžih in okoli ^Slovenca", na gospodu Zupančiča ni najti madeža, in tedaj si hočete pomagati z lažmi, da bi ga očrnili pri volilcih, ki ga ne poznajo. Dobro veste, da je vzoren narodnjak, veren katoličan, delaven gospodar; vnet za povzdigo blagostanja in napredka kmetskega ljudstva, poštenjak skozi in skozi, a ker na željo kmetskih volilcev kandiduje nasproti Povšetu, je nakrat brezveren liberalec. Za nemškutarja bi ga tudi radi napravili s tem, da ga imenujete valpeta in kandidata nemškega grofa. Toda vaše obrekovanje ne bo držalo, nasprotno, onemogočili boste se je tudi njegov krojač posebno skazal nad njim. Maska mu je bila morda premlada. Če bi mu imeli kaj opomniti, bi bilo, da bi mu priporočili v obrazu nekoliko več sodelujoče mimike in pa igranje brez umetnih pavz in odpočivanj, ki so le učinku na kvar; kajti prava šala ne sme dati do sape. Toda to pride deloma tudi od tega, ker se igralec pri takih ulogah sam zabava, kar je tudi nekak porok za uspavanje njegove igre. Gospa Polakova ima posebno živ čut za značaje iz naroda. To je tisto polje, na ka terem čaka igralke še veliko istinitih uspehov. Kdo, postavim, ne bi bil predvčeranjim verjel, da je res hči mojstra Smole ? Njenih Ovložkov" smo jako pogrešali. Sicer pa je bila za pomočnika Vrabca nekako prelepa, tako da smo mislili, da bo res .začela" z bankirjevim sinom — In g. Dobrovolnv? Kaj naj rečemo temu vzornemu igralcu, ki naj si slovensko gledališče čestita z njegovo pridobitvijo? Mojstra Smolo, ki je sicer nekoliko teatralično koncipiran, je preštudiral in igral mojstrsko in do najmanjšega zgiba in besede, tako da smo mislili, da korači res črevljarski mojster z velikimi koraki z nami gor in dol. Rekli bi, da je njegov Smola .Kabinetstuck" igralske umetnosti. Govoril je g. Dobrovolnv v resnici krasno, kar je za kratek čas tukajšnjega njegovega bivanja občudovanja vredno. Želeli bi ai na našem odru več takšnih resnih in pobožno umetniških vžitkov, kot je njegov Smola. Skoda, da zarad jezika ne moremo istega reči o g. Ho u s i, ki je s kupleti posebno dobro uspel Imel je tudi prav resno voljo in veliko pridnosti, in nam je ustvaril precej dobrega ljubljanskega postreščka. Ali za take uloge je treba ljudskega žargona in pa tistega pristno narodnega duha v izra-zevanju, ki je treba, da se vzame naravnost iz živega življenja na oder. Veliki komiki in igralci značajev se za to ne ženi-rajo zahajati tudi v beznice, samo da se jim uho in spomin privadita tistega besedila in tistega lokalnega narodovega kolo-rita, ki je neobhodno potreben za vprizar-janje takih ulog, kot j« Drmotina. Vendar nam je g. Housa nudil tudi tako, kakor rečeno, precej vžitka, popolen pa menda ni hotel biti, kar pa še lahko stori, ker se bo ta igra igrala še velikokrat. — Ostalo osobje je v igri tako rekoč precej za primeček, izvzeti bi bilo skoraj le bankirja Trnka, ki ga je g. Danilo res pogodil prav dobro, in kar nas je posebno zveselilo, študiral v de-tail, kar je dalo njegovi igri nekak mojstrski sijaj. Sploh je vedno bolj opažati, da so strogi značaji, bodisi lahke, bodisi težke, narave domena g. Danila, ki dose?e lahko v njih jako lepe nspehe. Njegov Trnek nam je bil jako simpatičen. Gdč. Ogrinčeva, ravno to, kar želite doseči. Mi, Sentrupertski volilci, ki poznamo gospoda Zupančiča in njegove razmere, smo ne malo ogorčeni vsled take nesramne pisave. Le povejte, če je v kaki najmanjši stvari g. Zupančič odvisen od grofa Barbota! On ni ne njegov uradnik, ne hlapec, ne valpet. On je samostojen posestnik, ki ima na vse strani proste roke in ni odvisen kakor PovSe, ki je vam na milost in nemilost udan in mora to storiti, kar vi ukažete. Seveda g. Zupančič tudi občuje z grofom Barbo-tom, ker je njegov sosed, in ker deluje ž njim v nekaterih tukajšnjih korporacijah, kakor pri naši zaslužni kmetijski podružnici, (torej na gospodarskem polju,) pri krajnem šolskem svetu itd. To pa ni ni kaka sramota, temveč prej čast. Ali je naš g. župnik tudi liberalec in Nemec, če je občeval z grofom ali maše val v grajski kapelici? Po tem takem so vsi konzumi ži dovska podjetja, ker kupujejo tudi pri židih in členi teh konzumov so židovski hlapci? Morda boste g Zupančiča proglasili še za Laha, ko boste izvedeli, da zna on tudi laško v govoru in pisavi. Volilci mokronoškega okraja so si iz brali gospoda Zupančiča za kandidata, ko to dru. Tavčarju in grofu Barbotu še na um ni prišlo. On ni ne Tavčarjev, ne Barbo v kandidat, kakor »Slovenec8 zlobno poroča, ampak naš kandidat, kandidat kmet skih volilcev, ki so ga prosili, da je kandidaturo prevzel. Le pustite kmetske volilce same sebi in videli boste, da Povše ne dobi niti enega glasu. Seveda boste delovali z vsemi sredstvi — z obrekovanjem ste že začeli — s pijačo, golažem, ajmohtom, denarjem, tero rizirali boste ljudi in morda celo cerkev omadeževali z agitacijo, toda prepričani bodite, da boste preslepili le malo, in to le nerazsodnih in nevednih volilcev. Saj bi pa tudi bila sramota za vsakega kmetovalca, če ne bi glasoval za kandidata iz svojega stanu in bi se dal ustrahovati po vaših grožnjah ali podkupiti s pijačo in ajmohtom. Tudi vsi dobro vemo, da Povše v vseh letih, kar je bil naš poslanec, ni za naše kraje še prav ničesar storil, in toraj tudi nimamo upanja, da bi za naprej deloval za nas kmetovalce, čeprav vedno nosi na jeziku gospodarsko vpra Sanje. Glejte, od vas toli zaničevani in so-vraženi grof Barbo ni naš poslanec, ni našega naroda sin, a vendar je za naš kraj izposloval mnogo podpor, peča se z našimi gospodarskimi interesi, našo kmetijsko podružnico je spravil na trdno gmotno podlago, njegova nemala zasluga je, da imamo krasno trtnico, ki bo vinogradnike preskrbovala s cepljenimi ameriškimi trtami, da ne bomo občutili nasledkov trtne uši. On se trudi in deluje, da bi se pravočasno in pravilno uravnal potok Mirna, ne da bi mi bili občutno prizadeti. Kdo pa je kriv, da se vrši regulacija Mirne tako po polževo? Ali ne bivši poslanec Povše, ki ima pri deželnem odboru to stvar v rokah ? Pa g. Deyl in g. Štefanac so prav za prav žrtve te igre. Zato še posebno blagodejno dene in je znamenje resnega umetniškega stremljenja, kedar so igralci v takih ulogah sočutni in izpolnijo dozdevno svojo nalogo ravno tako vestno, kakor največjo ulogo. To je jako dobro znamenje za umetniško kvalifikacijo dotičnika. Gospod Boleška in gospa Housa sta bila črevljarja kot se spodobi, ali sta preveč udarjala na češko struno, tako da je bila .tovarna dobro ido-čih stvari" skoraj preveč češka. Naj velja tudi za ta dva igralca, ki se morda želita Stabilizirati v Ljubljani, kar bi le želeli, — da je treba ne samo pridnega učenja jezika, ampak tudi pridnega govorjenja v slovenski družbi, včasih pa tudi v nizkih slojih. Gdč. BitenČeva, g. Orehek, pa tudi drugi so storili svojo dolžnost. Isto velja o režiji, tako da naj ponavljamo, da je bila to (od-Stevši godbo, ki bi si bila vijolino vsaj lahko uglasila), jako uspela igra! — Prevel jo je iz češkega m * * za temi tremi zvezdicami pa se skriva poleg prestavljalca Se neki drngi faktor, to je tisti, ki je naredil za intendančno mizo prevod prav na tihem Sele zato, kar je, in ki je dal prevodu celo naslov, kar vse pove. Zvečer pel se je ob svečanostni razsvetljavi gledališča v navzočnosti Štajerskih gostov »Zrinjski", ki je zopet jako lepo, umetniško uspel. A. PovSe nima časa, da bi Se s tem pečal, mora biti na Dnnaju ter .fehtati" za zlo glasno gospodarsko zvezo, ki hoče uničiti naSo velezaslužno kmetijsko družbo. Torej poslanec, ki ni naš, je za nas že mnogo storil, naš bivSi poslaneo PovSe pa nič Zato hočemo drugega moža, kateremu bije srce za naš kmetski stan, in ta mož je g. Zupančič v Rakovniku- Zato pa tudi trdno upamo, da ga bodo volili vsi kmetski volilci, ki imajo srce in um na pravem mestu. Opomba uredništva: Klerikalno časopisje je že začelo na tisti sramotni način, ki je lasten samo duhovnikom, osebno napadati in grditi kandidata dolenjskih kmetov, g. Zupančiča. Ker mu ničesar očitati ne more, ga psuje s konjskim me-šetarjem in z valpetom, dasi dobro ve, da g. Zupančič ni ne konjski mešetar ne čigar-koli valpet. Da bo vedelo vodstvo kato liške stranke, čigar glasilo je »Slovenec*, in da bo vedel škof, čigar glasilo je smrad ljivi »Slovenski List", pri čem da so, jim kar naravnost povemo: če hočete v listih ali po cerkvah voditi osebni boj proti g. Zupančiču, branili se bomo z jednakim orožjem in spravimo tudi mi Povšetove osebne zadeve brezobzirno na dan. Kdo bo potem na slabšem, Vam lahko pove g. Povše. V IJubljttftl. 23 oktobra Zveza desnice. V nedeljo so imeli zastopniki treh desničarskih strank na Dunaju sejo, ki se je bavila s položajem, z bodočim parlamentom in z obnovitvijo desnice. Ko se je po zaključitvi in razpustu parlamenta desnica razbila, so se združili klub konservativnih čeških veleposestnikov, jugoslovanski klub in klub centruma v takozvano zvezo desnice. Zastopniki teh strank so ostali ves čas v dotiki. K seji je prišla vsa parlamentarna komisija čeških veleposestnikov. Seja je trajala tri ure ter je dognala vsa aktuvalna vprašanja soglasno in v popolni slogi. Zveza bo ob sestanku parlamenta posredovala med strankami bivše desnice ter skušala pridobiti Poljake in Čehe. „N. Fr. Pr." poroča, da so zbrane stranke vnete za barona Ludwigstorffa, ki naj bi postal predsednik parlamenta. Proslava Dittesa. Na protestantovskem pokopališču na Dunaju so odkrili lep nagrobni spomenik ravnatelja pedagogija, Dittesa, čegar ime je slavnoznano vsakemu učitelju Dittes je bil protestant in rodom iz Gothe Kot pisatelj in govornik se je potezal z največjimi uspehi za osvoboditev šole duhovniškega nadzorstva, za nekonfesionalno šolo, ki stoji na znanstveni, ne pa na verski podlagi. Dittes je bil duhovit prvoboritelj za sedanjo moderno šolo in ljut, neizprosen sovražnik reakcije, pobožnjaškega hinavstva in peto-lizništva. Svobodno mišljenje učitelj stva, svobodno osebno prepričanje mu je bilo program. „ Resnica je mučeništvo, laž cvetoča obrt. Svobodomiselnost je za učiteljstvo madež, servilizem kras. Moč je nad pravico, hinavstvo več kot pogum. Patriotizem se kaže kot karikatura, kot sleparstvo, kot beraško pismo; vera je izvesek, kot sužen-stvo, kot rokodelstvo, kot molzna krava, kot blago." Tako je pisal Dittes. In pri stoletnici Diestervvega v Berolinu je dejal Dittes: »Katere vere ali separatne cerkve je bil Kristus? Ali je bil rimski ali grSki katolik, luteran ali kalvinec, »Herrenhuter" ali metodist, ali kakšen vernik? Meni o vsem tem ni nič znanega, a vendar je bil izvrsten verski učitelj, vera, katero je učil, pa je bila splošno krščanska, kakoršno hočemo tudi mi — brezverci." Seveda so klerikalci preganjali Dittesa ljuto ter ga končno spravili ob kruh. In potem je pisal Dittes: »Beseda »svobodomiseln" je postala psovka; jaz sem izobčen in izključen." Vojna v Južni Afriki. General Buller je zapustil bojiSče ter se vrača na AngleSko, ostal pa je lord Ro-berts. Iz Londona poročajo, da ostane vsaj Se do januvarja. Poročilo, da je bil polkovnik Mahon 13 t. m. pri Vlakfonteinu ob reki Komati docela poražen, je napravilo v Londonu jako mučen vtisk, in danes se o koncu vojne ne govori več. Lord Roberts sam misli, da bo vojno nadaljeval tudi med deževno dobo, kajti dejal je prostovoljcem iz kolonij, ko so Sli na dopust, da se nadeja, da se črez mesec dnij zopet vrnejo k armadi. Da o koncu vojne res- nično ne more biti govora, dokazujejo nove vesti o novih bojih in napadih med Buri in Angleži. 10. t. m. so Buri pri Vlakfonteinu ujeli angleški vlak, ga oplenili in ga poruSili. Iz Pretorije javljajo 16. t. m., da marSira general Louis Botha proti severju v smeri Lydenbnrga, ki ima močno posadko in mnogo živil. Buri bado mesto ob legali. 16. t. m. je vdrl oddelek Burov v mesto Jagersfontein. Meščani so podpirali Bure. Zjutraj se je vnel boj, ali Angleži so dobili pomoč ter so Bure vrgli iz mesta. Lord Methuen je marširal v Zeerust ter iznenadil burskega vodjo Lemmerja. Več dni je trajal boj. Buri so se morali umakniti. Takisto so bili baje premagani Buri pri Fauresmithu in Frederikstadtu. Iz Staudertona javljajo 19. t. m., da so postale manjše burske čete nevarne angleškim zveznim linijam. Te čete so prišle, ko jih je Buller nehal preganjati, od severja. Minoli teden so porušili Buri železniške proge vshodno in zahodno Staudertonu ter delali škodo. Iz Johannesburga poročajo, da je odšla od ondi močna angleška četa v Boysen in na goro Klipriver, kjer so se po kazali večji burski oddelki. In takih poročil je še več. Buri vstrajajo in se bore" dalje neustrašeno! Dopisi. Iz Ljubljane, dne 21. oktobra. Soci-jalno demokratična stranka je ponosna, da nje moč tiči v ljudskih masah, da se v volji te ljudske mase zrcalijo vsi sklepi socijalno demokratične stranke. Tako vsaj trdijo prepričevalno nje voditelji, če jim ugovarjaš, da to ni res, da socijalno demokratična stranka za ljudstvo nima mnogo večjih zaslug, kakor kaka druga meščanska stranka, ki je v gospodarskem in političnem oziru tudi v resnici napredna. Če pa trdiš, da se tekom deset let socijalno demokratična stranka ne bo ločila od navadnih naprednih meščanskih strank, da je že sedaj v stranki vse vodeno, da imajo glavno besedo v stranki le posa mezne osebe, ne pa ljudska masa, potem je pa ogenj v strehi. Tedaj lahko od nje voditeljev dobiš v obraz besedo: izdajica, kajti ti ljudje tako težko preneso vsako kritično besedo glede taktike in programa, kakor rimski papeži in njih škofje. Izobčijo kritičarja iz stranke po istem slovesnem sistemu, kakor rimski papeži dotičnika, ki se je uprl cerkveni autoriteti. Javno pribijejo nespokorjenega grešnika v svojih glasilih na steno, da ne bi okužil še dru-zih, ki še slepo verujejo, da v stranki odločuje ljudska volja. Gorje pa pristašu stranke, ki bi jim celo povedal v kakem meščanskem listu resnico v obraz. Naslikajo ga kot izdajico najčrnejše vrste hinavsko pristavljajoč, da bi članek lahko izšel tudi v kakem socijalno demokratičnem listu, dasi dobro vedo, da bi ga vsak socijalno demokratični urednik vrgel v koš. — Za peto kurijo na Kranjskem je socijalno demokratični deželni volilni odbor predlagal tri kandidate. V prvi vrsti g. Kristana, v drugi g Rinaldo ta in v tretji g Cmka. Tu ni bilo ne duha ne sluha o g. Kopaču. A kljub temu je centralni volilni odbor ali kaka druga socijalno demokratična autoriteta postavila kandidatom g. Kopača, ne zmeneč se, so li volilci — ljudska masa — s tem zadovoljni ali ne. To dokazuje jasno kot beli dan, da v socijalno demokratični stranki odločuje volja posameznikov, ne pa ljudske mase, da je govoričenje socijalno demokratičnih govornikov na shodih o svobodi le puhla fraza, druzega pa nič. S to frazo, ki zveni lepo v ušesih, se najložje pridobi neuko ljudstva za stranko, ki le navidezno zastopa svobodoumna načela, katero v resnici vodijo le rudeče pobarvani teroristi ljudske množice, kojim je vsak upor največji greh. Ljubljanski zavedni delavci smo dosedaj slepo sledili našim teroristom. Prenašali smo terorizem naših vodij, ne da bi ugovarjali odločno, dokler nam niso vsilili kandidata, kojega niso predložili volilci sploh. Odprto povemo svojim teroristom, da se nam ne gre za osebo kandidata, da se ne bodo izvajali potem krivi zaključki, pokazati hočemo odločno s tem, da ne bo-demo glasovali za g. Kopača, da smo siti jerobstva posameznih oseb v stranki. Vsak zaveden delavec, ki misli s svojimi možgani, ne bode volil g. Kopača. Nezadovoljni zavedni delavci. Iz Kozjega, 21. oktobra Mi Štajerski Slovenci smo se doz daj vedno kar cedili same sloge, misleč, da so naSi duhovniki iz druge tvarine kakor kranjski. A marsikateri pojavi v zadnjem času so nam odprli oči in nam dokazali, kako silno naivni da smo bili. Z onim izrekom, da proti volji duhovščine ne bo nobeden poslancem izvoljen, se nam je napovedal boj. Ta izrek ni morda samo mnenje posameznega pre-tiranca, ne, celo volilno gibanje kaže, da je vsa naša duhovščina iste misli, da tudi pri nas kakor na Kranjskem čnti du hovščina kot kasta, kot političen organizem, ki hoče gospodovati nad vsemi dru gimi stanovi. In s to gospodstvaželjnostjo pojavljajo se tudi nje izrodki, bojna sredstva najnižje vrste, laž in obrekovanje. Ko je načelnik našega okrajnega zastopa poslal brez vsakega pooblastila katoliškemu shodu brzojavne pozdrave v imenu okrajnega zastopa in političnega društva, se je proti temu v Vašem listu protestiralo povsem stvarno in dostojno in z utemeljitvijo, da je bil katoliški shod stran karska zadeva kranjska, pri kateri se složni Štajerci niso smeli udeležiti. Opozorilo se je tudi na to, da je duša tej prireditve bil dr. Šušteršič, ki je nas štajerske Slovence lani na nečuven način užalil. A vkljub tem stvarnim in za štajerskega Slovenca gotovo tehtnim razlogom našega protesta, se je župnik Tomažič vendar vsled dotičnega dopisa tako razburil in spozabil, da je nastopil pot, po kateri hodijo le besni kranjski klerikalci. Odgovoril je v ..Slovencu" z obrekovanji. Izbral si je tri gospode (ali „ljudi", kakor on pravi) in izliva nad njimi svoj žolc. Ti »ljudje" blatijo in sramotijo duhovščino koi-janskega okraja, po gostilnah širijo in za govarjajo bogotajstvo, in vsilujejo vernim in katoliškim prebivalcem našega okraj.v brezverstvo. Vsa ta očitanja čitajo se tako, kakor da bi jih pisal Evgen Lampe, ali kak drug kranjski resnicoljubne kaplan; kajti ta očitanja so brez vsake dejanjske podlage, popolnem izmišljena. Nikdo izmed nas ni duhovnikov blatil in sramotil, nikdo ni svojega bogatajstva zagovarjal, in nikdo ne vpliva na prebivalce v brezverskem smislu. Če ta ali oni cd nas Rima vere, j«i gotovo toliko previden, da to za sebe obdrži; kajti znane so nam zastarele določbe klerikalnega kazenskega zakona. Mi nismo in ne bodemo brez verstva razširjali pač pa delujemo in bodemo vedno delovali proti političnemu jerobstvu duhovščine. Pravice, se za narod bojevati in politikovati, naši duhovščini ne odrekamo, nasprotno želimo, da bi naša duhovščina — tudi v kozjanskem okraju — v narodnem oziru bila nekoliko bolj delavna kakor dozdaj. A proti temu se bodemo vedno upirali, da bi si duhovščina kot stan prisvajala polit čn nadvlado, in da bi se mi morali vsemu kar duhovščina ukrene in stori, slepo pokoravati. Da tako pokorščino duhovščina oi nas zahteva, kaže baš slučaj Tomažič, ki je do dna duše razjarjen, ker njegovih ne taktnih brzojavnih pozdravov katoliškemu shodu nismo odobravali. To kaže tudi njegov dopis v „Slovencu", v katerem on bridke solze toči, da se je varal v nekem „šele sem prišlem gospodu", čigar prihodu se je tako veselil in „čigar moči bi zelo potreboval". Kaj pa je g. Tomažič od tega gospoda pričakoval, da se sedaj vidi vara-nega? Hlapčevanje v prid klerikalstvu, kaj ne ? Prav imate ; vtem pogledu ste se močno varali. V tem pogledu od nas nimate pričakovati podpore, nego le boj, neizprosen boj. Iz Kranjske gore, 22. oktobra. Kakor ste že poročali, je dne 21. t. m. umrl v ljubljanski bolnici gospod Ivan Pušavec, sodni oficijal iz Kranjske gore. Bil je mož vseskozi poštenjak, kremenit značaj, vrl narodnjak, uzoren uradnik. Pod navidezno trdo zunajnostjo je hranil dobro srce. Mnogo je dajal v dobrodelne namene, in marsikateremu revežu pomagal v sili. — Lahka mu zemlja domača! Izlet štajerskih Slovencev v Ljubljano. (Konec.) Okoli V« 10- dop. sta se zbrali na peronu južnega kolodvora slovensko umetniško in dramatično društvo, z njima pa Se mnogo narodnega občinstva. Štajarske goste, katerih je dospelo nekaj že prejšnjega dne in katerih je bilo okoli 180, je pozdra- vil podpredsednik slov. umetniškega društva g. stavb, svetnik Duffe, izrekajo« svoje veselje, da so prihiteli za vrlimi Tržačani tudi celjski in dragi Štajerski Slovenci gledat sad umetniškega napredka na Slo venskem. Odgovoril mu je g. dr. Sernec, ki je naglašal, da je Ljubljana srce Slovenije. Kakor pa vre kri vedno k srcu, tako morajo hiteti tudi obmejni Slovenci vedno k svojemu srcu — Ljubljani, ki je predvsem naSe kulturno središče. Nato je pozdravil goste imenom intendance in dram. društva g. M. Hubad; odgovoril mu je istotako g. dr. Sernec. Gostje so se na to odpeljali v „Nar. dom". V stolbišču so jih čakala društva: »Sokol", »Slavec" in »Ljubljana", vsako s svojo zastavo, čitalnica, sloven. trgovsko pevsko in planinsko društvo Sprejem se je vršil v veliki čitalnični dvorani. Imenom mesta, obč. zastopa in vseh narodnih društev, ki imajo svoj dom v »Nar. domu", jih je pozdravil g. župan Iv. Hribar. Naglašal je vzorno zavednost štajerskih Slovencev, njihovo živo zanimanje za kulturni napredek Ljubljane in Kranjske ter omenil, da se je prav v Celju začelo delo na narodno gospodarskem polju čegar središče je postala potem Ljubljana. Gosp. dr. Sernec je naglašal iznova, da morajo vsi Slovenci smatrati Ljubljano svojim središčem, kamor hodijo črpat moči za svoj napredek. Nato se je v mali dvo rani vršil lunch, pri katerem so z mrzlimi jedili, s pivom in vinom stregle zale narodne gospice. G. resta rater Masarvk je priredil tudi to pot pogostitev prav okusno. Gostje so šli nato v skupinah na razstavo, ki je vsakogar jako zanimala ter se je culo enoglasno priznanje. Popoludanski izlet je moral radi neprestanega hudega dežja od-pasti. Celjani so bili gostje po privatnih hišah ali pa so se sešli s prijatelji po gostilnah in kavarnah Ob 7. zvečer se je vršila operna predstava »Zrinjski". Gostje so bili z njenim izvajanjem izredno zadovoljni ter so izražali solistom in zboru opetovano svoje priznanje. Po predstavi se je zbrala velika narodna družba pri koncertu meščanske godbe v »Nar. domu". Tudi tu se je zahvalil najprej g. predsednik umetniškega društva Štajerskim goscom za poset, naglašal veliki kulturni korak, katerega je napravil naš narod, priredivši umetniško razstavo, katero žele dobiti Hrvatje (»društvo hrvatskih umjetnika") v Zagreb ter se zahvalil končno vsem faktorjem, ki so pripomogli, da se je podjetje umetniškega društva toli lepo realiziralo: dežel, odboru, mestni občini in županstvu, meščanski godbi, članom dramat društva in vrli narodni tvrdki I. I. Naglasovi. Končno je napil g. svetnik Franke vsem prijateljem slovenske umetnosti, zlasti pa milim štajerskim gostom. Predsednik je nato prečital brzojavni pozdrav Tržačanov, ki se glasi: Zavednim Štajercem želimo tako krasnega vžitka kakor smo ga imeli mi. Tržaški izletniki. (Viharno ploskanje.) Nato je nazdravil v dolgem govoru g. župan Hribar štajarskim rodoljubom, povdarjajoč, da je Celje bilo in bo zopet slovensko. (Živo odobravanje) Gosp. dr. Iv. Dečko se je zahvalil za velike dokaze prisrčne simpatije ljubljanskih Slovencev do Celjanov ter zagotavljal, da se nemški sovragi štajerskega slovenstva našim stremljenjem ne rogajo več, nego se nas že boje. Celje bo naše in mora ostati vedno naše (Govorniku se je živahno ploskalo.) Gospod Dragotin Hribar je povdarjal, da narod, ki se je iz lastne moči, vzlic vsem oviram povspel do tolike kulture, narod, ki ima take umetnike in take pevce, kakor so jih videli in slišali Štajerci na razstavi in v gledališči, ne more biti obsojen na smrt. Slovenci naj bi le še izgubili napako, da jim velja tujec več kot domačin, naj bi padle umetne meje, ki ločijo Slovence posameznih krajin, ter naj bi se čutili vsi eno družino napredka in svobode željnih rodoljubov. Nato se je poslovil g. dr. Hrašovec, izrekajoč zahvalo za lepi sprejem, za prisrčne pozdrave dopoldne, za prijazno pogoščenje in ljubeznivo postrežbo narodnih gospic ter napil slovenski domovini. Tudi zadnjima govornikoma je izražalo občinstvo svoje somišljenstvo z dobro-klici in ploskanjem. Omeniti pa nam je končno še plamtečega govora g. dr. VI. Ravnih ar j a, ki je zavračal trditev nekega slovenskega politikastra, da je Celje »fremdes Gtebiet*. Štajarci napredujejo na vseh poljih, narod je zaveden in ponosen **a svoj slovenski jezik in vedno bolj ga preSinja ljubezen do središča Slovenije, do bele Ljubljane, ki mora postati ne le samo kulturno nego tudi politično srediSče vsega Slovenstva. (Viharno odobravanje) V tem je potekel čas, in gostje so morali oditi. Preverjeni pa smo, da so vzeli seboj najlepše spomine. Koncem svojega poročila pa ne smemo pozabiti, da izrazimo svojo zahvalo prirediteljema tega izleta, gospodoma dr. V. Šukleju in dr. VI R avniharju, pa tudi vrlemu uredniku .Domovine", g. Anteju Begu, ki je prav posebno agitiral, da je bila vdeležba toli častna in toli lepa. Dnevne vesti, V Lrabliani 23. oktobra. — Osebne vesti. Sodni kancelist v Marenbergu gosp. Anton Spende je na lastno prošnjo premeščen v Ribnico, sodni kancelist v Ribnici g. Jakob Rupnik pa v Marenberg. — Političen rendezvous. Pred kratkim poročali ste pod tem zaglavjem, da sta imela dr. Šusteršič in Žičkar v Zidanem mostu rendezvous. .Slovenec" pisal je na to, da sta se ta dva pobožna moža le slučajno sestala v Zidanem mostu. In glejte, par dni potem pa je Žičkar že zopet romal v Ljubljano k klerikalnemu maliku dru. Šuster-šiču. (Ali je bilo to tudi le slučajno?) Saj se poznamo! Mi že davno vemo, da je Žičkar Šusteršičeva marioneta, in nam pač ne bode težko izbirati med Dragotinom Hribarjem, »kandidatom dra. Tavčarja", kakor ga »Slovenec" imenuje, in pa Žič-karjem, kandidatom dra. Šusteršiča, t. j. onega dra. Šusteršiča, iz katerega govori sv. Duh in koji je proglasil naSe slovensko Celje za »fremdes Ge-biet". — Žičkar in cesta v Solčavo. Iz Gornje Savinjske doline nam pišejo: .Slovenec" hvali Žičkarja proti Hribarju zavoljo potegovanja za cesto v Solčavo in neke interpelacije v tej stvari. No, vsak nekoliko razmere poznavajoč človek ob Savinji ve dobro, da dotičnega govora in interpelacije ni sestavil Žičkar, in znan je tudi sestavi-telj. Sploh pa dosedanji štajerskoslovenski poslanci mnogo imenitnih reči, ki so prišle pod njih imeni v svet, niso sami porodili, — ampak samo prebrali. Ako »Slovenec" hoče, bodemo bolj jasni. — Škocijanska posojilnica. V popol-nilo našega včerajšnjega članka o nečuvenih razmerah pri klerikalni pesojilnici v Škoci-janu nam je omeniti, da se bo 24. t. m. pri okrajni sodniji v Mokronogu vršila zanimiva kazenska obravnava. Tožen je »Kusov ga-spud Matevžek", to je kaplan Kos, ker je napram odborniku škocijanske posojilnice sramotil gospoda ravnatelja Lapajneta z vsakovrstnimi psovkami. K^.ko bo »Kusov gaspud Matevžek" pri tej obravnavi »žvižgal", o tem bomo že poročali. — „Rudeči Prapor" konstatuje v zadnji številki nasproti „E linosti", da voditelji socialnih demokratov v Trstu niso niti .Edinosti", niti voditeljem tržaških »Slovencev" očitali, da so od Židov južne železnice podkupljeni. Šteli smo si v dolžnost to lojalno zabeležiti, in to z ozirom na včerajšnjo notico, v kateri smo očitanje o pod-kupljenosti voditeljev tržaških Slovencev imenovali nizkotno perfidijo. — Slovensko gledališče. Danes se igra prvikrat na slovenskem odru Anzen-gruberjeva narodna igra v Štirih dejanjih »Četrta božja zapoved". Glavne uloge te, po obširnem svetu znane in povsod priljubljene ljudske igre igrajo gospodične: Riickova, pl. Kataninova, Ogrin-čeva in gospe Danilova in Housova ter gospodje Dobrovolny, Housa, Deyl, Danilo, VerovSek. V veliki, zanimivi in važni ulogi nastopi gospod Dobrovolny, Režijo vodi gospod Rudolf Deyl. — V četrtek, dne 25. t. m., igra se prvikrat ob veljavnem abonnementu Šamberkova burka s petjem .Val vazorjev trg St. 6". — Društvo zdravnikov zboruje dne 27. oktobra ob 6. uri zvečer v operacijski sobi kirurgičnega oddelka. Dnevni red. 1. Naznanila predsedniStva. 2. Demonstracija slučajev bolezni. 3. Demonstracija izboljšanega Ronthgen aparata in drugih medicinskih električnih aparatov v sanatoriju »Leoninum". Člani društva hrvatskih zdravnikov v Zagrebu vdeleže se seje. P. n. gg. druStveniki blagovole naj toraj z mnogo- brojno vdeležbo pozdraviti tovariše iz Zagreba. Po zborovanju prijateljski sestanek v .Narodnem domu". — Slovenska umetniška razstava ostane odprta le Se do pondeljka. Tega dne se zaključi. Opozarjamo torej, da potekajo že poslednji dnevi, ko si je možno ogledati razstavljene umetnine. Apeliramo pa tudi na premožnejše rodoljube in rodoljubkinje, da izmed razstavljenih slik in kipov tudi kaj kupijo. Dasi je moralni uspeh umet niSke razstave popoln, je financijalni uspeh posameznih razstavljalcev — ničev. 192 slik in kipov je na razstavi, a predalo se je komaj — 8 slik ! Ker so imeli razstav ljalci velike stroške, je želeti in je naravnost narodna dolžnost, da se poklicani krogi vsaj v zadnjem hipu vzdramijo, in da raz-atavljalcem odkupijo vsaj toliko, da ne bodo imeli gmotne škode! Od samih dobrih kritik naši umetniki vzlic vsemu svojemu idealizmu ne morejo živeti ! Kako znajo tujci ceniti naše umetnike, dokazuje opetovani poziv .društva hrvatskih umjetnika", da se prenese vsa slovenska umetniška razstava v umetniški dom v Zagrebu. .Društvo hrvat. umjetnika" je stavilo slovenskemu umetniškemu društvu v najlaskavejših izrazih ponudbo, da priredi na svoje stroške slovensko umetniško razstavo v Zagrebu, ter da stori vse, da dosežejo naši umetniki tudi med brati Hrvati oni krasni moralni uspeh, ki so ga desegli v svoji domovini. To povabilo je pač najlepše priznanje našim umetnikov in najsijajnejše zadoščenje našemu umetniškemu društvu! — Jour-fixe umetniškega društva bo jutri zvečer v .Narodnem domu". Vspored je bogat in jako zanimiv. Gostje dobro došli ! — Predavanje o alkoholizmu. Kakor se nam poroča, predaval bode v soboto, dne 3. novembra, ob sedmih zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma" gospod dr. Ivan R o b i d a »o alkoholizmu in njega posledicah". Vstop prost. — Društvo sv. Jeronima. Začetkom meseca grudna razpošlje društvo sv. Jeronima — slično naši družbi sv. Mohorja — udom svoje letošnje knjige, med njimi poleg izvrstnega ilustrovanega koledarja »Danice" obširen životopis zlatoškofa Josipa Jurija Strossmayerja izpod peresa našega rojaka g. Barleta. Ljubitelje hrvatske knjige opozarjamo, da znaša let-nina svetojeronimskemu društvu samo jedno krono. Dosmrtni udje plačajo je-denkrat za vselej deset kron. Udnino sprejema do konca t. m. ljubljanski društveni poverjenik trnovski župnik Ivan Vrhovnik. — Slovensko akademicno društvo ..Slovenija" na Dunaju. Na I. rednem ob čnem zboru z dne 19. oktobra t. 1. za zimski tečaj 1900./1901. izvoljeni odbor se je sledeče sestavil: Predsednik: stud. med. Gabrijel Hočevar; podpredsednik: cand. jur. Gvidon Sernec; tajnik : stud. jur. A n-ton Zevnik; blagajnik: stud. phil. Kuno Hočevar; knjižničar: stud. jur. M i r k o pl. Z i e r n f e 1 d; arhivar: stud. jur. J o s i p T r i-buč; gospodar: stud. jur. Anton Šapla namestnika: stud. jur. Damir Feigel in stud. jur. Anton Manzoni. — V Pulju je — po računih tamošnjega statističnega urada — 23 999 prebivalcev: 2374 Nemcev, 19 288 Italijanov, 1425 Hrvatov in 912 Slovencev. Kdor pozna Pulj in njega prebivalstvo, ta opazi takoj, da je ta popis moral sestaviti Italijan, ki je kar Čez noč delal Italijane iz — Hrvatov in Slovencev. * Italijansko šolstvo vedno pada. Materijalna beda, ki vlada po tem srečno nesrečnem kraju, ne dovoljuje niti najpotrebnejše duSevne hrane. Nedavno poslala je Apulija kralju prošnjo, da bi se tam odpravila obvezna obiskava Sol. V mnogih krajih se zapirajo Sole radi nedostatka učiteljev. Na tak način je tudi mesto Ca stiglione .popravilo" svoje finance. In ta Italija obsiplje vso Evropo z delavci, ki prinašajo v svoja nova bivališča samo bedo in zlodejstva. * Žalostne razmere. .Obzor" je pred kratkim poročal, da je v Reki 2.000 hrvatskih otrok, za katere se niti ena ne žrtvuje, da bi se učili hrvatskega, maternega jezika, ki jim je edino le razumljiv. V Istriji je 27.000 hrvatskih otrok brez hrvatskih Sol. * Igralec brez jezika. NemSki listi poročajo neverjetno operacijo jezika. Mo- skovski gledališki ravnatelj in igralec Jurij Paradies si je dal svoj jezik radi raka dvakrat operirati. Prerezali so mu grlo in mu vzeli docela ves jezik. A vendar Paradies danes govori, in hoče v kratkem zopet igrati na odru. Telefonska In brzojavna poročila. Celovec 23. oktobra. Dosedanji slovenski poslanec prelat Lambert Ein-spieler je odklonil zopetno kandidaturo za drž. zbor. Trst 23. oktobra. Mej „Progres-som" in „Democratico" se je doseglo porazumljenje glede državnozborskih volitev. Progresisti prepuste peto kurijo demokratom, ti pa bodo v drugih razredih glasovali za progresovske kandidate. Dunaj 23. oktobra. Minister Rezek še kacih 14 dni ne sme iz sobe, potem pa poj de na jug, da po vse ozdravi. Češki listi izrekajo svoje obžalovanje, da Rezek prav sedaj, ko je toliko vele-važnih vprašanj rešiti, ne more vplivati na" odločbe vlade. Dunaj 23. oktobra. V krščansko-socijalni stranki je nastal razpor. Krščansko - socijalni delavci so zahtevali, naj se v peti kuriji kandidira vsaj nekaj delavcev, kar paje vodstvo odločno odklonilo, ker smatra delavce samo za „Stimmvieh". Praga 23. oktobra. „Hlas Naroda" pravi, da se je Berks nedeljskega posvetovanja udeležil samo kot privatna oseba, Povše pa da je pisal, da je sploh celo posvetovanje prezgodnje. Line 23. oktobra Volitev volilnih mož iz pete kurije na Gorenjem Avstrijskem je kočana. Izvoljeni so bili klerikalci. Inomost 23: oktobra. Baron Di-pauli je naznanil, da pride na volilni shod, ki se bo tu vršil 5. novembra. Prireditelji shoda so njegovo udeležbo hvaležno odklonili. Shod v Kalternu, kjer je Dipaulijevo bivališče, je soglasno odklonil Dipaulijevo kandidaturo in z veliko večino kandidaturo Dipau-lijevega svaka Zallingerja. Inomost 23. oktobra. Opat Freu-infels se boji, da bi v kuriji veleposestnikov - prelatov propadel in hoče vsled tega dobiti kak kmetski mandat. Sofija 23. oktobra. Narodno sobranje je sklicano na dan 8. oktobra. Bruselj 23. oktobra. Krüger namerava obiskati Pariz, Ber0lin, Dunaj, Petrograd in Rim, v svrho, da bi velesile intervenirale vsaj toliko, da bi Angleška dovolila Burom neko avtonomijo pod angleškim nadzorstvom. Narodno gospodarstvo. Trgovska in obrtniška zbornica. (Konec.) Zbornični svetnik Karol Luck-mann stavi na to nujni predlog, naj se naprosi c. kr. železniško ministrstvo, da bi na gorenjski železnici, na kateri po novem voznem redu s prvim oktobrom t. 1. izostaneta vlaka št. 1720 in 1721 iz Ljubljane do Jesenic in nazaj, vozni red ostal dozdajni. Še v teku letošnjega poletja je nameravala južna železnica na progi Dunaj - Trst uvesti dva nova brzovlaka s skrajšanim voznim časom. Obenem pa bi državna železnica osebni vlak št. 1717 neposredno zvezala z vlakom št. 917 v Trbižu in njegov odhod določila zgodneje tako da bi imel zvezo z novim brzovla-kom južne železnice na progi Dunaj Trst in bi vstvaril ugodno zvezo iz Monakovega v Trst V Ljubljano pa bi prišel tako zgodaj, da bi bil praktičen le tedaj, če bi se moglo z brzovlakom južne železnice peljati dalje, za lokalni promet bi pa bil neraben. S prvim oktobrom pa južna železnica iz neznanih razlogov ni uvedla brzovlakov; zategadelj je pa tudi c. kr. železniško ministrstvo izključilo vlaka 1720 in 1721 iz voznega reda. Tako pa je odpadla edina ugodna zveza z Gorenjskega v Ljubljano, zveza, ki jo lokalni promet neobhodno potrebuje. C. kr. železniško ministrstvo naj se torej naprosi, naj ukrene, da ostane pri starem voznem redu, dokler ne uvede južna železnica brzovlakov. Sprejeto. V tajni seji so se potem reSiie neka« tere personalne zadeve. Measmerjev raj, nedosežno izborna mešanja. Zavoji za posknšnjo K T—, 126, 160 in K 2 — pri Antonn Staculu, Jak. Luckmanna nasledniku, in Iv. Buzzoliniju, trgovina z delikate-8ami v Ljubljani. (2130—1) (Želodec krepcujoče vino.) Sun J a, 23. septembra 1898. Blag. gospod TI. Ijeiistek, lekarnar v Ljubljani. Rad priznavam, da je Vaše Condurango JHalajra vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, krepi telo, lajša in vzbuja slast do Jed'J- »r. J. Folnegovle, (9—43) obč. zdravnik. Meteorologično poročilo. VUina nad morjem 808-9 m. Srednji *r»6nl tlak 786-0 mm. Cas opazovanja Stanje barometra •h o Ig VntroTi Nt-bo II 22 23 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 742 8 743 2 7418 8 8 al. svzhod oblačno Š s 6 2 si. jug 84 si. jug oblačno oblačno % Srednja včerajšnja temperatura 9 4", nor-male: 9 3°. ZDura-ajs^a* borza dne 23. oktobra 1900. Skupni državni dolg v notah .... 9660 Skupni državni dolg v srebra , . . . 96 35 Avstrijska zlata renta....... 114 10 Avstrijska kronska renta 4% .... 9740 Ogrska zlata renta 4°/e....... 113 85 Ogrska kronska renta 4°,0..... 90 — AvBtro-ogrske bančne doinice . , . . 1700 — Kreditne delnica ... ..... 647'— London vista.......... 240*75 Nemški drž. bankovc na 100 mark BO mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... 0. kr. cekini......... 117721/* 23 64 1921 9030 1136 Poslano. Podpisana obžalujeva, da sva zoper gospoda Josipa Arharja, posestnika v Vižmarjih, naperjeno, njegovo čast zadevajočo govorico verjela in jo naprej povedala, ter preklicujeva, kar sva zoper njega govorila, kot čisto neutemeljeno neresnico. V Vižmarjih, 22. oktobra 1900. Jožef in Mana Magister (2187) posestnika v Vižmarjib. Kulmbasko krepkostno pivo pasterizovano v steklenicah se dobiva v prodajalni (2023—20) Edmund Kavčič Prešernove ulice, nasproti glavne pošte. Okolu 50 hlebov sira & kakib 15 klg. težkih in dobre kakovosti, se po nizki ceni 40 gld. za 100 klg. franko zaboj od Gradca dobi pri prvi štajerski mlekarski zadrugi '■ (2188—1) ©©©©©©©© ?H(odree najboljši fabrih\ai najlepša fagona v veliki bberi in po najnižjih cenah priporoča (2069-3) JYl«5tni trg „JV(«$tnen) doma" w 1 U5«K dan od 9. dopoludne dc 4. popoludne. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod iz Ljubljane juž kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; dez Selztbal v Aussee, Solnograd; čez Klein-Reiflmg v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj ; cez Selzthal v Solnograd, Inomost, tez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprila ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj — Ob 4. ari 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovrc, Franzensfeste, Ljubno, cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curita, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano jnž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob il. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Gene ve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Danaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Danaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobra in aprilu ob nedeljah ii praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer. Spretn.e, solid_23.e potovalne uradnike (akvizitčrj « > za vse zavarovalne stroke vsprejme proti vlaokl proviziji, sšasoma tudi m stalno plačo tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice. LastnoroCno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: ..akvizlter So" upravništvu „Slov. Naroda". (1531—24) Trgovskega pomočnika izvežbanega v ielezninski, špecerijski, miro-dilnški in steklarski stroki, sprejme A. Casagrande (2i82-2> A|dovNČina (■■f lm0i-slio). V gostilni jri avstrijskem cesarju" se toči dobra sladka rebula, izvrsten pro-sekar in dobra brzanka. Ondi se odda tudi takoj vinska klet v najem in nekaj vinskih sodov se tudi proda. (2180—2) | ^ žzt* e l> c\ m jj a I % že 2., 15. in 16. listopada S Prepuščam zakonito izdelano prodajno listino X 1 italijanska križova srečka i 1 ogrski hipotečni igralni list S 1 Joszio srečka | 1 pozemske srečke igralni list I. emisije (2159-2) za 27 mesečnih vplačil a 4 krone. * '-i~V-*-r 1^r. 1*c,.1-*:r. •. «\«. »vt, .tf ».••••■•••••»•• • •■•••» ...•..« • •» • • • - • • • • • • • • Objava. JVajnanjam 5/. občinstvu, da bodem obrt umetnega in stavbins^egra * * ******** /rf/učarstva svojega ranjcega soproga Jvana SPrs^3cr'Ja tudi v bodoče pod isto tvrd^o nadaljevala, in zatrjujem p. n. odjemalcem, da mi bo vedno S%rb, da se istim povsem ustrejfe in ta/^o vjdrji solidnost in e/fea^*1-nost dosedajne tvrdl^e. (2176—2) To mi bode tem /oyje spolniti, k.er sem dosedanjega večletnega poslovodjo g. J[lojjija }/(ihelič-a tudi v bodoče pridobila in bode isti Se vedno potrudil, da se bodo vstvarjala enal^a mojstersk& dela v umetnem in stavbenem J^ljučarstvu kah^or do sedaj. Priporočam se torej vsem velecenjenim gg. arhitektom, srau-binski™ in zidarskim podjetnikom, prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu ja mnogobrojna naročila ter beležim j odličnim spoštovanjem JV(arija SPre*&eK *- r- K:- »Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani Špl*alsi<«> »lice 22- 2Ta.3c-ia.p In prodaja. . vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih '' pisem, srečk, novcev, valat i. t. d. po najknlant-nejsih pogojih. (1877- 34) Posojila, na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti knrzni izgubi. Fromese k vsem žrebanjem. Sprejemanje denarnih, vlog na vložne knjižice, na tekoči račnn in na giro-konto s 4°/0 obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskom.pt menjic najknlantneje. Sorzna narožila. i UdaiaUlj in cdgovomi *rrk . Josip NoIIi. T*A8tninft in tisk aNarodn« Tiskarne*.