Svindel liberalno - narodne stranke z našimi vinorejci. Uničujoča sodba poljedeljskega ministrstva o liberalni vinarski zadrugi v Celju. Pred par meseci se je liberalna viaarska zadrnga v Celjn obraila na razae aaše pristaše, da bi sodolovali pri tej zadragi. Previdai aaši aiso verjeli sladkim besedam, hoteli pa so se veadar poučiti, koliko reeaice je aa velikem kričaflju liberalae straake, s katerim so oživotvcrili viaarsko zadrago. Pozvedeli emo sledeče, kar s tem predajemo javaosti, riasti zaaimiv odlok poljedelskega aiiaistrstva s primeraim tolmačenjem iz vešče roke. Malodasa pred deželaozborskimi volitvami je celjska liberalaa zadružaa zveza, prav za prav aarodaoliberalaa straaka, osaovala viaarsko zadrngo v Celju, katere delokrog obsega okrajni glavarstvi Celje in Brežice. Liberalci so trobili v svet, da so poslanci S. K. Z. krivi nizkih eea, najbrže tndi laaske dobre letiae, ki je povzročila padaaje cen; aašli pa aiso kalinov, ki bi se jim vsedli aa take bedastoče. Ob eaem so osaovali viaarsko zadrago v Celja z velikim hrnpom, vse viaorejce brez razlike strank vabili v njo ifl bobaali po celem Spod. Štajerskem. Žal se je aašlo tndi aekaj pristašev S. K. Z., ki še vedno aiso prepričaai, da liberalao straako pri ajeaih delih nikdar ne vodi resna skrb za ljadski blagor, ampak le strankarska sirast aajgrše oblike ter lov za glasovi pri volitvab; celo v odbor so dobili aekaj pristašev S. K. Z., ki so seveda le za štafažo. Cela trama liberalflih agitatorjev je lovila člaae zadruge po vinorodnih krajih; pri tem lovn pa 80 posebno povdarjali, da je zadrnga delo liberalne stranke, oziroma zadražae zveze celjske, ki je orodje liberalne stranke, tndi bo pridao adrihali po poslaacih S. E. Z., češ da ne skrbi za viaorejce. Med tem časom se je saovala zadraga, pa tako pomaajkljivc, otročje aaivao, brez finaacijelBe podlage, brez strokovajaškega znanja, ne meneč se za nevarnost, kateri so zadragarji izpostavljeai, da to imcaajeino aaravaost brezvestao igro z ljadskim premožeajem. Seveda ker se Iiberaloem ai šlo za resao delo, ampak lo za agitacijo proti S. E. Z.! Prvi korak je bil, da so šli beračit za podporo (meada kar 100.000 K) k vladi! Pri vladi beračijo tisti gospodje liberalci, ki so še nedavno očitali Ijubljanski zadražai zvezi, da dobiva od ministrstva prispevek par tisoč kroa za režijske 3troške 8voje gospodarske orgaaizacije. To je prav pristao liberalao oviakarstvo! — Poljedelsko miaistrstvo je preštudiralo prošnjo viaarsko zadrnge v Celja ter po strokovajakih dalo preiskati žiFljeaske pogoje te liberalae zadruge. Po temeljitih pozvedbah je miaistrstvo prošnjo vrailo zadrngi z odlokom, kateri je aaravaost uaičevalea za te liberalne zadrugarje, s katerim je izrečeaa smrtaa obsodba aad tem podjetjem. Priobčimo ta odlok poljedelskega aiinietrstva doslovao : Odlok c. kr. poljedelskega ministrstva od 5. sušca 1909 št. 6612/A. H. radi prošnje 1. spodnješlajerske vinarske zadruge za podporo se glasi: rPoljedeljsko miaistrstvo je priprayljeao, prošajo blagohotao apoštevati ia sploh res dobro faadirane kletarske zadrage v sloveaskem dela Štajeiske podpirati. BIzkjučeao pa je, da bi miaistrstvo dalo obratao glavaico, katero aaj si zadraga aa temelja svojega člaastva dobi pri zadrnžai zvezi, dati se more k večjem prispevek k režiji za prvi začetek ia sicer zaesek, ki ae presega 15 do 20% osaovaih stroškov, če tudi dežela temu primerea zaesek prispeva. BPredao pa se sploh more prošajo v pretres vzetii treba si je biti na jasaem o formelaih podlagah tega podjetja, vrh tega se aam mora dati pripomočke, da se more presoditi, ali bode podjetje moglo prospevati. BPri prošaji pa maajkajo pravila zadrnge, v pravilih bi se moralo določiti, da mora vsak zadružaik svoj izdelek (viao) izročiti zadrngi v svrbo razpečavaaja, proSaji m a a j k a sezaam o člaaih, njih poklicu in velikosti viaograda, manjka sezaam, koliko deležev se je podpisalo, koliko vplačalo; maajka ctlo vsak proračnn, koliko se bode iavertiralo (zazidalo, nakupilo po?od i. t. d.), maajka preračun rentabilitete (kako se bo podjetje reatiralo), ker bi se moralo v ta aamea aazaaaiti, koliko ia kakšao viao, po katerih ceaah se bo viao kapovalo oziroma prodajalo, ai povedalo, koliko režije bo prlbližao, koliko se bo plačevalo za obresti in amortizacije osaovae glavnice itd. Tadi maajka aačrta, kako se bodo pokrili stroški, ki ae bodo pokriti z lastnimi deleži oziroma z državao ia deželao podporo. ,Tako borai podatki vzbnjajo oelostrab, da podjetje po vsem tem ae bo moglovaobeaem ozirn prospevati. »Snmljiva je mala lastaa glavnica (deleži), ki mora saj 30% osaovaih stroškov zaašati, ako se hoče podporo zahtevati; ravaotakojesnmljiv namea, lastne k u p č i j e delati (t. j. ae aa račna zadražaikov, ampak aa lastea račnn) kar pomeni za zadrugo velik riziko. BNa prevzeto viao zadražaikov bi se moralo p r ev i d a o aekaj aa račaa dati zadružaiku ia viao le v komisiji (t. j. na račaa zadražaika) prodajati. nT_di je samljiv aamen, gostilaiško koncesijo si pridobiti, kajti potem sodeč zadruga aoče stopiti v kupčijsko zvezo s pošteno veliko viasko trgoviao, ampak se hoče z ajo v boj spastiti brez dovolj varae podlage; vrh tega hoče nase vzeti nevamost točenja vina ter hoče Bvoj zelo nezrel načrt opirati le na tajo podporo. nTaka podpora ae more ia ae sme nikdar biti bistvena podlaga za gospodarski temelj kmetijske produktivae zadrnge. nSamo tedaj se sme riskirati gostilaiški obrt, če so razmere izredao agodae ia če ima zadraga močao financijelno podlago ia če jo vodijo v knpčiji dobro izšolaae moči. BZadrngo kakor to v Celjn se mora pred tem resno svariti, ker nima dovolj finaacijelae podlage, priporoča soji, da se pouči onsodi kletarske zadrage aa Dnaajn, kije tudi koacesijezagostilae imeia(paje žalostao propadla ia zadružnike hndo aa premoženju oškodovala — opomba urednika).u" Tako je govorilo poljedelsko miaistr8tvo. — Hnjše zanšnice pač ne morejo dobiti liberalni gospodarski organizatorji! Pozivljamo vse svoje somišljeaike, aaj ljudstvo svare pred to zadrago ia aaj viaorejce pravočaano opozorijo, da se obvarnjejo žkode. Svoj deaar morejo dobiti nazaj ia se rešiti jamstva kot zadružniki, če takoj odpovedo svoj delež; seveda so liberalei že vedeli, da bo njih lamparija prišla na daa, zato so v pravilih meada določili, da odpovedane deleže izplačajo Sele tri leta po odpovedi. Omenimo še, da imata glavno beeedo pri tej zadrngi bivša propala kaadidata B. Kunej iz Žalca in Ivaa Malns ter aekaj Bizeljčaaov. Dotičai Bizeljaaci Baj raje gledajo, da v življeaje spravijo pred štirimi leti osaovaao viaorejsko zadrngo v Brežieah, ki še daaes ai pričela poslovati. Stara stvar je pač, da liberalna podjetja ae prospevsjo, ker so liberalci povsod preobjestai, da bi za druge skrbeli. Liberalai večji posestaiki dobro prodajo svoje vino, od malega kmeta poknpijo vino po aizki ceai pa ae za zadrngo, katere odboraiki so, ampak sami za sebe. Ako sedaj mali viaorejec ae bo sprevidel, da ga liberalci le izkoriščajo, potem ma pač ai mogoče več pomagati. Somišlieaiki poačujte ljadstvo! Slov. kmečka Zveza ima v programn povzdigo zadrnžaištva, zopar katero so se kraajski liberalci skozi dvajset let borili, posebao pospeSevaaje saovaaja prodaktivaih knoetijskih zadrug; aaša gospodarska centrala, Zadrnžaa Zveza v Ljabljaai oziroma v Maribora temeljito štadira rprašaaje, kako posebao prodajo vina ia sadja zadružnim potom organizirati. Eadar bo aačrt dobro pripravljea ter zrel, zlasti podaaa financijelna podlaga, tedaj stopimo aa plaa ia bo v večjem slogu orgaaizirati prodajo vir,a ia sadja. Treba pa bo še maogo pončevalaega dela med ljudsteom. Nikdar pa ae boKO to izkoriščali v atraakarske aame_e kot libsralei; katerim se je to koreaito poaesrečilo. Kmet iosa zopet aov dokaz v rokah, koliko so vredad sladke besede liberalae Btraake ia ajeaih *jgitatorje?. Eončno kličemo liberalceai po tej velikaaski blamaži: dober tek!