GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRA ttttt i E S T 0 LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 15 din — LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 330 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Štev. 4 (462) leto x. NOVO MESTO, 29. JANUARJA 1959 UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje •Slovenski poročevalec* v Ljubljani S PROSLAVE ŠTIRINAJSTE OBLETNICE POKRAJINSKE KONFERENCE SPZZ Veliko slavje v Črnomlju Na nedeljski proslavi 14. obletnice pokrajinske konference iske protifašistične ženske zveze v Črnomlju se je zbralo v venske prc*.--------- rani Prosvetnega doma nad M&_*ena_Jn gostov V SEVNICI — prva Šolska *adruga! Ustanovilo jo je 42 članov 19. januarja. Več berite o njej na 5. strani današnje številke. ^LEVlZiJSK! SPREJEM- NIK si je v preteklem tednu J^slila kavarna na Glavnem £«u v Novem mestu. Obisk oo tudi tu zdaj prav gotovo v«ji saj imamo zda|j v d0. »njski metropoli šele dva televizorja v javnih lokalih. NOV TRGOVSKI LOKAL "reja Kmetijska zadruga Videm-Krško (desni breg) na Gubčevi cesti v bližini stavbe DOZ. Vse kaže, da bodo novo prodajalno za sadje, zeđenjavo in podobna hranila kmalu odprli. NA SENOVEM se množične organizacije že pripravljajo na počastitev krajevnega praznika, o katerem bomo v prihodnj i Številki obširno poročali. KLUB OZN so ustanovili v taborniški ,veti Vinka Psde-r ~a na novomeški gimnaziji wna 11 članov in je že v sti Kih s Centrom mladinskih klubov OZN, ki je v Celju. Slo-dvo- . Konference so se med drugimi udeležili tudi znani partizanski borci Franc LeskoSek-Luka Pepra Kardeljeva, dr. Jože Vilfan, Boris Ziherl, Janez Hribar, Albina Malijeva, Niko Slllh, Marjana Draknlerjeva, Ivan Novak-Očka Mlca JanCarjeva, Tine SusterSlC, dr. Jože Rus, Franc Lubej, Franc PirkoviC in Niko BelopavloviC. Bela krajina je sprejela preteklo nedeljo v goste številne najzaslužnejše žene in ostale najvidnejše prvoborce ter predstavnike ljudske oblasti. V Črnomlju je bila namreč otvoritvena prireditev v sklopu proslav letošnjega jubilejnega leta 40. obletnice KPJ in SKOJ — proslava 14. obletnice pokrajinske konference Slovenske protifašistične ženske zveze. Proslava je bila v Prosvetnem domu v Črnomlju, to- je v isti dvorani, kot je bilo 14. in 15. januarja 1945 pokrajinsko zborovanje SPZZ za Dolenjsko in Notranjsko, katerega sta sklicala IO OF in glavni odbor SP2Z. Takratnega zborovanja se je udeležilo nad 400 odpo- slank z Dolenjske in Notranjske ter delegacija žena iz Slovenskega Primorja. Tedaj so ženam govorili Boris Kidrič, dr. Marijan Breoelj, ing. Vid Lev-stek in tovarišica Ocepkova, tedanji komandant NOV in POS generalni major Dušan Kveder pa je podelil 57 najbolj zaslužnim ženam — od tega jih je bilo 21 iz Bele krajine — odlikovanja red hrabrosti In znak hrabrosti, s čimer je v imenu Glavnega štaba izrazil zahvalo za vse, kiar so slovenske žene do tedaj storile v narodnoosvobodilnem boju. Nedeljsko zborovanje je otvorila črnomaljska godba na pihala z »Intemacionalo*1, nato pa je navzoče pozdravil sekre- Precejšnji napredek Občni zbori 6mdlkalmdh podružnic v občimi Videm-Krško so zaključeni. Za razliko od dosedanjih, so bili letošnji posvečeni predvsem sindlikalnemu delu. Člani podružnic so na njih reševali stvarne naloge in, prav zato so bile razprave zelo živahne. - ■ ■ Ti Delavci že Čutijo obrait, ki v njem delajo, kot splošno ljudsko, torej tudi kot svojo lastni-no. Načenjali so vprašanje notranjih odnosov v kolektivih, JU Za vas so pripravila naša znana podjetja vrsto novih daril in zanimivih nagrad za naše veliko novoletne nagradno žrebanje: radioaktivno aktrotermo Naše sloveče zdravilišče z DOLENJSKIH TOPLICAH: 10-dnevno brezplačno zdravljenje; Izvozno trgovsko podjetje VINO BREŽICE: sodček najboljšega belega sortnega vina; Vinarska zadruga v Kostanjevici na Krki: sodček prvovrstnega dolenjskega cvička; in Zadružno trgovsko podjetje »VINARSKA« BREZINA v Brežicah: sodček sladkega bizeljčana; Gozdarska poslovna zveza ZASAVJE v Sevnici: 2 metra drv za kurjavo; Industrija perila v Novem mestu: 2 garnituri moškega perila znane znamke LABOD; KRKA, trg. podjetje na veliko v Brežicah bo prispevalo: 2 garnituri za britje In 2 garnituri za manikiranje; KREMEN, rudniki nekovinskih rudnin Novo mesto, je pripravil prijetno presenečenje: 20 zavitkov novega čistilnega praška DIK; Ne pozabite, da vas čakajo še druga lepa darila: BLAGO ZA MOŠKO OBLEKO — Izdelek tovarne NOVOTEKS, Novo mesto; 2 toni premoga — kock — darilo Rudnika SENOVO; 10-dnevni pension v Zdravilišču CATESKE TOPLICE; garnitura ženskega perila — darilo tovarne BETI, Metlika; 10 parov Expres napenjačev — darilo znane KOPITARNE v Sevnici; 50 drevesnih sadik •n 50 trsnih ccpljenk je prispevalo KMETIJSKO GOSPODARSTVO Kostanjevica na Krki; eden izmed srečnih .izžrebancev bo tudi letos preživel 10 brezplačnih dni v zdravilišču ŠMARJEŠKE TOPLICE, 8e vedno pa ne vedo vsi, da je letos prva nagrada našega velikega novoletnega nagradnega žrebanja za •tare in nove naročnike DOLENJSKEGA LISTA darilo našega uredništva in uprave: nov TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK Pri žrebanju bodo sodelovali vsi naši naročniki, ki bodo do 15. februarja poravnali polletno naročnino. Prihodnji teden Vas bo obiskal Vaš pismonoša, zato prihranit« zanj 300 dinarjev za Dolenjski listi strokovne tečaje, v nekaj zatrt škodljivi ijrirnitivizem, ki :ih tudi »lačevania no J€ zlastI Izrazitve v; rekaterih dotaknili »o se družbene prehrane, ker vidijo, da podjetja, kjer so že uvedli obratne menze, mnogo bolje uspevajo. V številnih podjetjih so zahtevali razne primerih tudi plačevanje po učiniku. Na mnogih občnih r bobrih, sp nproiali člani *.bo.ra proizvajalcev svojim kolektivom, ki so jih dovolili. 7.o dosedanji občni zbori so bili zaradi precej razgibanega sindikalnega dela v občini Videm-Krško na dostojni tehnični višini. Letošnji so pokazali še nekaj novih uspehov. Sindikalne podružnice so se lotile reševanja stvarnih nalog in torej prenehale s politiko besedovanja. Čutiti je močan porast prodiranja zavesti, da je odnos komuna — podjetje temelj sedanj« ureditve in da je zato treba večino vprašanj reševati v tem okviru. Razen tega so letos uspešno rešili tudi kadrovsko zasedbo v etndikallnih vodstvih. tar občinskega komiteja ZKS Franc Kočevar. Sledil je govor Francke Dolenčeve, prve sekretarke Okrožnega odbora SP2Z za Belo krajino. Opisala je dosledno borbo belokranjske žene za nacionalno svobodo, z»a svojo enakopravnost in za primerne osnovne življenjske razmere. Njih požrtvovalnosti gre priznanje, da je Bela krajina preživljala Glavni štab NOV in POS ter Itevilne partizanske brigade, ki so preprečile uničevalcu slovenskega življa likvidacijo belokranjskega osvobojenega ozemlja. S skrbno nego otrok borcev s Korduna so že tedaj kovale In utrjevale bratstvo in enotnost s sosednjim hrvaškim narodom. Predsednik ObLO Črnomelj Janez Zunič pa je v govoru opisal nenehno rast Bele krajine iz gospodarske in kulturne zaostalosti ter utrjevanje delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja, kjer imajo žene tudi svoj pomemben delež. Z dosledno borbo za povečanje proizvodnih kapacitet ter za dvig proizvodnosti v industrijskih podjetjih in gospodarskih organizacijah, kakor tudi z uvajanjem strojne obdelave zemlje in upoštevanjem sodobnih znanstvenih dosežkov v kmetijstvu bo kmalu podre P"idpv^dredr! \ ., _'... j »ja sveta LRS in ljudjBjf poslanec za Belo krajino dr. Jože Vilfan je poudaril visoko vrednost in zavest belokranjske žene v narodnoosvobodilnem boju ter opozoril žene na naloge, ki jih čakajo pri nadaljnjem razvija- Leninovemu spominu V ponedeljek zvečer je priredila novomeška Ljudska univerza spominsko proslavo ob obletnici smrti Vladimira XIji-ča Lenina. O velikem revolucionarju ln učitelju proletariata je govoril predsednik OLO tov. Franc Pirkovlč; sodeloval je tudi moški pevski zbor PD Dužan Jereb. nju in utrjevanju naše socialistične stvarnosti. Med posameznimi govori so se zvrstili in pozdravili zborovanje pionirji osnovne šole Črnomelj ter predstavniki kolektivov rudnika Kanižarica in Belokranjskega gradb. podjetja, številni kolektivi pa so poslali zborovanju pozdravna pisma. 2ene so poslale z zborovanja brzojavke predsedniku tov. Titu, tov. Mihi Marinku in tov. Angeli Ocepkovi. V nekoliko preobširnem kulturnem sporedu so v 15 točkah sodelovali z recitacijami Ana Bogatajeva in Majda Brniko-va iz Crnoml;a ter Vailčl Pali-kova in Jože Petrič iz Metlike, Janez KramariČ iz Črnomlja pa je prebral črtico ^Pokolj v Lazah«, dalje so nastopili solistka Ivanka Krašovčeva iz Metlike, ženski pevski zbor in moški oktet iz Črnomlja ter folklorna skupina iz Adleši-čev. Ob zaključku slavnosti je v avli Prosvetnega doma v Črnomlju znana partizanska borka tovarišica Regina Firova iz Metlike odkrila spominsko ploščo, ki jo je sprejel v varstvo v Imenu občinskega ljudskega odbora podpredsednik Lojze Hutar. bp. V Hinjah so pridno delali Kdor pozna poti na Lopato, 'Soda :u Hrfb pni Hinjali, 'ta ve, da so tod slabe ceste, neprimerne za motorna vozila, pa tudi z vprežnimi vozuni Je vožnja težka, posebno ob sHabeoi vremenu. To najbolj muci prebivalce teh vasi. V decembru so na pobudo zadruge in SZDL začeli popravljati cesta, kd vodijo na Hrib, v Hinje, Lopato in na Sela. Bili so pridni, kar nam potrjuje popravljenih pet in pol kilometrov ceste. Za popravilo so porabili ln ractbilli približno 400 kub. metrov kamenja ln opravili okoli 5500 delovnih ur. Tako delo j* za vse organizacije ln udeležence pohvalno in naj bi ga posnemali todi drugod. M. S. RUPENOVA MAMA JE UMRLA Zgodaj ovdovela mati s pe- iskali njo, Rupenovo mamo. tirni otroki je že v stari Jugo- Njo, majhno sključeno starko, slaviji stopila na težko pot re- mater in odločno borko. Več- volucionarnega boja. Pričela se krat je na podstrešju domače je boriti proti krivicam in za- hiše skrita čakala, da je so- tiranju. Hranila in pojila je vražnik odšel. Leta 1944, ko so svoje otroke in pomagala po- pobili Osterčeve, je tudi ona vsod, kjer je bilo treba. Na- stada pred puškami, majhna, sprotnikom je vedno povedala siva, toda vsa odločna in brez resnico v oči. Bali so se je in strahu. Srečno naiključje jo je prav zato govorili: Rupenovo rešilo. Vsi partizani so bili kot hišo moramo uničiti! njeni otroci, saj sta tudi njeni Prišla je vojna. Njeni otro- Kat7<» in Mara noslli puški ci, najdražje kar je imela, so med prvimi prijeli za orožje. Živela je v ognju resolucije kot borka med borci. Zato so jo ljubili in ji pomagali, ker je tudi ona pomagala drugim. Bližala se je svoboda. Ze ta-* ko redka, vedno na hitro napisana pisma od Katje, so ne* hala prihajati. Skrb je kljuva-la v njenem srcu. Kaj je z mojo najdražjo, s Katjo? Prišla je svoboda. Rupenova mama se je vrnila v Mirno peč. Borci so se vračali domov. Prišla je Mara, toda Katje ni bilo. Materi ni mogoče lagati, niso ji povedali, sama je zaslutila, da je ne bo več. Grenka kaplja je kanila v radost svobodnih dni. Ni je zlomilo. Pomagala je graditi novo in vse svoje ljubeče srce je posvetila svojim vnuč-kom. Pionirji iz odreda, ki nosi Tako jih je vzgojila. Prihajala ime njene ljubljene Katje, so so redka pisma, njeno srce pa prihiteli iz Maribora in se poje trepetalo v nenehni skrbi, slovili od nje. V njihovih otro-Sovražnik je divjal. Izropali so 'Wh srcih še živi spomin na ji hišo — domače ognjišče nje- dobro, sključeno mamico, ki nih otrok —• in ji prepovedali i*h jte pred nekaj leti obiska vstopiti vanjo. Bežala je, se skrivala in delala za partizane. Vsak košček kruha, ki ga je dala borcem, je bil kakor da gu" ja~Xfdrexakr svoji Kulji ali Mari, Takrat jo je vedno stisnilo okoli srca vprašanje: Kdo ve, kod hodita zdaj? Kadar so belogardisti vdrli v Mirno peč, so vedno najprej la. Ob grobu so se zbrali nekdanji borci, ki jim je tolikokrat dala kruha, jih napojila in jim pomagala s toplo besedo*. One pa ie legla k svoH ljubljeni Katji; Rupenova mama — partizanska mama spi zdaj mirni sen v svobodni domači zemlji. Ostala bo v naših srcih. Brežice se Dva razgovora v Vidmu-Krškem pripravljajo proslavo za veliko »Kaj menite, katera je najpomembnejša naloga vaše občine v letu 1959?« »Naloga na žalost ni le ena, ampak jih je več. V prvi vrsti bomo skušali v sodelovanju s podjetjd reševati stanovanjsko vprašanje, ki je lz leta v leto bolj pereče. Preskrba našega mesta s sadjem in zelenjavo ne poteka v re- raljL OdkaT je bila odprta avto cesta, Je usmerjen velik del prometa iz Štajerske skozi Videm-Krško, ker imamo urejen dovoz na avto cesto. Ureditev ceste terjajo od nas že higienski ozi-ri, saj povzroča močan promet poleti neznosen Prah, pozimi ln STANE NUNClC, predsednik ObLO, odgovarja: du. Trgovsko mrežo bomo zato letos usmerili v pogodbeno oskrbo preko kmetijskih zadrug. Ce tudi tako ne bo uspeha, bomo morali raernišljati o posebnem trgovskem podjetju za s-ad-je ln zelenjavo, vendar upamo, da bo pogodbena preisknba na redili« konec dosedanjim težavam. Pred nami je še ena pomembna naloga. Našo glavno prometno žilo v Vidmu-Krškem, Gub-čevo cesto, moramo modenndzi- V soboto 1. seja obeh zborov začasnega ObLO Novo mesto Predsednik ObLO Novo mesto Maks Vale je sklical za soboto. 31. januarja, sestanek vseh odbornikov občinskih ljudskih odborov, k| so bllj izvoljeni na območju nove občine Novo mesto. Na njpj bodo določili število odbornikov začasnega ljud. odbora, takoj nato pa bo 1. skupna seja obeh zborov začasnega LO. Izvolili bodo predsednika in dva podpredsednika, razpravljali bodo o vprašanjih stanovanjske skupnosti ter rešil} več upravnih zadev. Slednje je tudi na dnevnem redu ločenih sej obeh zborov, ki bosta sledili prvi skupni seji. rizem in gostinstvo, bomo morali temeljito preurediti tudi že obstoječo gostinsko mrežo, saj marsikje ne zadošča niJti osnovnim aanitarno-higienskim predpisom. S povečanjem področja naše občine je postalo pereče tudi vprašanje lokalnih prometnih zvez. Krajevnim uradom in odborom bomo skušali .sicer prepustiti čimveč pristojnosti, vendar s tem vprašanje še ni rešeno. Videm-Krško postaja središče. PojaviUe se bodo težave za- (Nadaljevanje na 3. strani) Pretekli teden so se sestali tudi v Brežicah in se pogovorili o proslavah 40-letndce KPJ. Sklenili so, naj bodo proslave čimbolj množično pripravljene in naj pri njih sodelujejo kolikor mogoče občinske prosvetne ustanove in društva ter družbene ln telesnovzgojne organizacije. Proslave so predvidene skozi vse leto ob najvažnejših praznikih Iz zgodovine delavskega gibanja in razvoja naše Partije. Od pomembnejših prireditev naj omenimo večjo zgodovinsko razstavo o razvoju KPJ s posebnim oz inom na razvoj delavskega gibanja v Po-savju. Razstavo bo za praznik ustanovitve OF odpri Posavski _ muzej v Brežicah in bo odprta do poletja. Za občinski praiznnk v deževnem vremenu pa so histr na obeh straneh ceste poškropljene tudi meter in pol visoko z blatom, da o šipah v izložbenih oknih niti ne govorimo. Škropljenje ceste nas stane vsako leto 700 tisoč dinarjev, čeprav težavo s prahom samo omili. Kredit, ki bi ga najeli za ureditev ceste, za asfaltiranje ali kakršno koli drugo rešitev, bi torej brez težav v osmih ali devetih letih izplačali. Lokalnim cestam bomo morah posvetiti mnogo pozornosti. To zahtevata od nas razvijajoča se kmetijstvo in turizem. Naj omenim samo primer področja Se-roše—Veliki trn, kjer prebivau-ci lani niso mogli prodati sadja, kar nimajo ceste za odvoz. Imamo več lepih turističnih posto jank, na primer Sremič in Lib-no, kamor bomo morali zgraditi sodobne ceste. Da bi razvili *u- OD L DO 26. JANUARJA 1959: 1.189 novih naročnikov Se 209 novih naročnikov se je v minulem tednu priključilo rednim bralcem in prijateljem Dolenjskega lista. Akcija seveda še ni zaključena, saj se je list v mnogih mestih in vaseh novopriključenih občin pravzaprav šele dobro predstavil, o čemer govore tudi številke iz teh krajev. Zato še vedno prosimo zlasti odbornike SZDL, da priporočajo Dolenjski list, glasilo okrajnega odbora SZDL Novo mesto, svojim članom, saj bodo le tako sproti obveščeni o vseh najvažnejših dogodkih, delu, nalogah in uspehih, ki jih dosegamo v okraju. Od 1. do 26. januarja se je na DOLENJSKI LIST naročilo skupno 1189 novih naročnikov lz tehle krajev: Občina BREZICE ........ 180 novih naročnikov Občina SENOVO......... 47 novih naročnikov Občina SEVNICA......... 233 novih naročnikov Občina VIDEM-KRSKO..... 118 novih naročnikov Stari del okraja ......... 473 novih naročnikov Razne pošt« v LRS in FLR.I 123 novih naročnikov Inozemstvo............ 15 novih naročnikov Prve tri številke letošnjega leta so razprodane. Ponovno sporočamo vsem starim ln novim naročnikom, da bodo začeli pobirati naročnino za prvo poletje 1959 (300 din) pismonoša prihodnji teden. pa bo muzej odpri nov, lepo urejen zgodovinski oddelek: »Hrvaško-slovenski upor 1573«. Mladinski in pionirski zbori pripravljajo s sodelovanjem Glasbene šole večer revolucionarnih pesmi. Za dan mladosti pripravljajo pionirja občinsko šahovsko prvenstvo, cvetni sprevod in kolesarsko tekmo, mladinski Aerokluib pa bo za ta dan pripravil letalski miting. TVD Partizan bo delavski praznik počastil s telovadno akademijo, mladinci pa se bodo med seboj pomerili v rokometni tekmi. Člani ZB NOV bodo šli z brežiškimi taborniki na praznik dneva borcev po poti, po kateri so jeseni 1941. leta hodili sko-Jevcl, zbranj v Brežiški četi, dokler ni bila le-ta v Gorjanah pni Podsredi uničena. Za občinski praznik v oktobru pripravljata Svoboda in prosvetno društvo festival kulturnih prireditev. Občinski sindikalni svet s« je obvezal organizirati v Dobovi 24. oktobra zborovaaja vseh članov sindikata. Na ta dan leta 1937 je bilo v Dobovi ob odkritju spomenika padlim vojakom 1. svetovne vojne zborovanje Ljudske fronte, na kateri je govoril znani »ljudski agitator« Ivan Krap. 2and:armeniua v Dobovi je skušala zborovanje sicer razgnati, toda ljudstvo ja ubranilo svojega govornika in, žandarmerija je morala popustiti. Na sindikalno zborovanje v jeseni bodo povabili medse zopet ljudskega poslanca Ivana Krapa. VREME ZA CAS OD 29. JANUARJA DO 8. FEBRUARJA Konec januarja ali okoli 1. februarja bodo nastopile lahne snežne padavine in močan padec temperature. V nadaljnjem poteku bo prevladovalo sončno vreme in postopno bo topleje. V. M. I Stran S »DOLENJSKI L S T. KPPZ BREŽICE IN KMETIJSTVO Brežiška proizvajalna poslovna zveza je naj delavne j Ša in tudi najmočnejša tovrstna kmetijska organizacija v našem okraju. Zdaj, ko je zemlja pokrita s snegom, je čutiti v kmetijstvu navidezno zatišje. Toda prav zdaj so okna stavbe KPPZ Brežice osvetljena pozno v noč. Strokovnjaki " pripravljajo nacrte za prihodnje leto. Od tega, koliko bomo posejali in kako obdelali, je odvisna žetev. Direktor KPPZ Brežice tov. Stane Reberr.ik je ustregel naši rado vednosti in povedal: »Našo kmetijsko proizvodnjo bi najprej razdelil v družbeno in zasebno. Javnost o naših načrtih, pa tudi uspehih, še ne ve mnogo. Najprej tom razložil načrte družbene kmetijske proizvodnje, nato še zasebne. V sestavu KPPZ imamo več kmetijskih posestev. Vsakemu smo naložili določene naloge. Kmetijsko posestvo Mokrice. Pomemben obrat tega posestva je perutninarska farma za vzre-jo pohancev, ki obratuje od leta 1957. Lani je vzredila 45 tisoč pohancev, v letu 1959 jih bo 59 tisoč. Glavni odjemalci so večja središča. Ko bo v Ljubljani pričela obratovati enaka farma s potrebnimi stranskimi obrati, bomo navezali z nijo kooperacij-ske stike. Ker je vprašanje valilnih jajc pri tako veliki proizvodnji težavno, smo ustvarili lastno jato tisoč kokoši-nesnic. Vsaka od njdh znese 180 jajc na leto. Tako smo zagotovili proizvodnjo pohancev. Nekaj dragocenih iizkušenj samo si v dveh letih ddla že pridobili, sproti pa odpravljamo razne pomanjkljivosti. •Kot postransko dejavnost tega posestva smo predvideli sadjarstvo. Sest in pol hektarov bre-skovih nasadov bo posestvo obnovilo ter zasadilo 2 ha hrušk in 2 ha jablan. V letu 1959 bo zasadilo še nadaljnje 4 ha hrušk Ves nasad bo nizkodebedni in strnjen, na eni površini. Vinogradniško posestvo v PI-šecah je specializirano. Poljedelske površine opušča in jih spreminja v vinogradniške ali sadjarske. Posestvo ima že 8 ha novih vinogradniških površin, od katerih je 4 in pol hektarov že v polni rodnosti. Posestvo se ukvarja tudi s proizvodnjo trsnega materiala-cepljenk. Letno lahko v svoji trsnici vzgoji 200 tisoč cepljenk. Kmetijsko posestvo Brežice se je k naši zvezi pripoji;!o lami. Specializiralo se je za gojitev hmelja. V letu 1957/1958 je zasadilo 6 in pol hektarov površin, v letu 1958/1959 pa spet 7 ha površin s hmeljem. To podjetje je pričelo z vrtnarstvom kot postransko dejavnostjo. V Cate-ških Toplicah bomo izkoristili Cesto Podšumberk-Bič bo zbližalo Žužemberk z avto cesto Kot je že znano, so se dela na cesti Podšumberk—Bič začela že lami. Letos bo cesta dogra jena in izročena prometu. Sredstva za dograditev so že določena. Tako se bosta Žužemberk in Suha krajina zbližali z avto cesto, potniki dn, turisti pa bodo imeii bližnjico in udobnejše potovanje v vabljivo dolino Krke z neštetimi slapovi in ribjim bogastvom. Tudi povezava s Kočevjem bo izboljšana. toplo vodo za gretje toplih gred Pripravljene imamo načrte za 600 kvadratnih metrov takšnih gred. Načrti so že v reviziji. Ce bodo pravočasno potrjeni, bomo i'eto,s pričeli z gradnjo, pozim; 1959/1960 pa bodo tople grede že dale na trg prve vrtnice. Živinorejski obrati. Iz njih nameravamo dobiti potreben hlevski gnoj za vse svoje kmetijske površine. V Čatežu gradimo pitališče goveje živine. V njem imamo že 60 glav. Po*-na zmogljivost bo 100 glav odraslega goveda ali 200 glav vrste Beef. V Brežicah bomo zgradili pitališče bekonov z zmogljivostjo 2000 glav. Razen tega nameravamo graditi tudi pitališče za 50 plemenskih svinj. Trenutno jih imamo že 32 v diružbenih obratih, 24 pa v pogodbenem pitanju pri kmetih. Tako smo si tudi plemenske prašiče in zarodki za pitališča zagotovili iz lastnih virov. Vsi našteti živinorejski obrati skupno s farmo pohancev v Mokrioah nas bodo oskrbeli z zadostno količino hlevskega gnoja. Mlekarna, ki je v okviru KPPZ, bo pitališčem dobavljala odvečno mleko in sirotko za krmljenje. Imamo tudi močno strojno postajo s petimi težkimi buldožer j i- goseničarji in rigolnimi plugi za oranje do 1 m globoko. Novo zgrajena veterinarska bolnica s 15 osemenjevalnimi postajami bo mnogo pripomogla k razvoju Živinoreje. Te postaje so lani oseme-nile več kot 4000 plemenic. Obrat za nakup ln prodajo kmetijskih pridelkov se je lani močno uveljavil. Odkupil in prodal je več kot 1500 ton odvečnega sadja. Kljub obilju sadne letine nismo imeli na tržišču nobenih težav s prodajo. Se nekaj besed o zasebnem kmetijstvu. Do zdaj je bilo v KPPZ vključenih 17 kmetijskih zadrug Spodnjega Posavja. Te so sestavljale našo proizvajalno poslovno zvezo, ki s kmetijsko službo preko proizvodnega oddelka usmerja proizvodnjo predvsem v pogodbeno sodelovanje. V letu 1958/1959 nam setveni načrt nalaga 865 ha posevka hibridne koruze, 1060 ha travni- kov, 360 ha posevka Italijanske pšenice in preko 200 ha krompirja. Pri italijanki smo načrt uresničili 80%. Za vse ostalo so priprave v teku. Za oskrbo z reprodukciijskiim blagom smo že sklenili pogodbe za 1100 ton umetnih gnojil ter potrebnih količin semen. Težave so predvsem v zaostali miselnosti kmeta i»?r razdrobljenosti površin. Ta razdrobljenost je največja ovira v sadjarstvu im vinogradništvu, ker je nemogoče dobiti potrebna investicijska sredstva na natečajih ža manjše površine. Ugotavljamo tudi, da kmetijske zadruge tehnično pogosto niso sposobne uresničiti obširnih nalog, ki jim jih nalaga nagli razvoj.« Predstavili smo vam KPPZ Brežice. Delajo in mislijo, tega pa pogrešamo pri večini naših kmetijskih posestev in kmetijskih ustanovi Zaradi tega so v marsičem prehiteu vse ostale, in n.e morda zato, ker delajo v ugodnejših pobojih, kot to radi trdimo. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLG0 Predsednik republike Tito je v nedeljo, ko je bilo podpisano skupno cejlon-*ko- jugoslovansko sporočilo, zaključil obisk na Cejlonu ln v azijskih državah sploh. Sprejem, ki ga je doživel v državah, ki jih je doslej obiskal — v Indoneziji, Burmi, Indiji in na Cejlonu — odkriva vso politično težo, ki jo ima Jugoslavija v mednarodnem svetu. Obisk jugoslovanske delegacije v teh deželah, ki imajo z našo državo skupno predvsem prizadevanje, da se ohrani in okrepi mir kot prvi pogoj za vsak nadaljnji razvoj človeštva nasploh in socializma posebej, je potrdil, da so države, ki so po svoji zgodovini mlade, po svojih težnjah, težavah in uspehih pa sorodne, trdno odločene, iti po svoji lastni poti. ki se skrbno izogiba nevarnih kleči obeh blokov. Te države, med njimi tudi Jugoslavija, niso brezbrižne do mednarodnega dogajanja, kot jim to očitajo kritiki vseh barv, marveč si aktivno prizadevajo odstraniti nasprotja med obema blokoma, zavedajoč se. Sa Je to edina pot, ki vodi do stalnej'šega in okrepljenega miru, kar pa v tiadal.in.il posledici nomeni možnost za nadaljnji socialni in gospodarski razvoj v vseh deželah. Titov obisk v azijskih državah pa je postavil na laž tudi slabonamerne trditve o tem, da se Je Jugoslavija zato, ker je izbrala svojo lastno poi, izolirala od ostalih dežel, ki teže k socialnemu napredku ln k osvoboditvi izpod kolonialnega režima v mednarodnih odnosih. V vseh azijskih državah, ki jih Je obiskal predsednik Tito im v mnogih dragih, ki niso vezane na vojaške bloke, so ocenili Titov obisk v azijskih in afriških državah kot »misijo miru«, ki "i naperjena proti nikomur jn ki ima edini namen pred vsem svetom potrditi odločenost izven-blokovskih držav, da še naprej vztrajajo pri dosledni politiki miru! In nikakor ne gre pozabljati, da štejejo države, ki so priredile Titu in jugoslovanski delegaciji sprejem, kakršnega še ni doživel no- ćani so dobili vtis, da Rusi le niso takšni, kakršne je risala povojna propaganda, in da so torej ljudje, s katerimi se splača pogovarjati in razpravljati, ne pa že vnaprej odklanjati razgovorov % njimi kot se odklanja razgovor, denimo, z malopridnežem. Pa tudi Mikojan se je vrnil domov 8 predstavo o Američanih — sodeč po njegovih izjavah, bodisi v Ameriki, bodisi EDINI CILJ: MIR ben tuj državnik, precej več kot pol milijarde ljudi, katerih edini cilj in smoter je, živeti v miru, ne vznemirjati nikogar in ne biti vznemirjan! Prejšnji teden se je z ameriškega potepanja vrnil domov podpredsednik sovjetske vlade Anastas Mikojan, ki je bil na »privatnem« obisku v Ameriki. Ce delamo bilanco njegovega potovanja, moramo ugotoviti, da je pozitivna, ne glede na izpad proti Jugoslaviji; le-ta je samo odkril, da Jugoslavija »Je«, čeprav se nekateri delajo, kot da ,ie ne bi bilo. odnosno, kot da bi bila »niti omembe vredna količina«. Mikojan Je bil namreč prvi sovjetski državnik, ki je govoril Američanom v njihovem jiezlku in ki Je prenekaterikrat po svoji duhovitosti In sproščenosti celo prekašal svoje gostitelje. Skratka, Ameri- v Kopenhagenu ali v Moskvi — ki se nekoliko razlikuje od predstave, ki Jo Je uradna sovjetska propaganda posredovala sovjetskemu človeku. Skratka, obisk je prispeval k spoznanju, ne samo, da razgovori med obema državama no morejo biti škodljivi, marveč da so lahko tudi koristni za ublažitev mednarodne napetosti. Koristnost dvostranskih razgovorov bo seveda odvisna od tega. kako bosta oziroma bi oba sobesednika gledala »na vrabce, M imajo samo to pravico, da na strehi čivkajo«, kot se je na teheranski konferenci o malih državah izrazil Stalin. Toda danes je postala teža malih in srednjih držav v mednarodnem položaju Že tolikšna, da bi bili takšni razgovori »dveh orlov« čisti in brezplodni anahronizera, ki bi ga »člv-kanjc vrabcev na strehi« prepričljivo preglasilo ...! Kako delajo v Vidmu-Krškem Predsednik stanovanjske skupnosti v Krškem, geometer Janez Breskvar nam je povedal: »Nafto stanovanjsko skupnost smo ustanovili že leta 1957. Kmalu bomo volili že tretji upravni odbor. Tudi pri nas je velika težava to, ker ljudje še ne ločijo stare m nove stanovanjske skupnosti. Na sestankih .ki jih sklicujemo, razpravljamo predsedniki hišnih svetov in predstavniki družbenih or- Z novomeškega sejmišča V ponedeljek, 26. Januarja, je bilo na novomeškem sejmišču kljub mrazu zelo živahno. Na sejem so pripeljali 1135 prašičev, prodali pa so jih 1079. Zanje so zahtevali od 3.000 do 19 tisoč dinarjev. ganazacij le o stanovanjskih težavah. Stare stavbe se zaradi nizkih najemnin ne morejo vzdrževati, od novih, ki imajo sredstva, pa stanovalci ne dovolijo prenosov. Skušali smo od občine dobitj nekaj sredstev iz stanovanjskega sklada. S 50 % najemnin od poslovnih prostorov bi te težave zlahka odpravili. Stanovalci v stavbah, ki so last splošno Sjudakega premoženja, nimajo pravega odnosa do družbene lastnine in povzročajo precej škode. Naša stanovanjska skupnost izpolnjuje tudi naloge, ki so njen glavni namen. Lani oktobra smo ustanovili javno pralnico kot servisni obrat. Pralnica Je v središču mesta in dobro uspeva. Za Hk&lnlco imamo že vse pripravljeno. Trenutno ne more delati, ker ■je ^aprr še ni urejena sušilnica perila. Razmišljamo tudj o krpalnicl in jo nameravamo kmalu ustanoviti. Otroški vrtec je zelo potreben, ker so starega na desnem bregu zaradi neurejenih sanitarno higienskih razmer zaprli. Začasno životari v enem prostoru nad dvorano Partizana. Pričeli smo že z novogradnjo v parku za spomenikom žrtvam iz NOB. Na levem bregu Save je otroški vrtec tudi v neprimernih prostorih v neki Spoznajmo stanovanjsko skupnost! Kot nova oblika družbenega upravljanja se nova stanovanjska skupnost v mnogočem razlikuje od dosedanje stanovanjske skupnosti kot komunalne ustanove za vzdrževanje stavb splošno ljudskega premoženja. Marsikje tega ljudje še ne poj-; mujejo pravilno. Nova stanovanjska skupnost je neke vrste-razširjena družina, oziroma gospodinjstvo. Je samostojno družbeno telo, popolnoma neodvisno od komunalne uprave pri občini, neke vrste ustanova, ki se sama vzdržuje. Njena naloga je predvsem ta, da nudi gospodinjstvu potrebne manjše usluge čim ceneje, hitro dn kvalitetno. Pomagala bo torej državljanom v vsakodnevnem življenju. Nudila bo pomoč gospodinjam v gospodinjstvu, pri varstvu otrok, nudila manjše obrtne usluge, kot popravilo električnih naprav in vodovoda, pri vzdrževanju stavb, obdelavi vr- tov, spravilu drv to premoga ter podobno. Paziti je treba predvsem na to, da se stanovanjska skupnost ne bi s svojimi servisi razvijala v obratno-uslužnostne obrate, ker bi si tako naložila naloge, kd jih je dolžna reševati gospodarska ln upravna služba. Sredstva za ustanavljanje stanovanjskih skupnosti in raznih uslužnostnih servisnih obratov bomo dobili iz več virov: z dotacijami in krediti, s pomočjo občine in podjetij ter s samoprispevkom državljanov. Po ustanovitvi bodo morale stanovanjske skupnosti in nflihovi servisni obrati preiti na samo-vzdrževanje. Preden državljani takšno skupnost ali servis ustanovijo, morajo dobro premisliti, če so dani vsi pogoji za njen obstoj. SZDL bo v sodelovanju z ostalimi družbenimi organizacijami in z občino pripravila predloge, ki bodo nato dani državljanom v razpravo. Ustanavljanje stanovanjskih skupnosti ni omejeno, kot pogosto mislimo, 1© na večja središča. Ustanavljati jih moramo povsod, tudi v vaških središčih, če je le potreba po njih in če so dand pogoji. privatni stavbi. Upamo, da bodo prostore zanj predvideli, v eni od stanovanjskih stavb, ki jih nameravajo letos na levem bregu graditi. Servisne delavnice so nujno potrebne. V popoldanskih urah nameravamo zaposliti za opravljanje manjših popravil po enega kleparja, mizarja in elektrouinstalLaterja. Javno kopališče je vprašanje predvsem v zimski sezoni. Zadevo smo nameravali rešiti tako, da bi zgradili zimski kopalni bazen s primernim številom tuše v. Toplo vodo, paro in topel zrak imamo v Celulozi, tako da bi morali zgraditi le primerne prostore. Nalog je dovolj. Stanovanjska skupnost se trudi in jih skuša rešiti. Področje vsega Vidma Krškega je za eno skupnost preveliko, zato bomo morali kmalu ustanoviti še eno za lev] breg. Dve stanovanjski skupnosti. l)QSta mnogo la/n r.-fiili vse naloge.« Seminar za mlade komuniste Okrajni Komite ZKS Novo mesto je pripravil v semestralnih počitnicah petdnevne seminarje za mlade komuniste, sprejete v Zvezo komunistov v zadnjih dveh letih. Seminarji bodo v Novem mestu, v Črnomlju in v Brežicah. Vsem udeležencem je zagotovljeno stanovanje, prehrana in prejemki kljub odsotnosti od dela. V vsakem izmed navedenih središč bo obiskovala seminar 50 mladih komunistov. V predavanjih se bodo mladi komunisti seznanili z zgodovino, idejnimi osnovami ter s programom in statutom Zveze komunistov, z delom in nalogami kmetijskih zadrug ter zadružnih svetov, z gospodarsko problematiko, delavskim upravljanjem in tarifno politiko. Razen tega bodo obdelali tudi vprašanje religije, vlogo subjektivnih činiteljev v razvoju in še marsikaj. Predavali jim bodo predavatelji lz okroicuEvaa or^nvateltslcffin aktiva Zveze komunistov. Ponesrečenca so skušali okrasti Janez Breskvar, predsednik krške stanovanjske skupnosti Poročali smo že, da je 12. Januarja v vasi Hrast je zdrsnil z avto ceste tovorni avtomobil. Vozilo je bilo last podjetja »Transport« lz Zagreba in naloženo z zaboji svinjske masti. Tovor se Je Nov odbor I. terena SZDL I. TERENA V NOVEM MESTU NA OBČNEM ZBORU IN OB VOLITVAH V NOVI ODBOR Pretekli četrtek je SZDL I. terena v Novem mestu opravila letni občni zbor. Ob razmeroma dobri udeležbi Članov je odbor poročal o opravljenem delu. Kakih vidnejših uspehov ni bilo, saj se je med letom Izmenjala skoro polovica odbornikov. Občutna ovira je nastopila z odhodom blagajnika. Tik pred občnim zborom je šele uspelo pobrati lanskoletno Članarino in popraviti sezname članov. Teren se stalno širi z novimi hišami proti Ločni. Občni zbor j* sprejel nekaj novih članov, predvsem iz mladinskih vrst. Na zboru je govoril predsednik OLO tovariš Franc Pirkovič o nacionalizaciji najemnih stavb ln zemljišč v mestih, V nedeljo so v okusnem volišču v gimnaziji člani volili novi odbor. Udeležba volivcev je bila velika, saj je volilo okrog 90 odstotkov članov. Računati je treba s tem da je na terenu veliko upokojencev in starih ter bolnih ljudi. Volilna komisija Je ugotovila, da so bili v novi odbor Izvoljeni naslednji: Darinka Lamut, Jože Moretti, Julij Smid, Danilo Kovačič. Nada Andoljšek, Jožica Pavlin, AnČa Dolenc, Rudolf Peroci in Martin Cvelbar. Za delegate za občinsko konferenco pa Franc Pirkovič, Vinko Bele, Jože Moretti, Gjuro Adamovič, Roza Peroci, Milica Skrt in Ema Muser. Upamo, da bo novemu odboru uspelo, da bo z rednim ln vztrajnim delom dosegal še lepše uspehe v tej najmočnejši množični organizaciji. deloma raztresel. Vozila ln vse masti ni bilo mogoče takoj spraviti iz kraja nezgode, zato sta ponoči od 13. na H. januar tovor čuvala šofer ln njegov spremljevalec Ko sta se za nekaj časa odstranila, so prišli mimo J. S. iz Cešenc št. 3, L,. G. lz Hrastja 14 in A. S. Omenjeni so s krampom odkopali zemljo tako, da so izpod avtomobila potegnili dva zaboja Bvlnjske masti po 25 kilogramov ln ju odnesli v stanovanje L. O. z namenom, da si mast razdele. Toda dobili so jih. Dejanje kaže skrajno moralno pokvarjenost krivcev. Biki in umetno osemenjevanje I. č.. posestnik iz Damelj 11. ima plemenskega bika, ki Je odrejen za oplemenjevanje krav na območju nekdanjega KLO Sinji vrh. K temu biku gonijo živino tudi posestniki lz okolice Vinice, čeprav Je za področje vasi Hrast, Vinica. Preloka ln drugih odrejeno umetno osemenjevanje. M. F. iz Beičjega vrha je moral zaklati junico, ker Je bila nepravilno umetno osemenjena. Zato ljudje nimajo zaupanja v umetno osemenjevanje in vodijo plemenice na skrivaj k biku v Damelj. r OB STIRIDESETLETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE *% REVOLUCIONARNO GIBANJE NA DOLENJSKEM V LETIH 1918 DO 1941 F R A N C E K SAJE Razen tega so se kot zasebni udeleženci državnemu pravdniku pridružili še: Trboveljska premogokopna družba, trije nero-škutarski uradniki TPD in trgovec ter bivši župan Mate Presker — te »nepoklicane osebe žalostnega spomina«. Sodišče je obtožene spoznalo za krive hudodelstva javne sile ln le delno za tatvine. Zaradi olajševalnih okolnosti: neoporečnosti, priznanja in »razburjenosti v času preobrata« je uporabilo »izvanredno milost«, 3 obtožence je oprostilo, 10 jih je obsodilo od 1 do 4 mesece težke ječe, Ivana Kozoleta na 6 mesecev In Dominika Bo-horča pa na 8 mesecev težke ječe, ker sta bila voditelja in organizatorja teh dejanj. Ta obsodba pa ni bila všeč liberalni gospodi. Zato je »Slovenski narod« v svojem poročilu »Boljševiški izgredi pred sodiščem« 7. maja 1919 pisal: »Ta obsodba je vsekakor zelo mila In bojimo se, da ne bo rodila pričakovanega sadu. Pri taksnih zločinih je v dannšnjih težkih časih umestna samo drakonska strogost. Z rokavicami ne bomo ugnali ruzdi-lairUh elementov!« POVSOD JE VRELO V tistih res »težkih časih« za buržoazno oblast je povsod spontano vrelo med ljudmi! V Kandiji pri Novem mestu so revolucionarni kmetje, delavci in obrtniki 27. decembra 1918 prevzeli občino Smihel-Sto-piče in jo zadržali v svojih rokah do 31. decembra 1918 Na Vinici so kmetje 1. novembra 1918 prisegli republiki, 21. aprila 1919 pa so razpustili občinski odbor In izvolili novega ... V Semiču so 8. decembra 1918 »boljše-vlki» razbili shod, ki so ga priredili liberalci. Podobno so kmetje v Šentjerneju 22. decembra 1918 izrekli svojo sodbo nad starimi, osovraženimi oblastniki. Na Krškem polju je 3 junija 1919 prišlo do kmečkega upora. Te spopade revolucionarnih Dolenjcev z meščansko oblastjo in njenimi predstavniki sem po ohranjenih dokumentih že opisal. Zasledil sem tudi druge podobne pojave, o katerih pa so doslej zbrani podatki še skopi. V jeseni 1918 so kmetje iz Karteljevega s puškami napadli grad Hmeljnik. Razbili so nekaj Sip. Zaradi ovadbe žandarjev so se morali kasneje zagovarjati na glavarstvu, toda bili so oproščeni. »Slovenski narod« je 8. maja 1919 pisal o nemirih, omenjal nekatere nevarne »hujskače v Dobrepolju« in zahteval: »V okrajih, kjer preti nemir, je treba proglasiti preki sod.« Dne 14. Junija 1919 je Isti Ust poročal, da so neznanci v gozdu pri Velikih Pecah pri Šentvidu na Dolenjskem napadli orož-niško patruljo, oddali 15 strelov In enega orožnika ranili. Podobni dogodki so se vrstili tudi drugod po Sloveniji. Omenil bom le če nekaj revolucionarnih dejanj v soseščini Dolenjske. V spodnjem Posavju ni prišlo samo do opisanega' upora okrog Senovega, ampak so bili nemiri tudi v Sevnici. O tem sem zasledil le en sam skop podatek v nedati-ranem poročilu narodnega sveta v Brestanici iz L 1918 Narodnemu svetu v Ljubljano: »Tudi za sevniški narodni svet so imeli v Brežicah gluha ušesa in prišlo je do rabuk.« V Brezovici pri Ljubljani so po prevratu »začeli biti vsi za republiko... Nevarna Je igra s to besedo. Je to edina 11-manica boljševiške vrste, ki bi mogla imeti nekaj moči nad našo maso«, je 2G. novembra 1918 pisal liberalni »Slovenski narod«. Hkrati je poročal, da so klerikalni ln liberalni politiki brž priredili shod da bi pomirili,ljudi. Mnogi kmetje in delavci v Loški dolini na Notranjskem so ob avstrijskem razpadu zadržali orožie. Jakob Storek [?, Podcerkve. ki se je vrnil iz ruskega ujetništva, in nekateri drugi so Jih organizirali. Vsi so se Imeli za boljševike. Ko so žandarji skušali razorožiti nekaj teh revolucionarjev v Ko-zariščah, so kmetje razorožili orožnike in jih pretepli. Zatem so napadli graščino Snežnik, razgnali uradništvo in odgnali živino. Nekaj revolucionarjev je odjezdilo v Cerkniško dolino, kjer so podžigali ljudi, naj razlaste graščino Haasberg v Planini, last kneza Windischgratza. (M. Hace, Odmevi oktobrske revolucije na Notranjskem, »Lj. pravica« 1957, št. 255; F. Razdrih, O kresu revolucije, »Delavska enotnost« 1954, št. 18.) ' Gozdni čuvaj graščine Haasberg Je 15. novembra 1918 zasačil v revirju JavomIk dva kmeta lz Dolenje vasi pri Cerknici. »Imenovana je gozdni čuvaj pozival. na1 je-njata s sekanjem. Nato sta mu odgovorila, da ne priznavata več graščinskega posestva, ampak sedaj je vse prosto. To so prva nastopanja boljševizma, proti kateremu tudi jugoslovanska vlada odločno protestira,« je uprava graščine Haasberg 28. novembra 1918 pisala v svoji ovadbi okrajnemu sodišču v Cerknici. Gozdni varuh Karol Šenčur pa le kot priča pred sodiščem dodal: »Par dni kasneje sem zalotil na Istem mestu približno okoli 20 ljudi, ki so sekali bukve. Sedemnajst sem 1Ih prav naštel, nekaj jih je bilo pa še niže... Stavil sem Hh na odgovor, nakar so m t odgovorili, da bodo odpeljali, kar so posekali Rekli so tudi da bi ne šel od njih živ, če bi bil logar z Unca ali z Otoka Pri sebi eo Imeli vojaške puške.« Orožniki lz Cerknice so s pomočjo logar-1a Šenčurja uspeli ugotoviti 11 kmetov lz Dolenje vasi ln i t h zaradi sekanja v grajski hostl 20. decembra 1918 ovadili sodišču. TI kmetje so orožnikom Izjavili, da so šil v grajsko hosto »na podlagi splošne govorice, da je vse prosto«. Naglasili so tudi. da »res- kajt) nega namena krasti ni imel nobeden to bi laže Izvršil vsak oosameznlk na skrivnem. Vendar pa nočejo Izdati, kdo razen imenovanih le še kradel«. Nekateri so drva porabili doma, »drugI so Jih prodali, nočejo pa navesti komu ln za koliko«. Obtoženi zaradi hudodelstva tatvine so se morali 5. aprila 1919 zagovarjati pred deželnim sodiščem v Ljubljani, ki lih le obsodilo od pet dni do treh mesecev težke ječe. (Deželno sodišče v Ljubljani. Vr VI, 189/19/47.) S tem je bil v Cerkniški dolini zadušen poskus, da bi kmetje razlaš&all grajsko vele-posestvo. v Loški dolini pa je revolucionarne kmete prisilil k pokorščini do starih bur-žoaznih postav oddelek srbske vojske, ki je lz Delnic neorlčakovano vdrl preko Kolpe v Loško dolino. Tako le od novembra 1918 dlje časa vreio na Slovenskem ln Hrvatskem. Meščanske narodne vlade so bile — »brez prave dejanske moči. Ljudstvo jih je trpelo, balo se jih pa ni. Poskusi z mobilizacijo so Pri nas tn na Hrvatskem žalostno propadli. Ljudstvo Je hotelo vreči s sebe vse. kar ga 1e tiščalo, ali o čemer Je mislilo, da ga tišči. Hoteli bi se maščevati za preživete krivice ln ponižanja, toda kje ln kako — o tem je imel vsak svoj« misel, svoj predlog... Z nekaj tisoč discipliniranih oboroženih mož bi lahko zavladal vsej deželi kdorkoli ln ji vsilil svojo politično voljo, ako bi le ne bila v oprekl & splošno ljudsko tendenco, ki je kratko in malo zavračala stare razmere ... V Zagrebu tn LJubljani so se meščanski politiki... bali socialnih prekuclj jn državljanske vojne.. »Situacija za socialni prevrat je bila res ugodna...« Toda »manjkalo je ... resn ično revolucionarne stranke, ki revolucijsko razpoloženje ljudstva organizirano zagrabi In vodi.« (A. Prepeluh. Pripombe k naši Prevratni dobi. str. 150 — 152.) 4 <462) »DOLENJSKI LIST« Stran • S POSVETOVANJA PREDSEDNIKOV ZADRU2NIH SVETOV NOVOMEŠKEGA OKRAJA je odvisen predvsem tudi od občinskih ljudskih odborov Posvetovanju upravnikov kmetijskih zadrug o letošnjih nalogah v kmetijstvu je sledilo posvetovanje predsednikov zadružnih svetov na okrajni zadružni zvezi Novo mesto 20. januarja. V uvodu je predsednik OZZ Viktor Zupančič seznanil predsednike in ostale o sestavu zadružnih svetov in splošnih nalogah. Pri tem je poudaril, da dvig kmetijske proizvodnje ni samo stvar kmetijskih zadrug, ampak prav tako občinskih ljudskih odborov in drugih. Razveseljivo je, da so bili v zadružne ■vete izvoljeni v lepem številu mladi ljudje in tudi precej žena-. V glavnem je sestav zadružnih svetov dober. Tovariš Zupančič je tudi grajal nekatere posamezne upravnike zadrug, ki izigravajo zakonite predpise pri odkupih in vnašajo s tem zmedo med kmetijske proizvajalce. Menil je tudi, da je od osebnega vzgleda vsakega člana zadružnega sveta v veliki meri odvisen uspeh letošnje akcije pogodbenega sodelovanja v proizvodnji. O osnutku družbenega načrta kmetijstva v letošnjem letu Je za predsednikom govoril tovariš Lojze Pajnič: LETOS: ZA 900 MILIJONOV VEČJA PROIZVODNJA Vrednost kmetijske proizvodnje naj bi se letos povečala od lanskih 8.600 milijonov na 9*00 milijonov dinarjev in to v glavnem v poljedelstvu in živinoreji. V vinogradništvu in sadjarstvu je predvidena manjša proizvodnja kot lani. V jeseni je bilo v pogodbenem sodelovanju posejano s pšenico priznanih sort 1200 ha. Mimo tega predvideva načrt še 1.700 hektarov hibridne koruze in 300 hektarov krompirja, vse v pogodbenem razmerju, ter prav tako pogodbeno sodelovanje pri pridelovanju krme na površini 2.000 hektarov. Hmclj-skl nasadi v okraju bodo letos povečani za 240 hektarov. Hektarski donos pri pšenici je predviden na navedenih površinah povprečno 32 stolov, za. hibridno koruzo pa povprečno 74 sto-tov. Načrt predvideva tudi vzrejo najmanj 23.200 bekonov, prav tako v pogodbenem sodelovanju med zadrugo in zadružniki, ter spitanje 2.530 glav govedi. PISANA BERA VPRAŠANJ V razpravi o načrtu in drugih nalogah je sodelovalo precej predsednikov zadružnih svetov. Ponekod je problem z upravniki. Ti so povečini trgovci, ki nimajo veselja delati v kmetijski proizvodnjii. V KZ Vinica pri Črnomlju menijo, da s pogodbami za rejo prašičev ne bo težav, ker imajo zadružniki pri tem že dobre izkušnje. Menijo, naj bi setev koruze predvidevali predvsem v dolini, v višjih krajih pa bi dali prednost krompirju. V Brusnicah so s stroji, s katerimi, jim je priskočila na ppmoč kmetijska zadruga pri jesenski 5etvi, nadvse zadovoljni. Za setev hibridne koruze je precej zanimanja. V Loki hočejo na vsak način graditi sušilnico za hmelj.- za katero imajo načrte pripravljene in jo tudi nujno potrebujejo. Na Vidmu so težave s hribovitimi predeli. Tudi če bi hoteli tja s stroji, ne pridejo zaradi slabih potov. Iz istih razlogov Nov avtomatični mlin. v Zre-njaninu v Vojvodini je začel obratovati največji avtomatični mlin v naši državi. V 24 urah zmelje 10 vagonov žita, naprave pa upravlja le 6 delavcev. 1.000. hektarski sadovnjak, v Smlljčlču v okraju Zadar bodo zasadili velike plantaže breskev ln hrušk na površini 1.000 ha. Sestavljen bo iz treh zemljišč, v sezoni obiranja pa bo v nJem zaposlenih 2.300 ljudi. NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED !!!-= Tarifni V kolektivih pripravljajo nove tarifne pravilnike. Razumljivo, da je to ena izmed zelo važnih nalog, saj je od pravilnega nagrajevanja v mnogo-čem odvisna proizvod-a m Q ■ a ni;i m še zlasti proiz-b „^ ■ vodnost dela. V enem Wm M H II I 1 II 1 Ijf S izmed pregledov smo mk ii ! I H I 0 "apelih nagrajevanja I že pisali, danes pa bi II I posredovali bralcem u| I H I I M I I še nekaj stališč pred-I sedstva Republiškega sindikalnega sveta, ki naj bi jih kolektivi, ki pripravljajo tarifne pravilnike, upoštevali.., Predvsem je važno to, da je predsedstvo priporočilo delovnim kolektivom, naj bi letos ne delali bistvenih premikov v ravni tarifnih postavk. Za ,to se je odločilo iz dveh vzrokov: Letos še ne razpolagamo s potrebnimi gospodarskimi podatki o produktivnosti dela v posameznih podjetjih, niti s podatki o dohodku, ki ga posegajo na zaposlenega. Ce bi brez teh osnov spreminjali raven tarifnih postavk, bi se ponovno zgodilo to, da ne bi dovolj upoštevali produktivnosti dela. V posameznih primerih bo sicer potrebno spreminjati tarifne postavke, toda take spremembe je treba utemeljiti z gospodarskimi razlogi, ne pa kar s trditvijo, da so tarifne postavke v sosednjem kolektivu pač višje. Drugi vzrok, zaradi katerega sindikati priporočajo delovnim kolektivom, naj letos ne spreminjajo tarifnih postavk, pa je v tem, da bi bilo smotrno, če delovni kolektivi ne bi povečevali osebnih dohodkov s tarifnimi postavkami, ker to ni spodbuda za povečanje proizvodnosti. Razpoložljiva sredstva naj bi kolektivi uporabili za nagrajevanje po učinku. To pa je možno doseči le tako, če bodo kolektivi pripravili tudi merila za nagrajevanje, zlasti cenike del. Republiški sindikalni svet je sklenil, da sindikalne organizacije oziroma občinski in okrajni sindikalni sveti ne bodo dali pristanka k tarifnim pravilnikom, h katerim ne bo priložen tudi pravilnik o nagrajevanju po normah, akordih, premijah itd. Smoter takega sklepa je v tem, da naj bi gospodarske organizacije čimveč delovnih operacij del Itd. nagrajevale po učinku. Ceniki del in normativi pa naj bi bili čimbolj točni in vsklajeni z gospodarskimi ter proizvodnimi možnostmi Podjetij. Vsekakor pa je treba vztrajati pri tem, da ne bomo omejevali izplačevanja tistih dohodkov, ki bodo doseženi *- večjim učinkom. Kdor več naredi, naj več dobi! Pri nagrajevanju bo treba doseči zlasti to, da se vsota sredstev za tarifne postavke ne bo spremenila oziroma zmanjšala, če bi delovni kolektiv med letom opravil enake gospodarske naloge z manjšim številom delavcev. V takih primerih naj bi na tarifnih postavkah prihranjena sredstva enostavno razdelili med preostale delavce, ki bodo dosegli enako proizvodnjo. Prav tako pa bo važna naloga tudi vsklajevanje tarifnih Postavk med posameznimi gospodarskimi organizacijami. Podjetja iste panoge bodo morala zbrati precej podatkov, kot višino povprečne tarifne postavke, dosežen dohodek na zaposlenega, količino proizvodov itd., kajti le na tej osnovi bodo lahko presojali, kje je treba tarifne postavke povišeni in kje zniževati, zato da bodo osnovne nagrade v podjetjih približno izenačene. Ce ne bi zbrali vseh teh podatkov, bi znali tarifne postavke povečevati tudi v tistih kolektivih, kjer so sicer le-te nižje kot v sorodnem podjetju, toda vzporedno je nižja tudi proizvodnost. Nekateri menijo, da bo težko uveljaviti stališče sindikatov, češ, kako naj pripravijo kolektivi vse te pravilnike, *histi pa tiste o nagrajevanju po učinku, če jih je treba ■Prejeti do 1. aprila. Ce namreč pravilniki do takrat niso *Prejetl, ne veljajo od 1. januarja, pač pa šele od prvega "Ja«Utdnjega meseca. Ta zaskrbljenost dokazuje predvsem to, ~* v mnogih kolektivih sploh niso imeli nobenih meril za £*lo In jih seveda ne bi mogli pripraviti, tudi če bi bil rok •e dvakrat daljši. Sindikati predlagajo, naj delovni kolektivi, ** ^e ne razpolagajo s takimi merili, ki bi omogočili spod-^dno nagrajevanje po učinku, pripravijo program, po ka-rem bodo uvedli nagrajevanje po delu in le-tega prilože HI rjrifnemu pravilniku. Tam, kjer takih programov ne bo, pa J?™0 sindikati dosledno vztrajali pri tem, da tarifnega pra- jm H nika ne potrde. Tu ne gre za trmoglavljenje,, pač pa za rgj r> da bi delavcem čimprej, vsekakor pa že v letofnjcm §§i m9nt omogočili večje dohodke ob večji proizvodnji« ne morejo Iz teh vasi dobiti zdravega sadja, ker se med prevozom poškoduje. V Kostanjevici so plan jesenske setv3 pšenice presegli. Za hibridno koruzo pa je malo zanimanja. Podobno je z obema kulturama na Raki. Nepravilno gnojenje 1" obdelovanje zemlje je krivo, da je bil v teh krajih pridelek hibridne koruze majhen. Tudi v Podbočju in Krškem so enaki problemi s koruzo. V Adlešičih pa je hibridna koruza dala m.iogo večji pridelek kot domaća. V združeni zadrugi Stopiče-Podgrad je še vedno razprtija zaradi sedeža zadruge. V Starem trgu ob Kolpi so imeli težave s prodajo sadja in krompirja. Niso zadovoljni, da so moiaii opustiti trgovino. Razdrobljenost parcel je glivna ovira načrtnega dviganja kmetijstva. Za sadjarstvo In živinorejo so pri njih dobri 'poboji. Več predsednikov je izrazilo željo po seminarjih, na katerih hi se člani zadružnih svetov seznanili z glavnimi nalogami. 600 ALI 900 MILIJONOV INVESTICIJ? Podpredsednik OZZ Tone Piro je predsednike seznanil s predvidenimi letošnjimi investicijam za kmetijstvo. Ali bo šlo v ta namen 600 ali 900 milijonov dinarjev, je v znatni meri odvisno oa lastnih sredstev, ki jih je treba zbrati kot soudeležbo za prejem investicij iz republiškega ali zveznega sklada. 7a- Najbližji ribiški pri ribo sem ujel pred 28 leti Še kot otrok, kakšne vrste je bila, ne pomnim več. Kasneje sem si dovoljenje za ribolov pridobil na svojevrsten način. Bi sem delavec v tovarni. Ribolov na Krki je imel v zakupu sre-ski načelnik. Zvečer sem nastavil ob bregu trnek za ščuke. Ko sem se zjutraj vračal z de-jla, sem potegnil na breg blizu jatelji mi zaradi sreče pri lovu ■ (Nadaljevanje s 1. strani) radi raznih sej, sestankov, posvetovanj, skratka družbenega upravljanja. Vse to se bo odvijalo tako na podeželju kot v središču občine. Nujno moramo torej rešiti težave, ki nastajajo zaradi slabih lokalnih prometnih zvez, da bi omenjene naloge za razvoj družbenega upravljanja in izmenjavo izkušenj omogočili. Posebno pereče je vprašanje povezave s kostanjevlškirn področjem in z Rako. Da bi vse, kar sem omenil, rešili, srno že ustanovili prevozniško podjetje »Transport«. Nekaj prevoznih sredstev že ima, večidel pa jih bomo morali še kupiti«. »Zanima nas tudi industrijska proizvodnja. Predvidevate letos nadaljnjo investicijsko izgradnjo?« »j3ploh ne. Obstoječe zmogljivosti industrije v naši občini za sedaj zadoščajo. Investicije bodo letos majhno. Predvsem bomo skušali čimbolj dvigniti proizvodnost sedanjih obratov in povečati realizacijo v manjših, taiko da jih bomo krepili. Mislim, da je na stopnji, ki smo jo dosegli, naša osnovna naloga povečanje proizvodnosti. Ze lani smo dosegli lepe uspehe. Proizvodnja se je povečala zia 12 odstotkov v primeri z letom 1957 ter je bila za 9. odst. večja kot je družbeni plan predvideval. Industrijska proizvodnja se je povečala v istem razdobju za 8,5 odsit. in je bila za 7 odst. višja, kot je določal družbeni plan. Narodni dohodek je bil za 7,5 odst. višji kot leta 1957 in za 7 odst. višji od v družbenem planu predvidenega povečanja.« »Odlok o minimalnih prejem kih vnaša v dosedaaji način plačevanja marsikaj novega. Kakš no politiko nameravate zavzeti do tega vprašanja?« »Ml smo to zaostrili že lam, toliko bolj pa nameravamo letos. V današnji ureditvi pripada občini pomembna naloga tudi na tem področju. Smo proti raznim nadfplačam ali plačam iz dobič- ka, smo pa za plačevanje po učinku. Vseeno je, ali so norme ali akord ali enota proizvoda merilo za obračunavanje. Vendar . mislimo, da so ta merila najpravičnejša. Zato bomo v tem smislu delali in ukrepali.« GVIDO GRABAR, načelnik oddelka za finance: »Kako potekajo priprave za izdelavo družbenega plana?« Gradivo sicer še vedno zbl-ramo, vendar upam, da bora lahko nekaj že .povedal. Nafl družbeni plan se podreja splošnim smernicam. Največji poudarek bo na razvijanju kmetijstva ln obrti. Večjih industrijskih investicij ne predvidevamo. Industrijska proizvodnja se bo razvijala samo s povečanjem produktivnosti v okviru obstoječih zmogljivosti. Le v Tovarni rotopapirja bomo gradili novo belilndeo. V kmetijstvu bomo posvetili največ pažnje razvoju pogodbenega sodelovanja med kmetom in kmetijsko zadrugo. Kmetijskih posestev družbenega sektorja skoro nimamo. Doslej smo imeli le kmetijsko posestvo »Matija Gubec« v Leskovcu, ki se ukvarja izključno s sadjarstvom, s priključitvijo kostanje-viškega področja pa smo dobili še emo kmetijsko posestvo. Individualno kmetijsko proizvodnjo bomo povečevali z uvajanjem novih sortnih semen in strojne Obdelave ter z uporabo umetnih gnojil. V živinoreji bomo skušali doseči večjo proizvodnjo z oplemenitenjem pasem, predvsem v reji prašičev. Nadaljevali bomo tudi obnovo vinogradov. Razvijali bomo uslužnostno obrt, predvsem v družbenem sektorju. Tako bomo razvijali že ustanovljeno prevozno podjetje »Tnainsport« Videm-Krško, ki bo morailo odigrati pomembno nalogo v lokalnem prometu. Podjetju Konjfekci(ja papirja Videm—Krško, ki nima lastnih prostorov, bomo skušali pomagati zgraditi lastne poslovne prostore. Tudi Valvasorjeva tiskarna se je tako razvila, da ji prostori ne zadoščajo več. Razen tega nameravajo naši grafičar-ji še izpolniti strojno opremo, Povedal sem le nekaj od tega, kar imamo v načrtu. Proizvodni načrti podjetij so že izdelani In vsklajeni z nalogami, ki jih nalaga družbeni plan. Upamo, da bodo v normalnih pogojih doseženi ln, kot ocenjujejo, tudi preseženi. Vse naloge, ki so nam jih z družbenim planom zadali, bomo s skupnim 1 močmi lahko rešili To nalogo bomo uresničili toliko laže, če bodo organi družbenega upravljanja In gospodarske organizacije čutili v občini res to, kar občina predstavlja Namreč zaokroženo gospodarsko celoto, ki na svojem področju združuje vse sile za splošni družbeni napredek«. sulcev pravijo »krompirjevec«, čeprav, pri ribolovu sreča ne igra posebne vloge. Smisel Športnega ribolova ni, da stojiš na bregu, mečeš trnek in vlečeš ribe na suho. Spoznavati ribe in njihove navade in tako spoznavati tudi naravo, je pomembnejše. Za to moraš biti dober opazovalec. Mnogo dni in ur sem že presedel ob Krki, opazoval dno in ribe ter razmišljal. Športnemu ribiču nudi ribolov ulitek le do takrat, ko ribo potegne iz vode.« Brežiške težave Jož« Ogoreve, načelnik oddelka za gospodarstvo občine Brežice, nam je na vprašanje, kako se razvija brežiško gospodarstvo, rad povedal o pogojih in perspektivah njegovega razv oja. »Po osnutku petletnega perspektivnega načrta komunalnih gradenj v občini, ki je v njem upoštevano le najnujnejše, bi morali uredit) marsikaj. Sol- Ljudska tehnika v Žužemberku V 2užemberku je bila v nedeljo, 25. januarja, zelo uspela občinska konferenca Ljudske tehnike. Udeležili so Se je tudi predstavniki iz Ljubljane in Novega mesta. Več o tem bomo poročali v naslednji številki. Jože Ogoreve, načelnik oddelka za gospodarstvo ObLO Brežice sjvo, ki je gotovo povsod težko vprašanje, bi za daljše razdobje rešili lz sedanjih težav z investicijami v znesku 230 milijonov dinarjev. Ureditev lokalnih cest, bi nas veljala 251 milijonov dinarjev. Kanalizacija terja nadaljnjih 300 milijonov, dinarjev. Za zdravstvo, tu mislim na gradnjo zdravstvenih postaj in ureditev brežiške bolnišnice, ki dobesedno vpije po razširitvi, bj potrebovali 643 milijonov dinarjev. Stanovanjska Izgradnja bi nam vzela, če bi hoteli stanovanjsko vprašanje rešiti, 2 milijardi 500 milijonov dinarjev. Za razne gradnje v kmetijstvu potrebujemo 450 milijonov dinarjev. Za ureditev pokopališč 20 milijonov dinarjev, za razne manjše asanacije 5 in pol milijonov dinarjev, za elektrifikacijo pa 120 milijonov, ne da bi povečali zmogljivost dosedanjega omrežja. Letošnji občinski proračun bo vseboval približno 240 milijonov dinarjev. Od prej. naštetih potreb v perspektivnem načrtu smo jih doslej uresničili le malo. Vse navedene investicije so za naše zmogljivosti prevelike. Ce upoštevamo soudeležbo ljudi, smo na področju elektrifikacije doslej uresničili približno 15»/» načrta In dosegli vidnejše uspehe le pri ureditvi lokalnih cest. Asfaltirali šmo dve cesti: brežiški most—Cerklje In brežiški most - Cateške Toplice. Od potreb, navedenih v osnutku perspektivnega načrta, je trenutno najbolj pereča kanalizacija v Brežicah. Vodovodno črpališče je v bližini kolodvora in leži 12 m nižje kot ostali del Brežic. Ker je kanalizacija neurejena, pronica lz-plakovalna voda proti črpališču in je nevarnost, da se okuži pitna voda lz vodovoda. Sta dve rešitvi; ali napeljati nov vodovod lz Pisec (kjer je dovolj vode) in ki b| stal 300 milijonov dinarjev in pustil vprašanje kanalizacije še vedno nerešeno, ali urediti kanalizacijo, ki bo stala 250 milijonov, dinarjev. Gotovo se bomo odločili za drugo rešitev, ker nam črpališče pri kolodvoru nudi dovolj vode še za dolgo razdobje. Nočem ' trditi, da takšnih vprašanj v ostalih občinah nI. Vendar so pri nas toliko bolj pereča, prav zaradi nizkih dohodkov, ker nimamo razvite Industrije. 15<>/0 naših prebivalcev je zaposlenih in so socialno zavarovani. Zaradi tega imamo velike Izdatke v zdravstvu. Težko čakamo Zakona o splošnem zdravstvenem zavarovanju, čeprav bo Še bolj zaostril že tako dovolj pereče vprašanje brežiške bolnišnice. Približno enako je v šolstvu, ki je prav tako za nas veliko breme. Sola v Brežicah uči na tri zamene. Lanj smo imeli vsega skupaj blizu 250 milijonov din investicij. Zvezne investicije v tem znesku niso upoštevane, 600 milijonov dinarjev Investicijskih sredstev bo potrebovali samo zg ureditev brežiške bolnišnice. Takšnega stanja je v mnogo-čem kriv sedanji način delitvt dohodkov. Tako im. fakultativni dohodki bi morali ostati naši občini v celoti. Ves občinski proračun bi moral biti ustvarjen z obveznim delom dohodkov. Fakultativne dohodke pa bi občina uporabljala za komunalno dejavnost. Teh ustvarimo na leto 60 milijonov, vendar nam ostane le 16 milijonov din, ker moramo ostalo odvajati naprej, S celotnim zneskom, če bi nam ostal, bi uredili vsaj nekaj.« D0L ^^+$+%$+$%+/+$$/$$+$/%$$$%//+/^%+%$/^ •tett 4 »DOLENJSKI LIST. »tev. i SPOMINI NA BORBO Ilegalce so vodili preko meje zgoraj imenovani komunisti, večkrat pa tudi sanovi Jurančič. Za obveščevalca so imeli organiziranega kmeta Lojzeta Tršinerte iz Otreska. Spadal je pod Nemce, domačijo pa je imel prav na meji. Zasledoval je Nemce in z dogovorjenimi znaki obveščal Jurančiča na Telčah o premikih patrol. Ce je bila prosta pot, je postavil belo desko. Nemci so zvedeli za Trši-narjevo delo in so ga ustrelili na domu. Po tej vezi je hodila tudi kurirka Greta Rancinger, ilegalno ime Ančka, ki so jo ujeli Nemci in je izdala mnogo naših ljudi v Hrastniku in Ljubljani. Zaradi močne nemške propagande in delovanja pete kolone so kmetje v teh krajih želeli, da bi spadali pod nemško zasedbo. Ko so kmetje zvedeli, da bodo prestavili mejo in da bodo spadali pod Italijane, je odšla delegacija v Smarjeto na nemško komando s prošnjo, naj meje ne prestavljajo. Na Malkovcu sta bila med najbolj vnetimi Alojz Udovč sit. in LeničeVa. Pri Borštnerju niso hoteli razobesiti nemške zastave, zato jim je Leničeva grozila, da jih bo prijavila Nemcem. Tudi iz Malkovca je odšla delegacija pod vodstvom Alojza Udovča k Nemcem v Mokronog, kjer so izražali zadovoljstvo niad njihovim prihodom in jih prosili, da bi ostali pod nemško zasedbo. Celica na Telčah je imela že v letu 1941 razpredeno široko mrežo zaupnikov, ki je segala tudi preko meje. Iz bratovih pripovedovanj se spominjam, da je bil v Zidanem mostu zaupnik Česen, železničar, v Boštanju neki orožnik, v Sevnici postajni načelnik Milost, v Krškem Preskar. Do teh tovarišev so pošiljali tudi literaturo, katero je prinašala preko meje Zofka Jene. Literaturo so dostavljali po kurirjih iz Ljubljane in Mokronoga v Tržišče k Strmoletu. Pri Strmoletu je dvignil literaturo Jožko Jermančič in jo prinašal na Telče, kjer se je razdeljevala večidel na Štajersko, delno pa po okoliškem terenu. V jeseni 1941 je zvedel Jurančič, da mislijo Nemci aretirati aktivista Česna, ki je delal za OF od vsega začetka. .Tovariš Jurančič je poslal Jenetovo, da obvesti Česna, a je prišla prepozno. Česna so ustrelili, družino pa, kakor smo takrat zvedeli, izselili. Prav tako je bil Jurančič obveščen po orožniku iz Boštanja, d»a ga nameravajo aretirati. Sporočilo je prišlo po nekem železničarju preko postajnega načelnika Milosta. Res so prišli čez nekaj dni iz Novega mesta Peter Kopač in še dva gestapovca, ki pa zaradi pravočasnega obvestila niso nič opravili. Ko se je pričela selitev slovenskega prebivalstva lz obmejnega pasu, so Člani partijske celice na Telčah mnogo delali med tamkajšnjimi domačini. Prepričevali so ljudi, naj bože preko meje; tako je.v nekaj mesecih pribežalo okrog 2000 ljudi ali približno 60 %. Spominjam se, da mi je brat pripovedoval in se jezil, kako so nekateri ljudje iz tega pasu slepo verjeli nemški propagandi, saj je bil med drugimi tudi primer Kramarja, rudarja iz Gredic, katerega hiša je spadala pod [tajijo, a je ponoči sam premaknil mejo. Italijani so to opazili in ga med prvimi talci vRadohovi vasi 28. aprila 1942 ustrelili. Za družine, prebegle z nemške strani, je Jurančič v šoli na Telčah organiziral prenočišče in hrano, del beguncev pa je pošiljal tudi v Dole k Mencingerjevim. V tem času je imel Jurančič tudi zvezo s škocjanskim župnikom Škodo, ki je takrat zelo pomagal beguncem. Po mojem mnenju je bila ta pomoč župnika Škode samo voda na njegov mlin, da bi imel v danem trenutku svoj vpliv nad njimi, saj je bil pozneje med organizatorji bele garde v svojem kraju. Na Otavniku je od vsega začetka delala v pokretu družina Tomažič. Imeli so gostilno pred vojno in med vojno. Gospodinja Helena Tomažič je sestra komunista Jožeta Jermančiča in je bila po njem že pred vojno seznanjena z napredno mislijo. Okoliški ljudje so radi prihajali v to gostilno, ker je tudi lepa izletniška točka. V tej gostilni se je širila osvobodilna misel že v zgodnjem poletju 1941. Komunisti Jurančič, Jermančič in moj brat so razlagali ob nedeljah politično situacijo, pridobivali simpatizerje za OF in dajali naloge Tako so prihajali v to gostilno ljudje iz Malkovca, Pavle vasi, Jeperjeka, Zagrada, Goriške vasi, Tržišča, Krmelja, Trate in od drugod. Največ ljudi je prihajalo ob nedeljah, nekateri pa so bili tudi naročeni po zaupnikih rudarjih, ki so hodili iz teh hribov na delo v rudnik Krmelj. Kasneje v letu 1942 in 1943 je tja zahajalo čedalje večje število aktivistov, med njimi Mica Vidovič, poročena Koren, Kari Forte, Pepi in Hans Blatnik, Franc Cerne-Klemen, Jože Levstik-Vid, jaz In še mnogi drugi. Za sestanke smo imeli na razpolago posebno sobo. Ta hiša je bila vso vojno naša trdna postojanka. Pri njih je bila tudi kurirska javka iz Štajerske na Trebelno. Avgusta 1941 so člani te celice organizirali tudi odbor OF v Skocjanu. V odboru sta bila učitelja Pečar in Marinko in zdi se mi tudi Novšak. V Tržišču je vodil delo OF učitelj Stane Sefman, v odboru pa sb bili še učitelj Vladimir Gal, dijakinja Kovačič in mizar Strmole. Od vsega začetka je bil tudi aktiven sodelavec OF župnik Jenko, katerega so Nemci leta 1941 pregnali na Hrvatsko, od koder se je vrnil nazaj v Tržišče pod italijansko zasedbo. V letu 1942 sva tudi jaz in Mica z njim sodelovali. Ob napadu na Bučko v novembru 1941 je prišlo do brata v Klenovik 10 partizanov, med njimi Je bil tudi Miha Marinko. Pri bratu so se zadrževali dva dni. Drugi del skupine je prišel na Otavnik do Tomažičevih. Obe skupini sta vodila na Otresk brat Franc in Jože Jermančič. V letu 1941 je bil tudi sestanek aktivistov v zidanici Toneta Borštnerja. Iz Mokronoga je prišel na sestanek Nace Majcen, iz Malkovca pa Janez Lenič. Proti koncu 1941 so organizirali akcijo za zbiranje hrane za partizane. Hrano so prejemali iz Tržišča od trgovcev Jožka Prijatlja in Malusa, del hrane pa je prihajal iz Mokronoga do Borštnerja na Malkovec. Za vskladi-ščenje hrane so preuredili karlovški vodnjak v Bojniku. Izdan Je bi] tudi nalog, da se pripravi suho meso. V ta namen so klali tudi govejo živino in meso sušili. Zbirali so živilske karte od kmetov in nabavljali različno hrano. Z LETNE KONFERENCE MLADINSKE ORGANIZACIJE NOVOMEŠKEGA OKRAJA Največ skrbi: VAŠKI MLADIM 119 delegatov je zastopalo na nedeljski okrajni letni konferenci LMS 188 aktivov ln nekaj vee kot 7.300 članov. Poročili org. sekretarja OK LMS Slavka Dokla in predsednika Jožeta Hartmana sta bili tehten pregled lani opravljenega ali zastavljenega dela, pa tudi problemov in nalog, ki so pred mladinskimi organizacijami v okraju. Razgibano, čeprav morda premalo konkretno razpravljanje je dalo skupščini pečat živahnosti in ustvarjalnega sodelovanja mladih, ki so pokazali, da se zavedajo odgovornosti kot obširnosti nalog, ki so letos pred nami. Konferenco so p» zdravili in sodelovali v razpravljanju polkovnik Simo Livada za garnizijo JLA, sekretar OK ZKS Jože Borštnar, tov. Pajnič za OZZ, predstavnik Dolenjskega taborniškega sveta in drugi. O nekaterih vprašanjih, ki so jih načeli na konferenci delegati, bomo v našem listu podrobneje še pisali. Na konferenci so ugotovili* da je glas mladih tudi v po djetjih še vedno pretih, ponekod pa se ga komaj čuje. Ne toliko zavoljo »strahu« aH pretiranega spoštovanja pred starejšimi, temveč bolj zararli slabega strokovnega znanja in nepoznavanja osnovnih problemov delavskega ali družbenega upravljanja se mladi ljudje le še vse premalo oglašajo in prispevajo k skupnim naporom tudi na tem področju našega Nekaj nad 7300 organiziranih mladincev in mladink sestavlja organizacijo LMS v našem okraju; od teh jih je bilo lani sprejetju v LMS 673, komaj 259 mladih ljudi med njimi pa je članov Zveze komunistov. Vsekakor odločno premalo, saj j« delovni polet množice mladincev in mladink tak, da daje vso moralno pravico včlanjenja v ZKS. Konferenca je na to opozorila, zlasti ko je razpravljala o proslavah v letošnjem jubilejnem letu. Resno vprašanje pa je velika številka tiste mladine, ki ni organizirana, saj je izven vrst LMS v okraju še 8.817 fantov ln deklet! V 161 vaseh nimajo mladinske organlzaoije, čeprav so pogoji v prenekaterem primeru ugodni in manjka le pobude, da b] ob primerni pomoči občinskega komiteja LMS zaživele nove mladinske organizacije. Znana resnica je, da so lani mladinske delovne brigade in gradnja avto ceste v okraju zelo razgibale življenje v naših krajih. Živahno politično in kulturno - prosvetno delo lanske sekcije se nadaljuje v pripravah za letošnje delo na cesti v Srbiji in Makedoniji, kamor bo tudi naš okraj poslal več svojih mladinskih brigad. Na konferenci so ugotovili, da je bilo lani v brigadah premalo mladine iz vasi našega okraja, medtem ko se je delavska in dijaška mladina lepo odzvala vabilu brigad. Problema dela z vaško mladino se bo treba zato temeljto lotiti. Prav tu je zdaj najnujnejše in najpotrebnejše področje dela občinskih komitejev LMS; nuditi kmečki mladini — s sodelovanjem vseh ostalih činiteljev seveda! — vso oporo in pomoč, da bo spoznala svojo pot v bodočnost in načine, kako delati v organizaciji, se izobraževati, zabavati in skrbeti ca napredek vasi. Aktivi mladih zadružnikov so zaživel} šele v nekaterih naših krajih — najboljša sta ▼ Metliki in na Bizeljskem — čeprav je to najprimernejša oblika Izživljanja mladine fn zelo konkretna, preprifljiva pot za dvig proizvodnje in ustvarjanje novih odnosov na vasi. Tudi v zadružnih svetih je glede sodelovanja mladih zdaj prva prelomnica v povojnih letih; kar 26 odstotkov mladincev in mladink je v njih; pomembna številka, ki lahko v kratkem še veliko pomeni! Tudi tu imajo organizacije dročje dela jim članom. konkretno poln pomoti svo- bojni stiki. Šolske skupnosti so ponekod brez praktične vsebine, čeprav si mladina želi dinamičnosti. Pri razvoju samoupravnih organov v srednjih šolah nas ne zanimajo formalne pravice, temveč stvarno delo. Precejšnji del mladine se raz. vija v specializiranih organizacijah: pri Partizanu, tabornikih, v Počitniški zvezi, zadnje leto pa se je zelo poživilo tudi delo pionirskih odredov. O vsem tem so na skupščini bolj ali manj razpravljali« v razpravi pa so se delegati lotili zlasti tehle vprašanj: gradnje samskih domov v ind. krajih, praktičnega dela v klubih mladih proizvajalcev, dela z mladino na vasi fn aktivih mladih zadružnikov, kmet. šolstva, odnosov dijakov (med sabo, do drugih poklicev, do staršev in do profesorjev), stikov med študenti in pod. O tem pa kaj več «e v prihodnjih številkah našega tednika. OBVESTILO MLADINSKE VEČERNE ŠOLE Obiskovalce večerne politične šole v Novem mestu obvešča OK LMS, da bo prihodnje predavanje v ČETRTEK, 5. februarja ob 18. uri. Predavala bo Nada Go-sU6 o šolski reformi. Raje bi se sankali, a jima muhasta zima ne privošči veselja... Dečki bloka — Tukajle Imate pa še enega lutkarja, so mi dejali na sevnlškd osemletki ln ml predstavili lil-letnega Branka Zupanca, dolgega, suhega fanta. Branko je govoril tako hitro, da sem komaj zapisoval. — V naših treh blokih pri posta' imamo., fantje svoje društvo »Dečki bloka«. On le predsednik tega društva. Imajo lutkovno ln f llatellstlčno sekcijo, svoj časopis — ki ga piše Branko na pisalni strol, in svojo zastavo, ki jo Izobesijo ob svečanih prilikah, se pravi, kadar sprejmejo v društvo kakega novega člana, za 1. maj ln ob drugih slovesnih dneh. Zastava i« rdeča, na njej pa so črke DB, (»Dečki bloka«). Branko je sam izdelal lutkovni oder. ki ga je 29. novembra tudi razstavil na razstavi mladih tehnikov, ln lutke. Kako se to dela, se je naučil v šolskem krožku. Les, ki ga Je potreboval, je dobil v Mizarski produktivni zadrugi. Za svoje Izdelke: buldožer, metulčka ln me- sestrico dveda Je dobil 20. nagrado na republiški razstavi mladih tehnikov — škatlo mehanotehnike št. 1. Svoje izdelke dela po lastnih zamislih. Dečki so imeli že nekaj lutkovnih predstav, zdaj pa je Branko prepisal vloge igrice »Pa-vllha In policaj-« ln jih razdelil med mlade igralce. Igrali bodo za blokovsko mladino ln starše. """ " Pozimi bodo ImeV smučarska ln sankarska tekmovanja. Rezultate raznih tekem objavljajo v svojem časopisu. Filatelist Ioni odsek wdl Cveto Zupančič iz »Jugotanina«, ki je edini zastopnik »starih« med njimi. FII«tel Isti večkrat v obliki tekem odgovarjajo] na razna vprašanja. Kdor zmaga, je nagrajen. Prav tyako je nagrajen tudi tisti, ki pravilno reši uganke, kl so objavljene v časopisu. Nagrade so: znamke.^ lutke In podobno. V svojem časopisu objavijo tudi. kdaj so mladinske radijske oddaje, ' kakšen šolski uspeh Imajo člani društva In krajše zgodbice, Imajo tudi svoje sestanke. Včasih so ti na prostem, včasih v pisarni »Jugotanlna« ali pa v bloku. Clanl društva so: Borut. Drago, Miran, MIlan, Uroš. Urban, Peter, Bojan. Lukec. V alko, Tomaž. Božo ln Roman. Nekateri hodijo že v šolo, drugI pa še ne. Vsi so tudi mladi tehniki. 'Oče pravi o Borisu: — Ne jse ln ne spi, dokler ne Izpelje stvari, kl si Jo je» zamislil, do konca. Mama pa: — Včasih je lutk in d.ruglh njegovih Izdelkov preveč v kuhinji, hodniku ln po sobah, rato jih razdam otrokom. Branko mi je pokazal neko lutko: — To je prva, kl sem 1o naredil ln pobarval sam, Mamica je v šali pripomnila: — Seveda, jaz pa sem ti morala potem oprati hlače ln suknjič, ko si vse zamazal z moko in barvo. Za konec ml le- Branko pokazal še oder. kje 'grajo, kod se Igrajo, smučajo, sankajo ln kje imajo sestanke. Razen vsega tega pa je Branko tudi odličen učenec. J. p. udejstvovanja. Klubi mladih proizvajalcev bi lahko nudili veliko več prav pri tem delu (a tudi teh je v okraju še premalo). Izkoriščanje vajencev je v okraju še vedno nerešen problem! Srednješolska mladina vse premalo pozna delo in življenje mladine v podjetjih in na vasi. Tu manjka tovariških, življenjskih vezi in medsebojnega spoštovanja, ki naj ga ustvari prav to tesnejše, pristno tovarištvo in stalni globji medse- Trodnevni tečaj za mladinska vodstva 1., 2. In 3. februarja bo v Novem mestu tečaj za vodstva aktivov LMS. Pripravlja ga občinski komite LMS Novo mesto. Udeležencem sta hrana in stanovanje, zaposlenim pa tudi prejemki, zagotovljeni. Tečajniki se bodo seznanili z načinom vodenja mladine ter slišali marsikaj o vlogi Jugoslavije v svetu, o naši zunanji politiki, o Zvezi komunistov, njenih nalogah ln ciljih ter o gospodarskih uspehih in nalogah novomeške komun r. f^-eflnVrr'1 >>nr«n -nani družbeni delavci. ZA LEPŠO PODOBO MESTA Delovni načrt za letos, kl ga Je sprejel odbor za olepšavo Novega mesta na svoji seji 15. januarja, Je precej obširen. Po tem načrtu nameravajo urediti otroško Igrišče v Pa-deršlcevl ulici ter dokončno urediti park na bivšem stadionu. V Kandijl bodo med novo urejeno cesto in Krko odstranili staro drevje ln posadili novo. v načrtu je tudi ureditev okolice pri stanovanjskih blokih Nad mlini, pri blokih ob hotelu KANDIJA in okoli bencinske črpalke pri šoli. Nadaljevali bodo z urejanjem parka ob Lofengkl cesti. Peš poti v mestu bo treba na novo posuti. Prav tako bodo obnovili nasade po mestu, kl so ob proslavah lani precej trpeli, ter nasade med pošto In Loko ter za Krko. Od železniške postaje v Bršljlnu nameravajo urediti bližnjico za peSce čez Marof. Na uresničenje čaka že dolgo časa tudi sklep občinskega ljudskega odbora, da se izpelje peš pot ob železniški postaji v Kandijl. V teku so dela za ureditev mestne vrtnarije. Ta že sedaj daje veliko okrasnega drevja za parke ln nasade, pozneje pa bo dajala še več. S posredovanjem Ing. Krama Je odbor dobil seme eksotičnih dreves lz Italije ln Avstrije, s posredovanjem ing. Broveta Rnperta pa celo s Kitajske. Tako bo vrtnarija sama vzgojila nekatere redke vrste okrasnih dreves, v vrtnariji bodo med drugim vzgojili tudi dovolj grmičevja za žive meje. R katerimi bodo nadomestili količke in žico v parkih. Zanimivo je, da sadike eksotičnih dreves, ki rastejo iz semena, kar lepo uspevajo. Mimo naštetih nalog pa Ima druStvo še polno drugih, vsakdanjih. Med njimi je na prvem mestu skrb za očuvanje dosedanjih pridobitev za lepšo podobo mesta. Pri tem društvo ponovno prosi vse, naj pazijo na nasade in drevje In naj oomagajo preganjati take posameznike, kl še vedno delajo škodo, bodisi hote ali nehote. Premalo poznana služba Z obiska v okrajnem tajništvu za delo Med glavnimi dolžnostmi da- bolje. Manjka namreč na na- našnje naše družbe je skrb za delovnega človeka. Ta skrb se odraža na najrazličnejših primerih dejavnosti družbe ter njenih organov. Razumljivo je, da spada v to dejavnost in odgovornost tudi delo sindikatov in raznih družbenih organizacij: med njimi so tudi sveti za delo pri občinskih ljudskih odborih ter • okirajnem ljudskem odbora ' Ko sem nedavno hodil okrog gozdno uprave, sem se namenil, da bi obiskal tudi tajništvo za delo pri okrajnem ItJtudskem odboru. V prijaznem vzdušiju in prijetnem kramljanju mi je načelnik Ludvik Slak povedal marsikaj zanimivega iz te dejavnosti. Sicer se naši delovni kolektivi vse bolj zavedajo svoje ▼Joge itn zato tudi njihovi u-pravni odbori ter delavski sveti skupno ob sodelovanju sin-dlkalndh podružnic že prav krapko In učinkovito pospešujejo rast svojega podjetja in ♦vigajo storilnost vendar pa b MDo v marsičem že lahko še ših občinah dovolj izkušenega kadra predvsem pri svetih za delo, ki jih v večini primerov še ni; tudi referenti za to dejavnost so v poslovalnicah za delo, aH celo referenti za gospodarstvo ln drugo. Upati je sedaj, ko smo pred združitvl-lo manjših občin, da bo to kadrovsko vprašanje uspešno in pozitivno rešeno. Malo boljSe je stan le v svetu za delo v tajništvu na okrajnem ljudskem odboru; tu so član) redni in tudi seje sveta so uspešne. Zal se moramo tu-dj tu velikokrat ustavljati ori vprašanjih, ki bi lih morali reševat! na občinah in celo v sindikalnih podružnicah. Tudi sestav samega tajništva še vedno ni zadovoljiv. Sal manjka še vedno več strokovnih moči tako v posredovalnici za delo. kjer je budi poklicna svetovalnica. Manjkajo tudi v ostalih oddelkih tajništva. Se posebel je pereče vprašanje inšpekcijske službe ter »ta dva inšpektorja za ve« okraj premalo. Zato so na zadnji seji sveta sprejeli sklep, da morajo to vprašanje rešiti občine in nastaviti ljudi za to delo. To postaja tembolj važno, ker stopamo končno tudi v našem okraju v fazo dokončne rešitve higienske, varnostne #ln tehnične zaščite dela v gospodarskih organizacijah preko občin in posebnih komisij. Tudi nedavno posebno ustanovljeno Društvo varnostnih tehnikov ter inženirjev bo pripomoglo, da se to tudi pri nag na Dolenjskem končno začne resno reševati. Pred vstopom v u k — obvezen posvet v poklicni posvetovalnici Med važnimi nalogami, ki 1ih opravlja v sklopu tega talm-&va, je tudi okrajna poklicna posvetovalnica. Vidna je njena vloga pri pravilnem preusmerjanju mladine v poklice. Sal pomaga pri raznih seminari.b za starše in mladine po šolah, pa tudi sflmo preizkušanje mladine pred sprejemom v uk le važno. Tako le bilo tudi sklenjeno, da se mora v bodoče vsa v uk se vključujoča mladina predhodno pregledati v poklicni posvetovalnici; zato morajo vsi občinski referenti za delo pred registracijo učne pogodbe 'zahtevati potrdilo o predhodni preizkušnji v posvetovalnici. Tudi starši nal bi bilj 0 tem obveščeni ter poučeni. Vendar Pa je tovariš načelnik Izrazil željo, da bi tudi boljša strokovna povezava centralne po-svetovadnice v Ljubljani z okrajnimi bila lahko boljša in tudi koristna Nerazumevanje za zaposlitev invalidov Med nadaljnjimi nalogami je tudi zaposlitev invalidov. 2e maja je bila izdana posebna anketa o tem vprašanju in se je po podjetjih želelo dobiti podatke, kje in koliko bi se lahko ter na kakšna mesta sprejelo naše Invalide Zal so ti kaj skromno poslali nekaj predlogov za namestitev, večina pa s« jih branijo Tudi pri analitični oceni delovnih mest oo skušali posredovati v tej smeri. £al so nekatera podjetja prijavila mesta samo za invalide t visokošolsko izobrazbo. Tudi komisija za rehabilitacijo ter zaposlovanje Invailidov pri OZSZ je uspel* t nekaterimi namestitvami. Končno pa Je v gradnji rehabilitacijski center v Novem mestu, ki bo sPomladi že lahko pričel s svojim delom in bo prav gotovo začel vidne-Je reševati to vprašanje. In Se: spet prehrana in prevozi Ob koncu pa sva načela tudi vprašanje prehrane ln prevozov " delavcev na delo. Tudi tu je bilo že narejenih nekaj korakov, vendar še premalo. Svet za delo namerava na eni prihodnjih sej reševati to vprašanje in je v akciji posebna anketa po kolektivih, koliko delavcev se vozi ali hodi ln oo koliko ur dnevno na delo. Enako Pa bo treba tudi resneje začeti z vprašanjem tople hrane za take delavce čeprav imamo *e nekaj podjetij, k! Imajo prav dobro urejene delavske menze ln dajanje tople malice ter kosil. Glede prevozov oddaljenih delavcev v podjetja Da tudi glede prehrane bo Izdana posebna uredba, razen tega na posebni člen v zakonu o delovnih razmerjih nalaga vodstvom podjetij večjo skrb za našega delavca. Vsekakor bo naša družba kot tudi delovni kolektivi morali v večji skrbi za našega delovnega človeka storiti Člmvečl -tj- M m m m M m- mi m šip m. eP SRD m m m m POZIV vsem aktivistom, borcem in očividcem dogajanj iz zgodovine KPj V zvezi s proslavo 40-letnice KPJ ln z njo povezane izdaje zbornikov spominov nekdanjih aktivistov ir borcev našega revolucionarnega gibanja, pozivamo vse člane ZKS, nekdanje člane revolucionarnih sindikatov, člane revolucionarnih delavskih kulturnih društev, bivše odbornike, izvoljene na listi KP, udeležence štrajkov in demonstracij, revolucionarnih dogodkov na Vinici in v Kandiji takoj po prvi svetovni vojni, španske borce, aktiviste NOB in bivše partizane, udeležence mladinskih delovnih akcij in graditve večjih objektov, izvajalce nacionalizacije, sodelavce v izgradnji ljudske oblasti itd. ter očividce vseh najraznovrstnejših revolucionarnih dogodkov, da v čim krajšem času napišejo svoje spomine, ki se nanašajo na posamezna dogajanja iz zgodovine KPJ. Spomini naj bodo kratki, opisujejo naj dogodek v njegovem poteku brez pojasnjevanja. Biti pa morajo resnični, zato navedite tudi priče dogodkov. Podrobnejše Informacije o tem, kako naj se spomini pišejo in pa teme, o katerih naj se spomini pišejo, dobite na vseh občinskih komitejih. Pozivamo tudi vse, kl Imajo kakršenkoli slikovni material ali dokumentarno gradivo našega revolucionarnega gibanja, da ga odstopijo ali v trajno last aH v preslikanje. Napisane spomine dostavljajte okrajni redakciji Zbornika spominov. Vsi spomini, ki bodo objavljeni ali n% a bodo Imeli zgodovinsko vrednost, bodo primerno honorirani alk odkupljeni. Zbornik spominov za zgodovino KPJ okrajna redakcija, Novo mesto. Glavni trg 6-L, toL fltt KULTURA IN PROSVETA Borec-človek- BOGO FLANDER — KLUSOV J02A: BATALJON. Zbrano delo. Uredil, uvod in opombe napisal Emil Cesar. Založba »BOREC«, Ljubljana 1958 •Ko sem odprl to lična knjigo, me je ob fotografiji partizana Klusovega Jože obšla čudna žalost. Tako zdrav, posta-vent zares čeden fant je moral ko tisoči njemu podobnih doživeti težko usodo, da jim ni bilo dano dočakati zmagovite svobode, za katero so med borbo toliko prestajali, Klu-sov Joža je padel v skupni borbi slovenskih in hrvatskih brigad za Bosiljevo 30. junija 1944, potem ko se je od maja 1942 boril s puško v roki na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. V tem preprostem fantu brez posebnih šol je med borbo rasel pisatelj, pesnik, govornikih, borec, predvsem pa človek — umetnik. Koliko je v njem subtilnega občutja za vse, kar ga obdaja, koliko neprestane odpovedi in samopremagovanija. Surova borba z okupatorjem ga je ojeklenila, toda mehkega srca in nežne lirike mu ni ubila. Ob pogledu na mrtve sovražnike zapiše z občutkom tragike: »Nismo morilci, ki prepevajo in plešejo okoli grobov svojih žrtev. Smo samo ljudje, srčno dober slovenski narod, ki so ga tuji morilci pr JistiH.lt, da je prijel za orožje. In še takrat, ko v borbi se jemo smrt, trpimo.« Sredi najtrpkejšega časa najčistejša zavest svojega poslanstva. Tembolj je treba Vzgoja iotoamaterjev v Vidmu-Krškem Od 17. novembra 1958 do 13. januarja 1959 je oil v Vidmu Krškem foto tečaj A za foto-amaterje. Organiziral ga je Foto klub Videm - Krško. 28 fotoamaterjev ]e naredilo Izpit, polovica s prav dobrim ln polovica z odličnim uspehom. Med tečajem so tečajniki odšli v Zagreb in si ogledali tovarno Fotokemika. S 40 posnetki so sodelovali na njenem natečaju za najboljšo fotografijo, posneto z domačim filmom. Njihova udeležba predstavlja 10°/o v merilu FLRJ, ker je bilo natečaju poslanih le 400 fotografij lz vse države. Največ zaslug za uspel^ tečaj Ima predsednik kluba Milenko ROS, kl je posredoval vsa predavanja. Pripravljajo interno razstavo svojih fotografij v izložbah v Vidmu - Krškem. obžalovati, da mu ni bilo dano ob lepših pogojih v osvobojeni domovini napisati velikega teksta osvobodilne borbe, na kar se je v tihih minutah oddiha med borbo pripravljal. Reportaže, črtice in fragmenti, ki so se po zamotanem naključju le deloma ohranili iz krvavega vrveža onih dni, ko je razen dragocenih življenj v Žužemberku šel po zlu tudi njegov najzajet-nejši rokopis, kažejo na bodočega kvalitetnega pisatelja. Črtice, ki so po vojni izhajale v raznih revijah in časopisih, so sedaj zbrane v knjigi, opremljeni z obzirnim uvodom in opombami Emila Cesarja. Ta knjiga bo draga in ljuba tudi dolenjskemu bralcu, saj je Klusou tudi Dolenjsko zajel v literarno snovanje. Čeprav goreč I|/-u.bitelj ooren/skih planin, je Klusov Joža znal mehko prisluhniti sanjavi Dolenjski. Naj sledi v današnjem podlistku nekaj črtic, ki govore o življenju in borbi na Dolenjskem. —nK Vlado Lamut: ARABSKA ČETRT V PARIZU (1954) Dober načrt v Trebnjem Vie letošnje kulturne manifestacije: v počastitev 40-letnice KPJ Širjenje šolskih prostorov v Novem mestu Skrajno tesni prostori v sedanjih šolskih stavbah, ustanavljanje novih Sol in uresničevanje šolske reforme narekujejo stalno skrb za pridobitev novih učilnic. Občiiiwki odbor Novo mesto je omdgočil že v lanskem letu nadzidavo telovadnice pri osnovni šoli. S tem bodo pridobljene štiri nove učilnice za Vajeuiško šolo, ki zaseda prostore osnovne šole. Dela se že dokončujejo. Nasproti osnovne šole raste nova stavba za Vajensko šolo. Zidava teče neprekinjeno. Pojasniti je treba, da se v sedanji fazi izpolnjuje le del celotnega ii f'rta, kl ' predvideva obseg stavbe vse do ceste in seveda tiidi v primerni višini, tako da bo do kraja izpeljan načrt dal stavbo. k| bo tudi glede okolice ustrezala urbanističnim zahtevam. Izdelan je projekt za nadzidavo telovadnice v gimnaziji. S tem bodo pridobljene tri nove učilnice in nekaj stranskih pro- V nedeljo občinska skupščina v Trebnjem V nedeljo, 1. februarja, bo v Trebnjem občinska skupščina Svobod in prosvetnih društev, na kateri bodo uredili zlasti vsa vprašanja v zvezi z združitvijo občin Trebnje. Mirna In Mokronog v novo občino Trebnje. Razpravljali bodo tudi o programu prireditev za počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ na področju občine. štorov. S preselitvijo uBlteUiS*a v gimnazijsko stavbo so do kraja iikoriSčem" vsi prostori in preti omejitev vpisa v obe šoli, če se ne bi pravočasno poskrbelo, da se projekt nadzidave telovadnice čimprej uresniči. Svet Svobod in prosvetnih društev občine Trebnie je sklenil, da bodo vse kulturne manifestacije v letošnjem letu v znamenju proslavljanja 40-letn,i-oe KPJ. Glavne prireditve bodo v Trebnjem. Uvodne prireditve bodo v mesecu februarju v zvezi s prosla; vo 10. obletnice gledališča PD »Josip Jurčič« Trebnje. Občinski Svet SPD pa bo organiziral gostovanje pevcev solistov ln skupine slovenskih književnikov. Druga skupina prireditev dd 15. maja do 22. julija bo obsegala svečane akademije ob občinskem prazniku, dnevu mladosti, dnevu borca in dnevu vstaje ter nastope najboljših Izobraževalni center v Črnomlju Obiskali smo novega sekretarja občinskega komiteja ZKS v Črnomlju tovariša FRANCA KO CEV AR J A in ga prosili, da nam je povedal nekaj besed o nekaterih najvažnejših vprašanjih nadaljnjega razvoja občine. Takole je dejal: »Črnomelj se je razvil s pomočjo mlade Industrije v novo delavsko središče. To odpira vrsto vprašanj, kot so komunalne gradnje, obrtništvo, predvsem pa gradnja stanovanj. Ta vprašanja sicer počasi že rešujemo, vendar pa bo treba v bodoče delati to hitreje. Na vasi je vprašanje kmetijske proizvodnje. Kmet mora spoznati, da v bodoče ne bo mogel gospodariti več tako kot doslej. Zadruge bj morale prispevati k reševanju tega vprašanja na več načinov. Zdaj, v zimskem času, bi morale pripraviti kar največ predavanj iz kmetijstva in razgovorov o tem, kaj je zadruga in kakšne so njene naloge. V take razprave je treba pritegniti razen Članov zadruge tudi ostale kmetovalce. Razen tega je premalo ideološko političnega dela na vasi. Treba ga je okrepiti, posebno pri mladini. V Črnomlju že dalj časa razpravljamo o izobraževalnem centru. Vsa čutimo, da brez takega centra v bodoče ne bo šlo več. Mnogoi dobrih in sposobnih ljudi, ki so delali pri nas, je odšlo'drugam. Zakaj? Zato, ker niso mogli strokovno napredovati. Pri nas je zelo pereče vprašanje napredovanja polkvalificiranih delavcev v kvalificirane, pomočnikov v mojstre itd. Lani smo, da bi to težavo odpravili, z združenimi močmi pripravili nekaj strokovnih tečajev. Ugotovili smo, da je zanimanje zanje med delavci res veliko. Vendar te naloge ne bomo mogli rešiti brez človeka, ki se bo v pbčini profesionalno ukvarjal z izobrazbo odraslih.« -cš. amaterskih skupin našega okraja, ki jih bosta organizirala okrajni in občinski Svet SPD. V tem času bo tudi občinski festival pionirskih pevskih zborov. V zaključni skupini prireditev v mesecu novembru pa se bodo predstavila Prosvetna društva občine Trebnje na občinskem festivalu dramatskih skupin. Vsa druišitva v občini bodo imela v tem obdobju samostojne dramske, pevske in glasbene nastope, Svet SPD pa bo organiziral v vseh krajih, kjer so dvorane ali šole, medsebojna gostovanja. PROGRAM UVODNIH PRIREDITEV V FEBRUARJU 6. februarja ob 19. url — Glasbeno recitacijisikđ večer z izbranim programom Prešernovih ustvaritev, siovenskih pesmi in arij. 14. februarja ob 19. uri — Literarni večer slovenskih književnikov. To bo prvi obisk uglednih mojstrov slovenske besede v Trebnjem. Ziv stik pisateljev in občinstva bo še bolj vzbudil zanimanje za njih dela. Prijeten in lep večer, ki ga bomo preživeli skupaj z nekaterimi našimi pripovedniki in. pesniki, organizira občinski Svet SPD. 28. februarja oib 19 uri —Proslava desetletnice gledališke dejavnosti PD »Josip Jurčič« Trebnje s premiero Klabundo-ve drame »Praznik cvetočih češenj«, v režiji Janeza Gartnarja in ob sodelovanju vsega igralskega kolektiva. Vtse prireditve uvodne skupine bodo v Domu ljudske pro-svete v Trebnjem. Nekaj prireditev v drugi skupini bo tudi na prostem. Programi ostalih prireditev bodo objavljeni mesec dni pred pričetkom vsake skupine prireditev. Svet Svobod in prosvetnih društev občine Trebnje IVAN CANKAR v besedi, podobi in risbi OB 40-LETN1CI NJEGOVE SMRTI RAZSTAVLJA STUDIJSKA KNJIŽNICA V NOVEM MESTU Potrebno je naše brallce seznaniti z razstavo o Ivanu Cankarju ob 40-letnlci njegove smrti. Uredila jo je Studijska knjižnica v svojih prostorih, kjer se redno vrstijo razstave ob vseh pomembnejših obletnicah in jubilejih. Naj sledi skopa infotnmacija. V stalni vitrini srečamo Cankarjevo literarno delo iz prvega tiska. V avli si boš ogledal risane portrete in karikature Smrekarja, Maleša, Gasparija in drugih. Zanimivi sta Simire-karjevl skupini Slovenski literati in Maškarada slovenskih literat ov. Vrstijo se fotografije nekaterih sodobnikov slovenske modeme (pesnikov, pisateljev, slikarjev). Nadalje spoznaš Cankarja kot risarja ln avtoportre-tista. Med fotografijami, ki kažejo pisatelja, njegove znanke in družbo, je vredno omeniti dokumentarne fotografije Frana Vesela, neumornega zbiratelja dokumentov iz slovenske kulturne zgodovine. Sledi Cankar v prevodih, bodisi v originalih ali v fotokopijah naslovnih strani. Na kraju se srečamo še s samostojnimi deli o Cankarju, z dokumenti o njem in njegovem rodu ter z rokopisi, seveda v fotokopijah. Razstavo ie vredno videti. Dr. VLADIMIR B A K A RI C : MLADINA in šolska reforma DEJANSKA AVTORITETA IZHAJA IZ STVARNEGA ZNANJA IN IZKUŠENJ V zvezi s predlogom zakona se pojavlja vprašanje, kaj sme dijak in kaj sme profesor. Toda to je vprašanje učiteljeve izobrazbe, ne pa vprašanje discipline ali notranjega reda. Popolnoma nesmiselno se je spraševati po pravicah, ki naj bi se določile vnaprej. To je vprašanje tehnike izobraževalnega procesa. Seveda, če bomo razpravljali s starim pojmovanjem, se bomo morali še bolj prepirati zaradi posameznih strokovnih izrazov, ki zvenijo enako, ne pomenijo pa popolnoma isto. Potem seveda nastane vprašanje avtoritete kot oblasti, ne pa avtoritete kot dejanskega učiteljevega ugleda, ki izhaja iz njegovega stvarnega znanja in izkušenj. In potem se stvar spremeni takole. Otroci pogosto uhajajo iz šole. Toda ko sem hodil v šolo jaz, so uhajali še bolj kot danes; čim trši in Čimbolj krut je bil profesor, tem bolj so mu dijaki uhajali. To niso činitelji, ki bi bili odvisni drug od drugega kot vzrok in posledica, temveč delujejo zmeraj obenem. Cim bolj uhajajo dijaki iz šole, tem trši je učitelj, kl ne razume tega uhajanja. Toda s tem ne bo dosegel da bi manj uhajali, ker sta to istočasni dejstvi in eno je pogoj za drugo, ne pa da bi eno razvijalo drugo. To je prav tako kot s tem, ko nekateri mislijo, da jo mogoče s smrtnimi kaznimi preprečiti umore in uboje. Stvar je pa drugačna: tam, kjer je več ubojev, je tudi več smrtnih kazni; tam, kjer ni ubojev, ukinjajo smrtno kazen. V teh odnosih se je pogosto zgubil stik med šolo in učenci in to predvsem zaradi delujočih teženj. Medtem ko je naša mladina med vojno sodelovala v velikem številu v narodnoosvobodilnem boju, kjer smo ji popolnoma zaupali, kjer smo imeli nepolnoletne bataljonske komandante, ki so odločali o človeških življenjih, niso pa imeli volilne pravice po formalnih merilih, pa tem ljudem tudi v šoli nismo priznavali, da morejo sami paziti nase, in sicer niti toliko ne, kolikor bi jim glede na njihovo starost morali priznati. Kaj podobnega imamo še danes, čeprav smo zelo odločno zavzeli stališče, da se jim vsaj v šoli prizna ta pravica. Take stvari imamo torej še. Paziti moramo na program, kl zahteva določeno prisilnost, saj moramo pri vsem tem gledati na otroka in ta se mora učiti tudi tisto, kar mu ne ugaja. Zato nekateri štejejo pedagogiko za nekakšen sistem prisiljevanja ljudi. Ce bolj pogledate te stvari, boste videli, da gre za nerazumevanje. Predvčerajšnjim je vaš list »Mladost« objavil članek, v katerem piše neki bralec iz Gospića o »western« razpoloženju (opomba: westerni so filmi, večidel kavbojski, z ameriškega Divjega zapada) med sedemnajstimi dijaki, katerih ni bilo lahko pripraviti do tega, da bi brali Dositeja Obradoviča. Westerni so postali zelo popularni. Marx je nekje dejal, da človek v svojem življenju preživlja razvoj človeštva. Ce so filmi z Divjega zapada zares osvojili mladino, to pomeni, da smo prišli z razvojem mladine do 18. ali 19. stoletja. Ce upoštevamo, da smo bili kje na vasi še za to dobo, bi mogli reči, da smo vendarle nekoliko napredovali. Po drugI strani pa je treba pripomniti tudi to, da je raven zgodba Divjega zapada za sedemnajstletnika vendarle malo kasna in da bi bilo bolje, ko bi mladi človek prebolel wester-ne že v zgodnejših letih, da bi utegnil še v šoli dohiteti naše stoletje. Težko pa je preiti od westernov, to je iz 19. stoletja, na Dositeja Obradoviča in druge pisatelje, ki tudi niso naprej od 19. stoletja. K temu moramo zares prisiljevati, zlasti Če Dositeja Obradoviča štejemo za veliko osebnost in ga tako tudi obravnavamo in o njem tako učimo. Ce ga obravnavamo tako kot je treba, si bo dijak zapomnil samo tisto, kar mora vedeti za izobrazbo. Ce bomo zahtevali o Dositeju le toliko, bo otrok to tudi razumel. Tu gre za odnos, za razumevanje faze razvoja mladine, kl ima povsod neko določeno obliko. Ko smo bili mi v srednjih šolah, se z zgodbami z Divjega zapada nismo ukvarjali pri sedemnajstih letih. Del mladine je prišel do tega, drugi del pa ni prišel do tega niti z osemnajstimi leti. To povprečje je zdaj pri osemnajstih letih; to pa moramo razumeti in vedeti, kaj in kako graditi na tej ravni. Navadno na to odgovarjamo samo z obsodbo, začenši s takimi pojmovanji: otroci morajo sedeti v šoli in se učiti — pa do tega, da se dekleta ličijo itd. Tudi tu moramo mlade ljudi razumeti. Medtem ko so bile ženske v srednjem veku blede, bele da se je videlo, da ne delajo in so se mazale z vsemi mogočimi barvami, da bi pokazale, da jim ni treba hoditi na sonce, to je na delo, pa se dekleta danes ličijo, da bi pokazale, da so veliko zunaj, na soncu itd. To je stvar, ki jo moramo razumeti; če bomo samb zmerjali, ne bomo nič napravili. To so težnje, ki jih moramo razumeti. Ce jih ne bomo razumeli, se jih "bomo lotevali z ukrepi, ki bodo dosegli prav nasprotni učinek. Ce se sedemnajstletni fant ukvarja z zgodbami Divjega zapada, mu moramo posredovati kukuro, da se bo premaknil v sebi za dve, tri stoletja naprej. Ne smemo mu tega preprečevati le s tem, da bi ga zmerjali, temveč ga moramo pripraviti do tega, da se po notranji potrebi ne bo več ukvarjal s tem. Na take temelje bi morali danes postaviti vse pedagoške stvari, na razumevanje teženj nadaljnjega razvoja. Govoril sem o tem, da je eden izmed problemov potreba po intenzivnem učenju. Ce bo učenje širinsko, razpršeno, potem stopajo v ospredje nesodobne, zaostale težnje, konkretno westerni. Ce bomo pripravili dijaka do tega, da se bo prej, v zgodnejši dobi intenzivno učil, potem se bo namesto s kavbojskim streljanjem izživljal s stvarnimi vprašanji, namesto da bi pasel neusmerjeno fantazijo, bo »napravil satelit« itd. Tega problema ,se bomo morali lotiti. Bližala se je Velika noč. Iz neizmernih bost lz Kočevja smo se premaknili v Suho krajino. Veselili smo se tega, saj smo zopet enkrat prišli iz gozdov med polja in prišli v vasi, kjer živijo ljudje. Vse topleje in prijetneje je živeti med ljudmi kot pa v samotnih gozdovih. V dolini je kraljevala pomlad. Kakor martinčki smo se greli na toplem soncu in uživali prijetnosti počitka. Pozabljene so bile dolge noči, pozabljen mraz in glad. "Gremo v Šmarjeto,« so sanjali tovariši. Smarjeta je bila za nas Indija Koro-mandija. O njej smo sanjali, ko smo utrujeni od dolgih maršev prezebali v hostah. Nam, ki še nismo videli Smarjete, so pravili čudovite reči. Tam je kruha, vina in drugih dobrot na pretek. Tam je mir. Italijani nikoli ne stopijo tja. V Toplice greš lahko in si ozdraviš revmatizem. Poslušali smo in se smejali. Tako daleč in neverjetno se nam je dozdevalo vse to. Skoraj nemogoče! In tako nam je bila Smarjeta to, kar je otroku Miklavž. Sanjali smo o njej in si jo želeli. Da bi jo videli, Pa nismo prav verjeli. Pa smo ji le prihajali bliže in bliže. Ko smo se ustavili na Stari gori, smo bili že skoraj trdno prepričani, da bomo šli tudi tja. Za veliki teden so se naše sanje uresničile. Se nikoli nismo s takjm veseljem šli na pohod. V večer je zavriskala pesem, kl smo z Bjo šli povsod in ki smo jo peli vsekdar. Pa najsi je bilo hudo ali dobro. »Nabrusimo kose ,. je pelo med bre-IJovi, vseeno, pa četudi nas slišijo v Trebnje in nam pošljejo topovski pozdrav. »Nekje je dežela, kjer vlada svobo-*M Srce se topi v sanjah o bodočnosti, U "vtasujejo in hite v dalj. In še vžigajo spredaj: -►Kovači smo in naša sila.. Preko visokega Trebelnega smo prišli, 'da še sami nismo vedeli kdaj, in nato smo v dolini navzdol utonili med gozdove, nad nami pa so se v pomladni noči smehljale zvezde... Zjutraj smo prispeli. Na nebu je rožna zarja poljubljala krajino pred nami. Nikoli več, morda, ne bom videl take pomladi, kot sem jo tedaj. Mehki rožnati sol j« ovijal cvetoče breskve in mlado zelenje vinogradov. Beli cvetovi jabolk so bili rožno prebarvani. Sredi zelenih polj, obdanih od venca gozdov, je kakor golobica čepela vas. Visoki stolp je pozdravljal iz dalj in iz njegovih lin je donela pesem vstajenja. Zaprl sem to sliko v srce in jo bom nosil s seboj vse dni življenja. SONCU NAPROTI Ob štirih zjutraj so nas prebudili streli. Ob štirih zjutraj nam je stisnila srce vest, da je vztrepetalo v neizmerni radosti. Del naše borbe je uresničen. Noč je še ležala na zemlji, ko smo poskakali s svojih ležišč ob novici, ki smo jo prejeli. Manemo si oči in se vprašujemo, Je li resnica vse to? Saj to smo pričakovali že dolgo, a vendar, tako iznenada je prišlo nad nas. da se skoraj ne zavedamo. Še včera' v boju na življenje in smrt, danes svobodni na svoji lepi, s krvjo in solzami prepojeni zemlji. Dočakali smo ta veliki dan, kot smo dočakali svojo prvo zmago. Lahko rečemo zmago, saj sedaj nimamo več skrbi, da ne bi dosegli vsega. Silen je polet, ki nas je zajel. Prostranstva so, se razširila do neskončnosti, podrli smo vse meje, ki so nas tesnile. Kajne, tovariš, kalio občutiš vse to? Mesta, nad katerimi smo krožili kakor ujede, so vsa naša. Vidim te, kako si nekoč iz dalje tožen opazoval vlak, ki je drvel po dolini. V tvojih očeh sem bral ne-izgovorjeno željo. Danes je vse to tvoje, narod in vse, za kar si se boril. Zdaj si prejel nase nalogo, da iz sveta, ki si ga priboril z močnimi rokami, začneš ugnetati novo življenje. Poglej, kako prihajajo od vsepovsod. Iz mest, vasi, iz internacij, vsi mladi in življenja polni ljudje. Popelji Jih na delo, da uresničiš sanje onih, kl spe po naših gozdovih ... V večeru sedim pod drevjem. Skozi vejevje poje veter svojo jesensko pesem. Gledam z vrhov po svoji slovenski domovini, pred očmi pa se vrste slike preteklosti Kakor nekoč v resnici, hodim po skritih poteh med gozdovi in z menoj hodijo vsi tovariši. Iz srca jim kapljata kri in seme, ki padata na zemljo, poganja rože. Hodimo kakor nekoč, strgani, bosi, skozi veter in noč po samotnih poteh. V očeh pa so zapisane besede moči, žrtvovanja in vstajenja... Brigada Ivana Cankarja je pred letom odšla na pohod. Za pravico hlapca Jerneja je prehodila in pretrpela svoj križev pot. Le majhen košček poti je še pred nami. Prehodili ga bomo z močnim, pojočim korakom, kateremu bodo pripevali koraki bratov z vzhoda ... NOVA POTA Spet smo v Čatežu. Stari spomini se nam obujajo, ko ogledujemo na pol razdrto cerkev na Zaplazu. Sola je požgana, na njej so še vidni znaki onih, ki so jo spremenili v utrdbo. Tudi cerkev in obzidje okoli pokopališča nudi prav tako sliko. Zdi se nam, da ta stari Čatež ni več tisti, kot smo ga bili vajeni takrat, ko smo Se partizani hodili vanj. Tudi življenje je sedaj vse drugo. Živahen vrvež naše mlade vojske oživlja ves dan drugače samotno vas. Toliko novih, znanih in neznanih obrazov srečuješ na vsakem koraku. Povsod pesem, smeh ln veselje. Omamna radost naše prve zmage se je že polegla in sedaj smo prijeli resno za delo. Treba Je novo vojsko opremiti, oborožiti in predvsem izvežbati, da bo sposobna pregnati še nemškega fašista iz naše zemlje. Zato se je začelo pri nas redno, pravo vojaško življenje. Našim starim borcem, prekaljenim v ognju dveinpolletnega boja, so padla na ramena nova bremena. Nove težje naloge jih še čakajo. A oni Jih jemljejo nase z ono mirno vdanostjo in veseljem, kakor bi šli, kot nekdaj, v boj na položaj. Gledam jih, te naše novince. Kar izginila je med njimi naša stara garda. Vsrkali so jo vase ti mladi, veseli in svobode žejni ljudje. Vendar se povsod pozna njih delo. Cas nas prehiteva, mi pa moramo z njim, zato pa moramo hiteti. Vse je novo. Gledam plakate po stenah: Slovenci, Slovenke! Volitve so nove, svobodne, naše. Poročila prihajajo vsak čas, Gorica svobodna, Trst bo kmalu, Kijev je ruski. Dnjeper ni več tako širok, da ne bi Nemci skakali čezenj. In še sto novih in vedno novih stvari. Kruh. naša vojska dobiva kruh, to dragoceno hrano, ki se zanjo že toliko časa borimo. Jesen je tu. Gozdovi se oblačijo v škr-lat. Planine, te še ne svobodne, naše planine, so se odele v deviško bele halje. Hočejo, da pričakajo nas, v vsem svojem Čaru. Polja so že prazna, le ajdo žanjejo. »To • leto smo zasejali zmago,* mi zvene besede ruskega pisatelja. Se malo in poželi bomo sadove. Bogata bo ta jesen, najbogatejša v zgodovini slovenskega kmeta. Pa saj smo za to žetev dali najdragocenejše seme, iz naše krvi smo ga ustvarili in ono je pognalo klasje naše bodočnosti in novega življenja. (Odlomek iz knjige BATALJON, zbrano delo Boga Flandra-Klusovega Jožeta; izdala založba BOREC, Ljubljana, uredil, uvod in opombe napisal Emil Cesar.) 13 Stran 8 »DOLENJSKI LIST« Štev. 4 (469 « g Brežn a ti na glavni ulici nedaleč mi po »# Ste vi.si na neki stavbi napis »Mlečna re-w stavracija«. Premaga nas radovednost. Vstopimo. Nevelika soba s pultom in blizu lu pogrnjenimi mizicami. Vse je belo. Tovarisica Pepca Spindler, ki vodi obrat, tudi streže. Restavracijo so prejšnjega dne odprli. Gostov je mnogo in marsikaj jih zanima Prisluhnimo. »Zadovjljne smo, čeprav delamo od Jutra do večera! Samo da ustrežemo ljudem.« »Obed prosim!« se oglasi nekdo. Zeljl Je takoj ustreženo. Gostja veselo gleda v krožnike pred seboj. »Joj, kako dober obed imate. Ze-lenjadna juha, rezanci z omako, pecivo: Rezanci, to Je tako domače in dobro!« Tovarisica Spindlcrjeva razlaga: »Popoldan nam pridejo pomagat gospodinje. Sicer same ne bi zmogle. Prvi dan smo delale kasno v noč.« »Kavarna nasproti vam bo zdaj propadla!« M pomni neki gost. •Včeraj so se že prišle ponujat. Rekle so, da i>o hladilnik. Ljudska potrošnja Brežice uam je dala na kredit nekaj posode ln hrane. S sodelovanjem smo zelo zadovoljne. Najboljša spodbuda je to, da imamo dovolj gostov. Kaj več o vsem vam bo povedala tovarisica Javor-nlkova, me nimamo časa.« Tovarišico Ljuto Javornikovo smo našli do ma, v sodobno urejeni kuhinji. Razgovor se ie takoj razplel. »Gospodinjski center smo ustanovile v Brežicah novembra meseca 1857. Kot prvo nalogo smo si naložile ustanovitev javne pralnice ln organizacijo raznih tečajev. Z načrti smo Sle preveč v Širino, kot smo ugotovile kasneje. Zato, in ker nismo dobile nobene pomoči, Jih nismo mogle uresničiti. To je bila dobra izkušnja. Ko smo pričele Irugič smo bile skromnejše. Mlečna restavracija Je bila naš drugI načrt. Uporabile smo vse moči, si razdelile delo In uspehe. Težave, kl smo Jih imele, sta nam pomagali premostiti tovariSIcl Vilma Pirkovič in Francka Slak. ko sta nas lani decembra Mlečna restavracija bodo prišle k nam, če ne bo tam dela,« odgovori Spindlerjeva v smehu. »Težko Je bilo s posodo. Nekaj Je Jc kupil gospodinjski center, ostalo smo prinesle svojo od doma. Za začetek si moramo pomagati.« Ljudje vstopajo, pojedo, kar so* naročili, hvalijo, vprašujejo in zadovoljni zapuščajo lokal. Vri žene delajo, da bi Jim ustregle. Greta Klja-|ič in Ivanka Ravnik se gneteta v premajhni' kuhinji in pripravljata Jedila, Spindlerjeva pa streže. Vse je majhno kakor v pravljici, toda orvi začetki so ustvarjeni. »Kako se je pričalo, kako ste prišle do te zamisli, koliko časa Je trajalo, da ste jo ustvarile, ste imele mnogo težav?« To so vprašanja, ki nas zanimajo. Tovarišici Kljajlčeva in Spindlerjeva odgovarjata: »2e pred dvema letoma smo pričele misliti na mlečno restavracijo. Pred dvema mesecema |e bila zadeva rešena. Dobile smo 200 tisoč dinarjev od občine in čez mesec dni je pričela restavracija poslovati. Lokal nam je prepustila KPPZ Brežice pod pogojem, da v njem nada-jujemo s prodajo mleka. Tu Je bila prej mlekarna. Prodaja mleka nas zelo ovira, vendai moramo poudariti, da KPPZ Brežice kaže mnogo razumevanja za nas. Ves Inventar so brezplačno prenesli na nas in nam pustili v upora- obiskali. Začetnik m prvi organizator^ našega gospodinjskega centra je tovarisica Kristina Kranjc, učiteljica v osnovni Soli. Ona Je obiskovala gospodinjsko šolo v Ljubljani in nam v strokovnem pogledu mnogo pomaga. Zdaj lahko rečemo, da je led prebit, imamo prvi servisni obrat v Brežicah — Mlečno restavracijo. Prva težava je prodaja mleka, kl nas pri našem delu zelo ovira. Imamo predlog, da bi prodajo mleka prevzela pekarlja nasproti nas, kl Ima dovolj prostora. Naslednja težava so prostori. Sedanji prostor mlečne restavracije je premajhen. Za nas bi bili najprimernejši prostori sedanje, kavarne, ker Je tam primerna kuhinja z vsemi ostalimi pritlklinami. Razen tega slišimo, da Je kavarna v finančnih težavah. Upamo, da bomo s svojimi predlogi or| občini uspele. Mlečna restavracija Je pričela poslovati preden je poteklo mesec dni, kar smo dobile od občine 200 tisoč dinarjev. V marsičem Je to zasluga razumevanja vseh, ki so nam pomagali. Razen občine je bila to KMETIJSKA PROIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA BREZICE ter Trgovsko podjetje LJUDSKA POTROŠNJA BREZICE. Led smo prebile. Pred nami so Sr velike težave, vendaT bo laže zato. ker nas hrabri orvl uspeh.« NAS. P 0 M E N K I LEON STUKELJ šest olimpijskih medalj Popoln uspeh v Zagrebu Najboljši novomeški pionirji ln pionirke so nastopili v Zagrebu na V. odprtem prvenstvu Zagreba v namiznem tenisu. - Novomeške pionirke so osvojile prva mesta v tekmovanju ekip, posame/.-nic ln dvojic — Pionirska prvakinja Zagreba Je postala Majda Turk. ki Je v finalu premagala Ireno Mlkec z 2:1 — Pionirji so osvojili 3. mesto, med posamezniki pa Je bil Miro Berger v B skupini drugi do tretji. Na vabilo organizatorjev tradicionalnega pionirskega tekmovanja v namiznem tenisu co preteklo soboto odpotovali v Zagreb najboljši novomeški pionirji ln pionirke — Igralci namiznega tenisa Udeležili so se V. odprtega pionirskega prvenstva Zagreba, ki ga skupno prirejata Namiznotemška zveza Hrvatske ln Zveza društev »Naša djeca« iz Zagreba. Čeprav Je bila konkurenca izredno močna, saj so nastopili najboljši pionirji in pionirke iz Hrvatske ln Slovenije, kjer ie pionirski namizni tenis na najvišji stopnji, so novomeški pionirji in posebno pionirke dosegle nekaj zelo pomembnih uspehov, doslej vsekakor največjih v njihovi tekmovalni karieri. Osvojili so tri prva mesta, eno drugo in eno tretje mesto, kar 1ih uvršča mea najuspešnejše udeležence letošnjega prvenstva NAO 100 UDELEŽENCEV Značilnost letošnjega prvenstva, ki &o se sa prvič udeležile tudi ekipe ln posamezniki iz Slovenije — Iz Novega mesta ln Hrastnika, ie veliko število udeležencev ln kvalitetna gra večine sodelujočih Omenimo naj, da so bile finalne igre v tekmovanju posameznikov tako kvalitetne, da so se prisotni strokovnjaki lzraziU: »Tu smo vi. deli, da se nam nI treba bati, da hi kvaliteta jugoslovanskega tem-sa. ki zavzema zelo visoko mesto v svetu, padla Nasprotno, s takim naraščajem si lahko obetamo Si» večje uspehe« PRI PIONIRKAH: VSA PRVA MESTA ZA NOVOMESCANKE Omenimo naj, da sta se obe novomeški ekipi udeležili tekmovanja v Zagrebu prvikrat Pionirji ln pionirke so nastopili pod imenom svojega pionirskega odreda •Janko Stariha«. Pionirke so tekmovale v eni skupini, medtem ko so pionirji Igrali ločeno — registrirani in neregistrirani Ker tO novomeški pionirji že nastopali na tekmovanjih za NTK Elan. so iu nastopih v težji skupini, vendar so se vseeno nepričakovano dobro odrezali. V tej skupin) Je igralo 12 tričlanskih ekip v 1 kolu so Novomeščani premagali Šibenik s 5:1. v II kolu pa Krapino t 5:3. V srečanju za vstop v finale so izgubil) z ekipo državnega prvaka — Opatijo in tako so zasedi' častno 3. mesto. Pred njimi so se plasirali le Opatljčanl in »Kemičar« iz Hrastnika, ki je ekipni pionirski orvak Slovenije. »Dokler sem še mlad, ne mislim na pokoj«, vam odgovori Leon Stukelj, če ga vprašate, kdaj se bo odločil za zasluženi počitek. Res je — čeprav štejt. nož danes že šestdeset let, je nje gov korak prožen, in kretnje živahne. Sedaj je v službi pri Trgovinski zbornici v Ma.;-boru. Doma Je iz Novega mesta, kjer te je tudi prvič srečal * telovadci ln telovadnim orodjem. Tedanji »Sokol« je dobii novega člana — Stuklja — ml a dega fanta, ki je kmalu umel dokazati, d? se na telovadbo *e dobro spozna. Pionirke — še večje uspeh*,! Novomeške pionirke so imele še večje uspehe V tekmovanju ekip so osvojili prvo mesto tn a tem pokal prireditelja, potem ko so v finalnem srečanju premagale eki po lz s is kii • 3:0 Tudi med posameznicami so Novomesčanke — Majda Turk, Irena Mlkec ln Flor lana Uhl zasedle prva trt mesti ln s tem svojim uspehom v zad njih dveh mesecih dodale novegi — doslej najpomembnejšega. Tur kova je prejela pokal, vse tri pa Se diplome Tudi v tekmovanju dvojic sta prvo mesto osvojili No-vomeščankl Mlkčeva ln Turkova. K t sta v finalnem srečanju premagali Vrbanovo ln Cultgov© Iz - ■ i;;* 2 2:0 V tekmovanju pionirjev posamezno sta se prav dobro odrezala Miro Berger in Rok Gunde. kl sta v B skupini zasedla 2—3 oziroma 4—5 mesto v konkurenci 42 najboljših pionirjev. V A skupini »Metka tako rada pleše!« Obisk na tečaju za izrazno-ritmične plese pri Pioniiski knjižnici Tako ml je pred dnevi pravila njena mamica. Prav dobro jo poznam — drobno, živahno dekletce nekje iz četrtega razreda. Vselej, ko pride k meni. se smehlja in redno znova ;i sije iz oči tisto neizmerno pričakovanje nečesa novega, nt* česa, kar bo mma ustvarila, pa bo vendar tako veliko, tako čudovito, resnično. In kar je najvažnejše — doživeto bo.' Da, prav zares doživeto, in če ne verjamete, obiščite nas 1*1 spoznali boste mnogo takih deklet, ki se po svoji volji in hrepenenju med seboj prav nič ne razlikujejo. Skoraj vsi otroci radi plešejo. Sproščeni in vedri bolj, drugi manj. Kaj pa lahko storimo in kako lahko pomagamo otroku, ki se želi v plesnem gibanju »prostiti? Imamo pot, samo treba je stopiti nanjo. Kot v Ljubljani, smo tudi t Novem mestu začeli ustanavljati Pionirsko knjižnico, kjer razen drugih tečajev otroci obiskujejo tečaj za izrazno-ritmične plese. Prav o tem bi hotela nekaj povedati. Ta tečaj nima nobene podobnosti s klasičnim bale- tom, pač pa izhaja vse iz otrokovega lastnega plesnega izraza. Kar otrok v notranjosti doživlja, skuša izraziti s svojim gibanjem, v gibe tako rekoč prenese svoje srce. Pri tem tečaju, se otroci sicer učijo določene plesne tehnike, ki H je podlaga moderna plesna smer, vendar ta plesna tehnika ni sama sebi namen. Služi le, da si z njo otrok pomaga pri plesnem izražanju. Ni naš namen vzgajati plesalce in jih »dresirati* za nastop. Tudi ni namen izraznega plesa samo oblikovanje otrokove notranjosti, ampak tudi oblikovanje njegovega telesa — kultiviramo gibanja na četrtega razreda, pač pa nagajivi škrat sredi gozda, tak kot ga opisuje pravljica — hudomušen in prisrčen, boječ in samosvoj, tak ki hoče preplašiti volka, pa se nazadnje zboli hrošča ln celo zbeži pred njim. Da, prav tak škrat bo danes Metka.., Jutri bo morda lahen vetrič, ki narašča v vihar, snežinka, ki se vrtinci y zraku alt nerodni, dobrosrčni medvedek Mrcina. Morda bo... Kdo bi vedel kaj vse bo...I Ne učijo se za nastop, pa vendar mislim, da vam sleherni trenutek lahko pokažejo, kaj delajo kaj hočejo de- ltu so tekmovali le najboljši) Je Turk osvojil 5 mesto. Po treh zaporednih zmagah je v polftnalu naletel na državnega prvaka Ur-blča (Opatija), ki Je postal zmagovalec tekmovanja m se je tako moral zadovoljiti ^ 6. mestom. » Zelo lepi uspehi novomeških pionirjev jn ptonirk na V. odprtem prvenstvu Zagreba kažejo, da imamo v Novem mestu dober naraščaj ln da se tudi Novo mesto uvrtča med pomembnejša namiz-noteniška središča Slovenije. F. M. Za boljše šoferje in promet Združenje šoferjev in avtome-hanikov v Vidmu-Krškem Je v začetku Januarja letos pričelo s Šoferskim tečajem. Tečaj bo fcra-jal ve* mesec Januar. Predavanja so v popoldanskih urah ln Jih obiskuje preko 20 tečajnikov, poklicnih šoferjev, ki bodo na tečaju pridobili visoko kvalifikacijo. Vsi tečajniki bodo namreč na koncu tečaja opravili izpit. Komaj štlrllndvajsetletni Stukelj je leta 1922 na mednarodnem telovadnem nastopu vzbudil splošno pozornost. Na vseh orodjih je zasedel prvo mesto. Odtlej gre njegova športna pot navzgor. Njegovo požrtvovanje ln marljivost sta bila prvič kronana leta 1924 na Vili. olimpijskih Igrah v Parizu, Pred odhodom v Pariz si je mladi Leon hudo poškodoval desno roko in bi moral ostati doma. Zaradi njegove marljivosti pa so ga le poslali v Pariz kot gledalca. Pa ni bilo tako. Dan pred nastopom jugoslovanske vrste, ki so 1o sestavljali le Slovenci, so Stuklja pregovorili da 1e nastopil Toda roka 1e bila skn'" »>i»»«'>«Obr* bolečine velike, povrhu vsega pa so bile vaje icio MihVevn« Tako handlcaptran se je Stuneij le polavil nred tisočglavo množico. Sprva neznanska bolečina— potem pa se Je vse obrnilo na bolje, tako da se je na kraju zgodilo to, česar nihče n) pričakoval. Leon si le priboril naslov prvaka prvakov v telovadbi in osvoiil orvo zlato olimpMsko medaljo za Jugoslavijo, v istem tekmovanju pa je osvoJL) zlato medaljo še v vajah na drogu. V tretje gre rado — štiri leta kasnele na olimpiadi v Amsterdamu, si je zopet priboril »zlato« na krogih, med posamezniki pa ie bil tretji In je dobil bronasto medaljo Najraje se naš ollmpljeo spominja mednarodnih tekem v Lvonu. Njegove vaje so bil* lam tako težke in obenem skladno Izvedene, da je celo sodniški zbor od navdušenja ploskal in ma čestital k njegov) telovadni virtuoznosti. Berlinska olimpiada je bila njegova zadnja olimpiada- Na njej je priboril Jugoslaviji edino medaljo — srebrno — sa vaje na krogih. Nihče v Jugoslaviji ni poao vil nspehov, kl Jih j> dosegel Stukelj. Se ve* — s šestimi olimpijskimi medaljami (med temi so tri zlate) se verjetno ne more pohvaliti ni ben ieln vadeč na svetu. To je Stukelj-Sportnik. Dru ga stran medalje pa je prav tako svetla. (Po »Večeru«) IVAN A N D O L JSEK 3 Smotrno učenje naj zagotovi otrokov uspeh v soli Navajenost na redno, higiensko tn vestno učenje je že pol uspeha. Po teh razmišljanjih se ozrimo na učenčevo osebnost ali bolje rečeno na tiste njegove duševne procese, ki sodelujejo pri učenju. Vsakodnevna skušnja potrjuje, da se učenci iste starosti različno lahko uče, ker So različno nadarjeni. Seve nadarjenosti otrok ne podeduje, ampak deduje po starših take ali drugačne možgane (živčni sestav). Ce ugotove starši, da otrok n) ravno nadarjen, ni treba obupati. Z vztrajnostjo in pridnostjo otrok lahko doseže prav lepe uspehe. Doslej smo nekajkrat omenili, da je pri učenju nujno potrebna zbranost (koncentracija), ki je nasprotje raz-tresenostl. Zbranost za zdravega učenca nI dar, ampak si jo razvije z vajo. Obstaja pa v tem, da učenec z voljo usmeri pažnjo na tisto, kar se uči, in izključi iz zavest' prav vse, kar ni v zvezi z učivom. Ce to stori, opazimo ns obrazu spremembe: mišice so napete, strmi predse, si pod pira glavo, se ne ozira okoli ipd Cim mlajši je učenec, tem teže se za dalj časa zbere Zato mu je treba pomagati. Ker je zbranost odvisna od zanimanja za snov, jo v šoli pospeši dober pouk Doma tega ni, zato učenec teže dela. V osemletni šoli je mnogo predmetov. Nekateri učenca bolj zanimajo kot drugi Obvladati pa mora vsaj do neke meje snov vseh. ker Je tr splošnoizobraževalna šola. Ker Je ugotovljeno, da se učenec laže zbere pn tistem kar ga zanima, mu vzbudimo včasih zanimanje za predmet tako, da mu povemo, zakaj Je potrebno te vrste zna nje. Morda ne mara fizike, pa bi bU rad pilot. Ko zve, d& bo fizikalne zakone moral poznati, ga začno bolj zanimati Ako učenec torej godrnja čez ta ali oni predmet, mu n> treba pritrjevati, ampak mu raje dopovejte. da Je potreben za življenje. Na hitrost učenja Izredno vpliva tudi zadovoljstvo, k' ga doživi učenec, ko snov doume in si jo osvoji. Zato mu je treba v težavah pomagati in ga bodriti, da dob) zaupanje vase. Zgodi se, da se doma trudimo z otrokom, pa ne razume. Ko se utrudi, ga še priganjamo k delu in ga pitamo z butcem, lenuhom ipd. Otrok naj se spočije tr naj začne znova delati, pa bo ob našem mirnem vodstw doumel. Potemtakem moramo v učencu vzbuditi zanimanje z* učenje, da je nanj duševno pripravljen. Clm bolj si učene* razvije voljo s premagovanjem težav, tem laže bo osredo točai pažnjo pri učenju v šoli In doma. Zato ni pretirano Če trdimo, da je način učenja precej odvisen od tega kake je učenec za delo vzgojen Razvajeni otroci se z mukr pripravijo h knjigi in jim malo zaležejo pridige, še man' pa kazni Večkrat se primeri, da take otroke kasneje živ ljenje ozdravi s trdo pestjo In nadomestijo tisto, kar sr zamudili v mladosti. Navajanje na učenje Je torej tesn* povezano z otrokovim vzgalanjem v družini In šoli Napf-ke pri vzgojnem delu pa je teže popraviti, kot če se tn dimo že od vsega začetka. Tako smo se vse boli približali tretjemu činitelju tehniki ali načinu učenja. Nekatere reči smo o tem ž* omenili, ko smo govorih o urniku dela itd /.daj pa borne omenili načine učenja v ožjem pomenu te besede Pre-smo rek1', da mora učenec snov razumeti ker si Jn tak« laže zapomni in bo le tako znanie f7.kori5ča! v živi jen hj Sola pa zahteva od učenca tudi dokaze, da je snov razume1 ln jo obvlada. Zato Jo mora znati obnoviti Obnavljati p* jo zna le, če si jo Je zapomnil. Poglejrrm torej, kako ria: učenec ponavlja učivol Poskus! kažejo da si snov hitrej* zapomnimo, če si postavimo rok. v katerem naj bi si jeza pomnili. Dognano Je tudi. da si snov t& dalj čas« zapomnimo, če si postavimo tak cilj že pred učenjem. To )* razumljivo, saj se v takih primerih duševno bol) trudim* in naprezamo. Tudi Je ugotovljeno, da st snovi človek ne zapomni najbolje, ko jo prvič sliši ali prebere ampak nekolik« kasneje. Zato ne verjemite otrokom ko se pohvalijo p* enkratnem branju lekcije, da že znajo Snov ie tret* večkrat ponoviti Poskusi pa kažejo, da st io MJlje zapomnimo, če ne beremo večkrat v enem samem dnevu, ampak prvi dan nekajkrat, nato pa zopet ć>7 neka) dni enkra* Ln spet po nekaj dnevih nekajkrat Strokovnjaki so ugotovili, da se najbolje uči takole ko pride učenec 12 šole. naj pokosi in se spočije Zatem pa naj skuša obnoviti snov, kl Jo Je slišai v šoli p< spominu, ne da bi gledal v knjigo ali v zvezek Ce se gradiv* ne spominja, tedaj naj ga prebere po knjigi ab p- zapiskih v celoti. Brati Je treba počasi m z razumevanjem Ce dijak ne razume kake besede aH morda celega stavka, se morr-potruditi, da bo razumel Komodnt učenci v takih primer'r nadlegujejo za pojasnilo okolico Ako 1e razlaga besed* knjigi kje med opombami na1 1o učeruv |5 tečna kuhinja v Novem mestu Kakor se je pred leti v stavb) Okrajnega LO Novo mesto uredila lz kletnih prostorov okusna sejna dvorana, tako se je !etos v jesenJ v gimnaziji ki ima enako gradbeno zasnovo začelo delo v kletnih prostorih za ureditev mlečne kuhinje. JJreditev bo moderna in ustrezna tudi to-trebam za gospodinjski pouk učiteljišča. Trofazni tok bo omogočil kasnejšo opremo z električnimi aparati Ustrezno novi funkciji kletnih prostorov Je urejen tudi dohod Gimnazijska stavba dobiva s tem prepotreb-no dopolnitev Adaptacijo ata ■ mogočlla Zavod za socialno za- /arnva.nje v Novem mestu in v...../'iudskl odbor. Delo s prclnfihi strojem v Vjdmu-Krškerii 20. Januarja zvečer Je gospodinjski center Videm Krško v prostorih javne pralnice prikazal način dela s pralnim strojem za gospodinje. To je lep način, s katerim je mogoče doseči zanimanje gospodinj za sredstva, ki jih uporablja sodobno gospodinjstvo. Praktičen prikaz funkcioniranja stroja gotovo zaleže mnogo več kot vsako predavanje, čeprav se predavatelj še tako potrudi. S takimi predvajanji hodn med prebivalstvom vzbudili tudi zanimanje za servisne službe. y * (462) »DOLENJSKI LIS T# Stran 7 Dirigent Josip Janković odhaja iz Novega mesta 2e nekaj let bo, odkar sta •e vojaška godba novomeške garnizi)je in orkester PD »Dušan Jereb« povezala v simfonični orkester. Domače potrebe m želja po umetniško popolnejšem muziciranju sta narekovali, da smo dobili tak orkestralni ansambel, ki je kos tudi tehtnejšvrn. umetniškim stvaritvam. Sodelovanje obeh orkestrov je nadvse ugodno vplivalo na rast domačega Olasbenega življenja. Posebno Pa se je dvignilo in utrdilo na zavidljivo raven v zadnjih letih, ko je simfoničnemu orkestru dirigiral tovariš kapetan JOSIP JANKOVIC. Vsem so Se v spominu samostojni koncerti, ki so jih včasih obogatili tudi solistični prvaki iz Ljubljane (Bukovčeva, Stritarjeva, Langus), Za tak dvig kvalitete moramo biti hvaležni predvsem dirigentu Janko-viču, ki je z jasnim umetniškim konceptom, sposobno organizatorično voljo in suverenim obvladanjem programa uspeval dosegati maksimum umetniškega poustvarjanja. Toda službena dolžnost kliče tovariša Jamkoviča na od- govornejše mesto. Na nedavnem poslovilnem večeru so se zbrali vsi člani orkestra, povabilu se je odzval tudi komandant garnizona polkovnik Livada, zastopnik občiVne in predstavnik PD »Dušan Jereb«, Po prisrčnih poslovilnih-besedah, vseh zastopnikov je izrekel tehtne misli tudi tovariš komandant garnizona. Med drugim je poudaril, kako pomembno in simpatično se je izkazalo sodelovanje JLA s prebivalstvom zlasti na kul-tumem polju. Podobno sporazumno delo si želi tudi povsod drugod, kjer se kaže za to potreba in priložnost. Nocojšnji večer je lep primer enotne volje in prakse, ki ni ostal brez vidnih rezultatov. Simfonični orkester je pogoje, dane v Novem mestu, smiselno izkoristil. In ni slučaj, da je prav umetniško področje pokazalo pot naprej. Še močneje ko doslej naj tako sodelovanje zavzame tudi druge dejavnosti. Čestital je tovarišu Jankoviču za ugled, ki si ga je pridobil s svojim nesebičnim delom. Vsem navzočim pa je izrekel toplo simpatijo za enoten na- por in skladie, ki vlada pri delu simfoničnega orkestra. Ko odhaja tovariš JankoviČ iz Novega mesta, se mu vse prebivalstvo, ki ljubi glasbeno umetnost, toplo zahvaljuje za požrtvovalno in uspešno delo, ki ga je opravil tov. dirigent na kulturnem področju Dolenjske. Želimo mu tudi v novem kraju tako srečno roko, kakor jo je vmel pri nas. —nK Za milijon dinarjev obrtniške opreme in orodja Pričakujejo, da bo ves razstav-IJalni prostor za III. mednarodni sejem tehnike zaseden Že D-receJ pred predvidenim rokom. Sejem bo od 23. avgusta do 2. septembra v Beogradu. Iz inozemstva se Je prijavilo tudi več poznanih firm, ki do zdaj Se niso razstavljale pri nas. V okviru tega sejma bo tudi Prva mednarodna razstava elektroterapije. Kompleksno bodo razstavljeni stroji in oprema za gradbeništvo z vso potrebno dokumentacijo, tako da bo mogoče sklepati pogodbe bolje ln hitreje. Pričakujejo, da bo na tem sejmu kupljeno od lnozemskib proizvajalcev opreme in orodja za naše obrtništvo v vrednosti okoli milijon dolarjev. Pristojni organi so tudi te določili uvoznika — podjetje »Jugotehna«. Živahnost sevniških tabornikov Četa treh smrek, najstarejša taborniška enota v LRS, kl si je v preteklih letih zgradila s pomočjo podpore nekaterih delovnih kolektivov in z velikim požrtvovalnim delom članov lep taborniški dom za sevnlško Kopitarno, bo spomladi uredila camping prostor med domom in bazenom na travniku ob Sev-ničol. Občinski odbor SZDL je prispeval 20.000 din, da je četa lahko Izkoristila 100.000 dinar- Učni uspehi prvega polletja na novomeški gimnaziji Z reformo šolstva se je prejšnja nižja gimnazija v sklopu popolne gimnazije priključila k osnovnima šolama v Novem mestu. Gimnazija ima torej letos štiri letnike. Nekaj številk naj pove, kak učni uspeh je bil dosežen v prvem polletju. Številke po vrstnem redu pomerijo: letnik, število dijakov, izdelalo v odstotkih, srednja ocena učnega uspeha letnika: ali manjša prizadevnost letnika kot celote. S tega vidika je treba tudi povedati, da je na gimnaziji kot celoti podpovprečen uspeh v matematiki (2,63). fiziki (2,80) in angleščini (2,73). Za tem podpovprečnim uspehom tiči mnogo zadostnih ocen, ki ustre- zajo skrajnemu minimumu delavnosti. Ta pokazatelj pač kaže na potrebo, da se v teh predmetih organizirajo učni krožki. ]' :ne pa se iz prakse same, dt, se učni uspehi proti koncu šolskega leta dvignejo, kar na-&im gimnazijcem tudi želimo. »Veselo popoldne« na Vinici L a I. b II. a II. b HI. a III. b IV. dodatki in morda 24 26 18 18 24 21 31 83 73 83 56 83 81 81 3,33 3,17 2,92 2,90 3,36 3,41 3,53 ni edini pokaza- kažejo, da najvažnejši telj odstotek dijakov brez negativne ocene, marveč je treba videti tudi povprečno učno oceno letnika. V njej se skriva večja Ponovni uprizoritvi »»Meteža« Minuli četrtek in petek je gledališka družina PD Dušan Jereb v Novem mestu ponovila Budakovo ljudsko Igro Iz predvojnega življenja v Liki »Metež«. Obisk je bil zlasti pri drugi predstavi lep. Delo je režira! France Kralj. Vesele večere, kl jih redno Izvajajo naše radijske posrtaje, sprejema naš delovni človek kot potrebno razvedrilo in zabavo. Tudi gostovanja Avsenikov, »Zadovoljnih Kranjcev«, družabne prireditve in pogostna druga gostovanja zabavnega značaja narekujejo zlasti našim prosvetnim društvom, da razen resnega kulturnega programa skrbe tudi za zdrav smeh, kl sprošča delovnega človeka. Temu namenu je zadostilo tudi Prosvetno društvo na Vinici z »Veselim popoldnevom« v nedeljo, 18. januarja. Z dobro pripravljenimi in izbranimi skeč! so izvajalci dosegli v majhni, boda prijazni dvorani zdrav smeh ln, prijetno razpoloženje; dali so gledalcem to, kar «) si res želeli. Instrumentalni kvintet iz Kanlžarice je med odmori in. po prireditvi še prispeval k veselemu razpoloženju. Da je prireditev tako dobro uspela, gre priznanje učiteijstvu viniSke osnovne šole: Vidi Ba-hor, Ivanki Rus, Nežkj Ložar, Tončki Kos ln ravnatelju tovarišu Stančiču. S to prireditvijo so prosvetni delavci in mladinci dokazali, da se zavedajo potreb svojega kraja v vsakem pogledu, Janez Kramarlč jev investicijskega kredita za napravo prh na tem prostoru ln ostalih še potrebnih del. Sevnica bo z novim camping prostorom veliko pridobila, saj se bodo tu radi ustavljali taborniki, kl jim bo na voljo poleg lepega prostora tudi kopa Išče. V zadnjem tromesečju so priredili eevniški taborniki več namlznoteniških srečanj, betonirali so stebre za odbojko, pripravili lepo novoletno čajanko ln obdarili 60 članov; klub starejših je imel prav tako novoletno zabavo. Na novo so nabavili za 11.535 din orodja in posode, sami pa so Izdelali 8 klopi, 3 obešalnike, police, stol ln 3 miz« v vrednosti 14.913 din. Zdaj je v Četi. treh smrek 97 članov. Začeli so delati tudi z medvedki in čebelicami, na letnem občnem zboru pa so konec decembra sprejeli tudi pester spored dela za leto 1959. Remontno podjetje LJubljana, sekcija v Sevnici, je obnovilo v preteklem letu desni tir železniške proge od zidanega mosta do Dobove. Zamenjali bo. tračnice, praga ln gramoz. Zdaj urejujejo še bregove ln odtočne kanale ob železnici. Spomladi bodo začeli z obnovo levega tira. Sevniška uprava za dohodke je pobrala na območju občine do konca leta 1958 74% davkov iz gospodarstva in 90°/o od prebivalstva. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek. 6u junuarj.i - Martina Sobota, 31. januarja - Vanja Nedelja, 1. februarja — Ignac Ponedeljek, 2. februarja — Mariju Torek, 3. februarja — Blaž Sreda. 4 februarja -- Bojan ii»i •,nmummmamimmmmmmm ZAHVALA Ob bridki izgubi ljube mame MARIJE RUPENA, roj. Rutar se toplo zahvaljujemo vsem, ki so Ji v bolezni lajšali trpljenje ln vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Prisrčno se zahvaljujemo organi- moie draea SeneK'nenadomeštfjWe zatorjem pogreba, Zvezi borcev, mime nenanomesujive Jensklh druSteVj predstav- nikom oblasti, gasilcem in vsem ANGELE BARBIC. ostalim, ki so ob tej priložnosti _ _. , , _ .__,, počastili spomin pokojnice. Naš* rojene Pečjak I* Dol. Toplic iskrena zahvala še prav posebne -J 1 UO i ameriški film »vrnil se bom ,.., Kandaro«, 3. II ameriški barvni *0*?i,J1e^_Zah.y,a.la. mn,ožHSSLiSS" cev' ln cvetja in vsem, kl so nam ob tej težki izgubi izrazili svoj« sožalje In nam stali ob strani. Žalujoči: mož Albin, sinovi Janez. Bine in hčerka Polonca. 1. II. ameriški lz plemena Ko- li lm »Odisej« KOSTANJEVICA fUm »Poslednji mančev«. METLIKA: 28. 1. »Belolaso dekle«, 1. II. »Nedeljska romanca«. MOKRONOG: Od 31. I. do 1. n ameriški film »Skozi pekel«. NOVO MESTO »KRKA«: Od 30. 1 do 3. II. ameriški film »Princ študent«. Od 3. do 5. II. Japonski film »Godzila — morska pošast«. DOM JLA NOVO MESTO: Od 29 do 31. I. Jugoslovanski - nemški film »Velika modra cesta«. SEVNICA; Od 31. i. do 1. II. francoski film »Rdeče ln črno«. TREBNJE: Od 31. I. do 1. H. ameriški film »Beg lz Guajane«. — Predstava v nedeljo ob 16. 19 ure. nizacljam, kakor tudi zdravnikom, ki so Ji lajšali trpljenje. Hčerki Ana tn Mara ter ostalo sorodstvo. NOVO MESTO Iz brežiške porodnišnice ZARADI BOLEZNI TAKOJ PRO DAM VINOGRAD — v kleti voda. Kakor prejšnja leta bo tudi letos novomeški Partizan priredil dečka, Manja Blatnik lz Novega mesta — deklico, Štefka Novak iz V času od 18. do 24. januarja Je Griča — dečka. Ana Prime iz Kobilo rojenih 18 dečkov ln 23 dek- roške vasi — dekUco. Marija Ko llc . betlč iz Butoraja — deklico RO» PoročlU so se: Marko Pavlin, talija Stariha s Semiča — deklico, delavec, in Angela Muren, polje-do delka, oba iz Dolža. Ludvik Pevec, tapetnlk lz Novega mesta in Marija Gorenc, delavka lz Bršll- na. Vaslll Sužlč, oficir, ln Ljudmi- Pretekli teden so v brežiški pola Mlhalič, trgovska pomočnica, rodnlšnlci rodile; Marglta Ceh lz oba iz Novega mesta. Frančišek Klanjca — dečka, Katica Krlvak Trsčlnar, delavec lz Jurne vasi in lz Klanjca — deklico, Julka Goliti Jožefa Drob, delavka lz Pristave, z Nove Rese — deklico. Marija Janez Hrovat. sin kmeta la Raj- 2var iz Dolnjega Leskovca -novic, ln FrančiSka Poglajen, de- dečka. Štefka Grmovšek iz Globo-lično hišico iavka z Vršnih sel. Frančišek Ka- kega — deklico, Marija PetančiC stelic, sin kmetovalke lz Mihovca, lz Malega vrha — deklico, Marija in Angela Bankovlč lz Jurne vasi. Vranarčič lz Pologa — dečka, Janez Kastelic. gin kmeta iz Ml- Stefica Kasteljam lz Radakovega— hovca. ln Ivana Košmrlj, hči kme- dečka, ta lz Konca. Jože Pungerčar, učitelj lz Suhorja, in Ana Jevšek, delavka lz Cegelnlce. Umrli so: Alojz Mohor, čevljar Jugorja, star 44 let. Jernej Ma- tradlelonalno pustno prk-adltev - i^okolenecTz Trebnjega star VELIKO PUSTNO M AS K AK ADO. ?. .U*^5^. 2^it.x „ Maškarada bo Poživitev bršljinske SVOBODE Dve iz Dolenjskih Topi'" Prostovoljno gasilsko društvo v Dolenjskih Toplicah je imelo 20. januarja redni letni občn: zbor. Ugotovili so: delovanje društva je bilo zadovoljivo. Imelo je štiri mokre in šest suhih, vaj. Nastopili so tudi na tekmovanju in prejeli pohvalo Ponedeljkov trg v Novem mestu — Kam pa ležeš? Vi* ga prismodetal se je Jezila gospodinja na pravkar kupljenega petelina. Druga je z rokami tehtala kokoš. — Koliko? je vprašala prodajalko. — Pet sto. — Prelahka Je za pet sto, je dejala gospodinja in šla dalje. Bilo Je mrzlo. Kmetice so tiščale roke v žepe, najbolj iznajdljiva pa je držala v rokah kokoš, da jo Je grela kot »muf«. — Hruške, flžon, Je dober, Je rasel na kolčku! Jabolka so bila po 20 do 30 dinarjev kilogram. Po čim so Jajca? — Po 22. — Kupila b| Jih po 20, pritiska gospodinja. — Na tabli piše po 25, se brani kmetica. — Po iS bi morala biti, po IS, trdi nakupovalka. In druga gospodinja: — So jajca »frlšna«? — Frlšna in trdat Ja, kdaj pa bodo frišna, če ne tianes, ko je tako mrzlo? O prevrnjenem avtobusu pa: — Pravijo, da Je šofer brisal šipo, ker nI zaradi ledu več videl skozi njo. — Ja, on nI kriv. Kako naj bi bil kriv, revež? Vsak denar tudi ne vzamejo. — Ta denar Je strgan. Dajte ml drugega! Gospodinja Je ubogala. Naprodaj je bila tudi smetana, pletene košare, lončeni Izdelki In kljub vsem predpisom tudi — zga. nje. za uspešen nastop. V preteklem letu ni bilo požarov. Ker društvo nima izprašanlh gasilskih častnikov in podčastnikov, bodo poslaJi enega ali dva v Gasilsko šolo v Medvode. Popravili in prekrili bodo stolp ln prepleskali vrata gasilskega doma. Imeli bodo redne vaje t*t razna predavanja. Za prevoz gasilcev na kraj požara bi morali imeti svoj avtomobil. Kdaj ga bodo Imeli, ne vedo, ker so v finančnih težavah. Edini dohodek društva je denar, kl ga dobijo s prirejanjem veselic. # Povprečen polletni učni uspeh topldiške osemletke je 75 %, Najboljši je V. b razred s 93 %, — Ima le dve negativni oceni, na drugem mestu pa je VIII. razred s 83%. D. Gregoro Po daljšem premoru Je kultur-no-prosvetno delo Svoboda v Brš-ljlnu zopet ziažlvelo. Pripravljajo akademijo v počastitev obletnice smrti Franceta Prešerna. Akademija bo predvidoma 7. februarja v zadružnem domu Bršljln. Priprave za zabavni večer gredo h koncu ln bo uprizorjen, če ne bo posebnih zaprek, že 14, ln 15. februarja. Dramatska sekcija pa se pridno vadi za igro, s katero se bodo predstavili občinstvu v začetku marca. Moški pevski zbor je pričel zopet z rednimi vajami pod vodstvom tov. Mahneta. Tudi mladinske organizacije so to zimsko sezono zelo delavne. Tako so pred kratkim uprizorili »Zabavni večer« pri PIONIRJU, po uspelem nastopu pa so ga ponovili 8e v zadružnem domu. Treba Hm je dati vse priznanje, da Je večer tako lepo uspel. Saj bo nastopali res sami mladinci. Občinstvo jih je bogato nagradilo z obiskom ln aplavzi. Kvintet »Novo-teksa« Je navdušil vse gledalce, zato si takih prireditev ln razvedrila še želimo. Mladinska organizacija Je organizirala tudi plesne vaje za začetnike in nadaljevalne pod vodstvom tov. Zajca. Plesne vaje so združene z raznimi predavanji. Z vključitvijo vse mladine terena Bršljln ln stalnim delom lahko pričakujemo lepe uspehe. Na zborih volivcev Je btfo **e - večkrat rečeno, da bi se nabavil kinoprojektor, vendar do sedaj tega ni bilo mogoče. Sedaj pa Je več upanja in kaže, da bo le uspelo zavrteti film tudi pn nas. j. u. 51 let. Franc Smollč. socialni pod- let. DOMA JLA. in stceTv loBOTO1, p1™™ 7. FEBRUARJA, Za ples in razvedrilo bosta skrbela orkestra Doma JLA. Tudi letos bo pripravljen bogat srečolov, prav tako pa bodo tudi Izvolili najboljše maske, kl bodo nagrajene. Rezervacije ml-/ se bodo izdajale od petka, s. februarja, naprej v trgovini »Novo-teks« v Novem mestu. TVD Partizan Občni zbor Planinskega društva Jože Stukler, sin posestnika iz star 70 Črnomlja, je padel in se udaril v levo koleno. Jože Grm, delavec lz Dol. Kamene, se Je usekal v desno nogo. Neža Medle, hči delavca lz Brusnic, se Je pri avtomobilski nesreči poškodovala ključnico. Janez Mohor, sin posestnika lz Orešja. si Je s sekiro poSkodo-Pretekli teden so v novomeški val prst desne roke. Martin Mu-oolrušnicl rodile: Mihaela Kozo- šlč, posestnik lz Novega mesta, glav iz Sentjošta — dečka, Jože- le padel ln si poškodoval desno fa Vrhovec iz Velike Loke — deč- roko. Darinka Jeslhar, hči delavka, Frančiška Pucelj lz Krmelja — ca lz Metlike, se je oparila po dečka, Kristina Boslna lz Crmoš- desni roki. Ana GorSe, posestntca njlc — dečka, Ana Jamnlk lz lz Bubnareev, Je padla in si po-m m6stu bo 6. februarja ob Šentjerneja — dečka, Otilija Prime škodovala desno nogo. Sonja Av-19.30 uri v dvorani Okrajnega sin- lz Sacunje vasi — deklico. Ivanka senik, hči delavca lz Dnganjih sel. (likalnega sveta Novo mesto. — MSrielič iz Črnega potoka — deč- se 1e oparila po obeh nogah. Ivanka. Marija Mesojedec iz Mokre- nu Frankoviču, sinu železniškega ga polja — deklico. Blondina IU- delavca lz Vapče vasi. je bomba Podpisani Alojz Sprajcer lz Sta- čin iz Novega mesta — deklico, poškodovala obe roki. rlh žag 8 p. Dol. Toplice obve- Ana Megle lz Struge - dečka, ščam. da nisem plačnik dolgov, kl Majda H j Novega mesta - BRE2ISKA KDONIKd NESREČ bi Jih napravila Ivan Lužar in Ma- deklico. Frančiška Zaje ^ Slare cerkve — deklico, Marija Stavdo- Viktorija Taškarja, delavca iz Koprivnice, je povozil avtomobil Za Rozman lz Slovenske vasi — ter ga laže poškodoval Terezija deklico, Jožefa Kren lz Novega Figar, gospodinja lz Gor Pohan-mesta — deklico. Cujnlk Metoda ce, je padla s podstrešja ter dobila lz Novega mesta — dečka, Mušlč lažje poškodbe. Anton Planine, Terezija lz Črnomlja — dečka, ključav. vajenec iz Stolovnlka, se Ana Pahor iz Novega mesta - de- je poškodoval pri smučanju. Ivan Hrovatovi Martini čestitamo k klico, Marija Kastelic iz Dolge Zupančič, obrtnik lz Zadovlnka, njenemu prazniku — Hrovatovi lz njive — deklico, Marija Kočevar si je pri padcu s kolesa poškodo-Rateža: oče. mama, sestra Tone- lz Malin — deklico. Terezija Krhln val levo nogo. Cvetka Clzelj, hči ka, Anica, Pavla brat Franci tn \z r>ol. Gradišča — deklico, Ma- delavke iz Brezine, se le opekla bratranček Božo rija Ravnikar iz Dolenje vasi — z vročo vodo. Odbor. rija Polejzar iz Poljan, sedaj bi- . vajoča v Malem Lipju pri Zužem- h*r Jelševniika^jlekUeo^Ne-berku, in svarim vsakogar pred kakršnim koli nakupom. čestitke O sevniški mladini r Med temi počitnicami bo v Sevnici petdnevni smučarski tečaj za začetnike, petdnevni nadaljevalni tečaj za tiste, ki že znajo nekaj smučati, fa. sedemdnevni tečaj za že izurjene smučarje. Ob zaključku bodo tekmovanja na Lisci, in sicer v slalomu, smuku, teku in skokih. Tekmovali bodo fantje in dekleta — seveda, če bp sneg. Ko to poročamo (sobota!), ga ni še nikjer. • Pripravljalni odbor za ustanovitev šolske zadruge je zbral 42 članov in sklical 19. januarja občni zbor. Na njem so izvolili upravni odbor ln sprejeli pravila šolske zadruge. Zadruga bo imela sadjarski, vrtnarski in strojni odsek ter odsek za popravilo ter izdelavo orodja. Nižji razredi osemletke bodo vključeni v čebelarski, in zajčerejskt odlsek. Pri delu bo zadružnikom pomagala kmetijska šola, kl jim ob odstopila njivo in jim dajala tudi strokovne nasvete. Pridelke bodo porabila v svoji šolski kuhinji. * Clanl mladinskega aktiva lah* ko postanejo samo tisti mla- Šentjernejski pionirji pišejo Pionirji osnovne šole v Šentjerneju smo se vključili v II. okrajno tekmovanje mladih tehnikov. Uredili smo si že kar lepo delavnico z 2 skobelndko-ma in stružnico. Za delavnico sta nam veliko prispevala pod- iz brestaniške zadruge Tovarna celuloze v Banji L,uki. Sredi letošnjega leta bo začela obratovati tovarna sulfitne celu loze v Banji Luki z zmogljivostjo JO.000 ton. Celulozo lz te tovarne PP,V glavnem uporabljalo tovarn;, viskoze v Loznici, del proizvodnje »a bodo tudi izvozili Z dogra-jntvijo te tovarne se bodo zmog-s**pstl za Izdelavo celuloze v g« Povečale za nekaj več kol •ttkrat. V Kmetijski zadrugi Brestanica bodo še ta teden začeli sklepati pogodbe za sajenje hibridne koruze. Po vaseh so Imeli že več sestankov, na katerih so razpravljali o kooperaciji. Zadruga Ima 6 ha plantažnega nasada jabolk, kjer pa dela škodo voluhar kljub vsem zati-ralnim ukrepom. Nasad so nameravali razširiti še za 6ha, a imajo pomisleke prav zaradi tega škodljivca. V vaseh KostanJek in Mali Kamen so začeli obnavljati vinograde, imajo pa težave z nabavo sadik. Ljudje nimajo bojazni glede kooperacije v vinogradništvu. Zadruga Je nedavno dobila traktor »Ferguson« in nekaj priključkov zanj — toda na ža-'ost Se ne vseh. Zadruga je v jeseni pogodbeno posejala 23 ha Italijanske pšenice. Ze pred snegom je bilo videti razliko med površinami zasejanimi z Italijanko ln onimi, kjer so sejali staro seme. V zadrugi predvidevajo, da oodo kooperacljskl plan v travništvu presegli, pri krom- pirju dosegli, pri hibridni koruzi pa ga ne bodo Izpolnili. Do konca lanskega leta je zadruga odkupila 370 vagonov raznegB sadja. Kmetje so lahko prodali vse pridelke. jetje »Podgorje« in »IEVc lz Šentjerneja, predvsem pa nam pomaga društvo prijateljev mladine iz Šentjerneja. Pionirji smo po podjetjih dobili odpadni material in že pridno delamo v delavnici pod vodstvom strokovnjaka tov. Roldha. Tudi oddaljene! prihajajo popoldne nazaj v delavnico. V program tekmovanja smo vnesU tudi oddaje »Spoznavaj svet in družbo« ln »Pokaži, kaj znaš«. V soboto, 10. januarja, smo Imeli prvi nastop. V dvorani smo pripravili oder, poslušalci so bili prvič le pionirji ln tov.' učitelji. Pionirji dn mladinci smo kar dobro odgovarjali na vprašanja o vodi, o utemeljiteljih elektrotehnike, o zgodovini Slovanov, o Cankarju, Zupančiču itd. Le dve skupini sta odpadli, ostale pa bodo odgovarjale spet čez mesec dni. V drugem delu pa so nastopili recitator] 1, pevci ln drugI. Najboljši so prejeli lepe nagrade. Ze sedaj se veselimo naslednje oddaje. Kmalu bo Pust in Društvo prijateljev mladine nam je Se sporočilo, da nam bo pripravilo veselo pustovanje. Pionirski krožek PO »Brata Pirkov'5«, Šentjernej dinci, ki ne samo s svojo delavnostjo, ampak tudi z miselnostjo dokažejo, dia bodo dobri mladinoi. Pired kratkim je mladima predelala statut Ljudske mladine Jugoslavije. Pionirji osemletke bodo spo mladi nablraLi zdravilna zelišča in sadili smrekice. Z denarjem, ki ga bodo pri tem zaslužili, bodo plačali stroške za 10 otrok, ki bodo Sli med počitnicami v zdravstvene kolonije. Osmi A razred sevnlške osemletke pripravlja igrico »Muco lin«, ki jo bodo igrali z ročnimi lutkami. S predstavami bodo gostovali tudi v okoliških šolah. Lutke, kulise ln oder so Izdelali učenci sami. Osmi B razred je z marione tami ie igral za svojo šolo igrico »Jurček, čevljarček in kroja-čedc«. Okoli 10. februarja bodo imeli še štiri predstave za ostale šole. Lutke so naredili dijak' sami v tem šolskem letu, kulise je Izdelala dijakinja Zlata Ko nec, elektriko za oder je napeljal dijak Jazbec, rekviziti za sobice pri predstavah pa so izdelek dijaka Rika Crnigoja. Orehovici avtobusno zvezo! Prebivalci Orehovice in njenega okoliša, ki sega noter v Gorjance, so že večkrat na zboru volivcev izrazili željo, da bi dobili boljšo zvezo % No 'im mestom. Komu od teh se še ni primerilo, da je iz Orehovice ali celo i Mihovega prišel do avtobusne postaje na Mokro polje zaman, ker se prepolni avtobus sploh ni ustavil in se je bilo treba vrniti ali kako drugače priti v Novo mesto. Kak5 na izguba časa danes, k* je čas tako dragoceni Iz Orehovice ln okoliš, prebivalci precej potujeji po opravkih v Novo me sto. Zdaj, ko je ves ta okoliš prišel pod občinu Novo mesto, je potreba po boljši avtobusni zvez» 8e večja. Zelo zadovoljni bi bili, če bi vsaj enkrat ali dvakrat v tednu vozi' skozi Orehovico avtobus kl vozi na progi Brežice —Novo mesto ln obratno Prebivalci Orehovice in okolice V, Žvirčani spet po svoje Žalosten primer Le Slavko, kl hodi v 8. razred novomeške osemletke, Je ostal, ko so se ostali razbežall. Zašel Je v visok sneg ln plačal za vse popolnoma nedolžen. Oče deklice, kl jo je nekdo od otrok »napital« s snegom, ga Je ujel. Besni udarci, Slavko pade v sneg, nato Se udarci z nogo. Otrok se Je od strahu pomočil v hlače. Krivec Je zvečer prišel pogledat, »če Je res tako hudo, kot ljudje govorijo«. Nato Je poslal materi l.ooo dinarjev. Zdravnica, kl Je fanta pregledala Istega dne, Je odgovorila, »da nI Imel nobene poškodbe niti praske, podplutbe ali rdečice«. Zanimivo Je, da smo mi, ko smo obiskali fanta tri dni po dogodku, še videli posledice udarcev — kraste na obrazu. Krivec Je poslal lOOO dinarjev ln torej priznal storjeno divjaštvo. Ne bo škodilo pribiti: otroci naj poravnajo sami, kar je med njimi Ce to ne gre, naj se prizadeti starši pogovorijo med seboj, nikakor pa ne sme nihče pretepati tujega otroka in najmanj takega, ki ni kriv: V Vidmu-Krškem več kot dve tretjini! V Vidmu-Krškem bodo uporabili več kot dve tretjini sredstev skupne uporabe za gradnje družbenega standarda. Občinski odbor je akcijo sindikata odločno podprl, čista sredstva skupne uporabe, tu mislimo znesek, ki ostane po odbitku vseh obveznosti, so ie ugotovili, tako da točno vedo. s čim razpolagajo. Od tega bodo dali več kot dve tretjini za gradnje družbenega standarda. Pripravili so že načrt in v njem večji del sredstev namenili za stanovanjsko izgradnjo, ostalo pa za stvarne potrebe, kot so gradnja otroškega vrtca, ureditev vodovoda, ureditev trgovine, mesnice in drugo. Kolektivi podjetij ne smejo gledati v teh sredstvih nekaj, s čimer razpolagajo le oni, temveč jih morajo dati na razpolago skupnosti, ker z združevanjem sredstev dobimo večje zneske, ki z njimi veliko laže gradimo To morajo razumeti predvsem delavski sveti. Družbeni plan občine Videm-KrSko za leto 1959 bo razdelil sredstva tako, da bo omogočeno ustvarjanje skladov skupne uporabe. Ze lansko leto je žužember-ška občina začeda s pripravami za elektrifikacijo območja krajevnih odborov Hinje in Ratje, kamor spadajo tudi Zviirče. Ustanovljen in registriran je bil elektrifikacijski odbor, kl je takoj začel delati. Do zdaj so izdelani načrti za elektrifikacijo tega področja, sklenjen je dogovor z zastopniki podjetij Elektro Ljubljana-okolica in Elektro Kočevje za daljnovod, ki bo zgrajen že letos. Elektri-sikacijski odbor je za nadaljnje delo že zbral pismene obveze prebivalcev za sredstva v materialu, vožnjah in delu, kl jih cenijo na približno 8 milijonov dinarjev. In kot običajno so tudi tokrat Zvirčand »potuhtali« nekaj svojega. Upravnik Kmetijske zadruge Struga jim to pot botruje — kakor pravico, jim Je zagotovil brezplačno dektrifikacijo In Zvirčani, seveda ne vsi, te) izjavi (ki je bolj dolgopoteznegB značaja — zaradi odkupa) ver- jamejo. Sli so celo tako daleč, da so začeli Izstopati iz članstva hlnjske zadruge. In od kod bo-trovanje struškega upravnika? V dogovoru z dne 10. oktobra 1958, ki je bil sklenjen na občini v Žužemberku med predstavniki oblasti in Elektro Ljubij ana-okolica ter Elektro Kočevje, Je Elektro Kočevje obljubilo zgraditi odcep od daljnovoda Polom-Struga do Prevol. Kdo je torej dejanski organizator? Struštki upravnik zadruge vsekakor ne, pač pa občina Žužemberk, ki pa je Izvajanje organizacije del prenesla na elek-trifikacijskl odbor Suha krajina s sedežem v Hinjah, kateremu bo nudila vso pomoč. Zvdrčanom priporočamo, naj raje poslušajo domači elektrifi-kacijski odbor kot pa da nasedajo izjavam upravnika struške zadruge ln domačinov Jerneja Debeljaka ln Janeza Pluta ter še nekaterih drugih. MIlan Senlea »DOLENJSKI LIST« štev. 4 (462) IVO PIRKOVIČ: |j Zares! Podroben študij mi je ooka-m zal, da je morala biti rimska cesta p skozi Dolenjsko na področju Krako- ■ vega uničena najbrž okoli leta 140 Hj n. š., znova usposobljena za promet HI pa šele šestdeset let pozneje, na pre-sp lomu drugega in tretjega stoletja. Za to obnovo imamo že star dokaz. Ob rimski cesti se nam je na področju Krakovega ohranilo nekaj mil j-nikov cesarja Septimija Severa. Na njih beremo, da je ta vladar v letih 200 in 201 n. š. znova zgradil cesto in mostove, uničene od starosti. Prej so razlagali napis tako, da je Septi-mij Sever cesto le izboljšal. Latin-H skega napisa pa ni mogoče razumeti ^ v tem pomenu. V času cesarja Seve-U ra so pač že pozabili, da se je ce-H sta pred dvema rodovoma pograzni- ■ la v močvirje, v katerem so mostovi {H potem zares propadali od starosti. Ko H se je svet osušil, je cesar Sever ozi-H roma njegov namestnik v Gornji H Panoniji Fabius Cilo cesto obnovil H ali kar na novo zgradil, kjer jo je H| za vselej prekrilo močvirje. H Ce je moja misel prava, morajo |H biti v Krakovem vsaj ponekod slc-g dovi kar dveh rimskih cest. Zgodo-11 vinarji so poznali doslej le tisto, ki H sta jo opisala Rutar in Premerstein. g Slutil sem, da je to Severova, glob-I lje v zemlji pa da se skrivajo ostan-U ki prvotne, ki je bila okoli 1. 140 gi uničena. I Te misli sem z novo teorijo o Cru-I ciumu napisal našim strokovnjakom H v Narodnem muzeju, se odpeljal sre- ■ d i maja lani h graditeljem avtomo-I bils'ke ceste in od arheologa Petru.ia M v Beli cerkvi zvedel, da so pri Dra-š||%.gi brigade zares pravkar odkrile ote H cesti. Na spodnji so ležali poldrug M meter debeli plazovi ali morda nali plavine rjave ilovice. Bil sem zado-I voljen, kot nekoč Leverrier, ko so mu §1 povedali, da so našli na nebu nov H planet natanko na tistem mestu, na H katerem ga je on že prej izračunal. I UGANKE DOBE SVOJO RAZLAGO g Uganke o Dolenjski v starem veku H so na mah dobile svojo razlago: Ko g§ je rimska cesta skozi Krakovo pred || sredino drugega stoletja zginila v s naplavinah in . močvirju in ni bilo H misliti na popravilo, so se znašli H Rimljani odrezani od Balkana in zla-g sti še od Siscie, svoje največje voja- TISOČLETJA V ZRCALU KRKE Od bajke do zgodovine ške trdnjave na našem jugu. V naglici so zgradili na Krki pod Belo cerkvijo pristanišče, da so neprehodno Krakovo za prvo silo obšli po vodi. Obenem je cesar Antonin Pij začel graditi po drugi strani Krke, od današnje Breške vasi nasproti novemu pristanišču in preko šentjer-nejskega polja, novo cesto ter jo po ovinku speljal nekje pri Kostanjevici zopet nazaj čez Krko na Neviodu-num. Miljniki cesarja Antonina Pija kažejo, da se je to zgodilo v letih 139 do 141. Ostanek enega teh dragocenih starih prič stoji z uničenim napisom še danes v Velikem Podlogu na Krškem polju, torej zares daleč od prvotne in Severove ceste skozi Krakovo, Schonleben je še videl na njem zadnji ostanek napisa DRIANI, ki se sklada z napisi na drugih ohranjenih miljnikihtega cesarja. Kjer je danes vas Groblje, je že pred Rimljani stalo ilirsko-keltsko naselje Crucium — ime je namreč prcdriniško — ki je ob novi cesti cesarja Antonina Pija nenadoma vzcvetelo. Posebno še, ko so prišli vanj izvrstni keltski kovači in umetni steklarji iz velikega bližnjega naselja pod Gorjanci. Neki bronast vrč, po obliki imenovan oinohoe, iz zgodnje-rimskih Grobelj, kaže očiten keltski stil. Hrani ga naš Narodni muzej v Ljubljani. Predzgodovinski Crucium na tleh današnjih Grobelj se je po letu 140 torej znašel ob glavni cesti Emona —Siscia: postal je »itinerarski«, Rutarjev ugovor Miillnerju, da ta kraj ni mogel ležati v Grobljah, ker ni ob glavni cesti, na ta način sedaj odpade. Sedaj tudi razumemo, zakaj nista Rutar in Premerstein našla ostankov Cruciuma sredi poti med Trebnjem in Drnovim: merila sta namreč po napačni cesti cesarja Septimira Severa skozi Krakovo, namesto po cesti Antonina Pija preko Grobelj. Pojasni se nam tudi Linhartova in Kennerjeva zadrega z Neviodunu-mom: od Emone moramo odmeriti 64 rimskih milj po daljši cesti skozi Groblje, ne po krajši skozi Krakovo, pa bomo prišli k rimskemu Neviodu-numu pri Drnovem, namesto k Velikim Malencam. Nič več nam ne bo treba prisiljeno iskati, poleg civilnega, nekje drugje še neki vojaški Neviodunum. Stara, neverjetna slika ene rimske ceste in dveh Neviodunu-mov se nam tako na preprost način razreši v verjetnejšo podobo dveh cest in enega samega Neviodunuma. Stara, raztrgana slika Dolenjske v staftm veku se nam zaključi v skladno celoto. Čez 60 let je cesar Sever preložil cesto zopet čez Krko nazaj na staro traso, da bi se izognil dvema nepotrebnima prehodoma čez reko in tudi skrajšal pot. Mesto v Grobljah pa zavoljo svojega gospodarskega pomena ni več umrlo, niti cesta skozenj. SMRT RIMSKEGA CESARSTVA V poznem starem veku je rimski imperij ostarel in oslabel. Po Evropi se je začelo veliko preseljevanje mladih narodov, ki so Rimljane nazadnje pregazili. Tudi po dolini Krke so se podile tolpe divjih azijskih in germanskih jezdecev, za katerimi so se kadila pogorišča izropanega Neviodunuma in Cruciuma. Drnovo in Groblje stojita na ruševinah in pepelu. Ko se. je v rimskem Petoviu (Ptuju) zateklo mlado dekle pred navalom barbarov v ognjišče centralne kurjave, hipokaust, in se tam čepe zadušilo v dimu požara .— našli so njeno čepeče okostje —, ko so nasilne smrti umirali ljudje in živali, katerih trupla so odkopali starinoslovci razmetana po rimskem tlaku, takrat se je nemara tudi v Cruciumu odigrala neznana žaloigra, po kateri je ostal le kup človeških lobanj, ki jih je dve leti pred prvo s^,etovno vojno odkril na rimskem tlaku svojega dvorišča v Grobljah stari Jurgalič in jih po naročilu kaplana Petra Likarja zanesel v košari na vaško pokopališče. Tudi Alarih, ki je pred vdorom v Italijo leta 400 taboril s trumami Zahodnih Gotov pred obzidjem še vedno ponosne Emone, in hunski kralj Atila, ki je 52 let pozneje Emo- no uničil, sta napajala svoje konje v Krki in morda tudi v obzidanem rimskem studencu Vejarju, ki je ob prekritih ostankih stare ceste Antonina Pija na grobeljski gmajni šele zadnja leta za vselej usahnil. Tudi okoli njega namreč leže v rimskih slojih zemlje zgubljene podkve malih azijskih konj. Ob Sotli pa so še do zadnjih stoletij kazali ljudje veliko gomilo, -grob Atile«. »Šiba narodov«, kot je tega azijskega vihar-nika krstil pravični spomin, je strahovat torej tudi Posavje in dolino Krke. Leta 476 je konec rimskega imperija, ko je barbar iz plemena He-rulov, Odoaker, odstavil zadnjega rimskega cesarčka Romula Avgustu-la. Ko je 17 let pozneje vzel drug barbar, vzhodnogotski feodorih, glavo tudi Odoakru, so za dobrih 60 let zagospodarili našim krajem Vzhodni Goti (do 1. 555), za njimi pa Langobardi, ki se hitro umaknejo (leta 568) našim prvim prednikom v Italijo. Na bregovih Krke in pod Gorjanci se naseli mir. Kjer je stal rimski Crucium in pozneje morda gotski Cruppi, najdejo Slovenci samo še gomile ruševin in imenujejo kraj zat<| Groblje. Skozi štirinajst stoletij se je prav do današnjih dni ohranil le spomin, da se je po vsej dolini, od Drnovega do Drame in Otoka, razprostiralo nekoč mogočno mesto: v njem da so živeli ajdi, ki so molili zlato tele, in da je ta dragoceni malik še vedno v zasipanem rimskem vodnjaku, najbrž tistem, nad katerim stoji danes sprednja stena Gregoriččvega doma v Grobljah. Prve čase so Slovence v novi domovini nadlegovali Obri s pasjimi glavami in dušami —.spomin se je ohranil nanje v bajkah o pasjeglav-oih — ki so si prihajali ugrabljat slovenske žene in dekleta, moški pa so morali hoditi z njimi v boje. Pozneje je vpadalo v dolino Krke prav tako divje azijsko pleme Ogrov ali Madžarov. Zadnjič so vdrli v naše kraje celo še konec srednjega veka, ko jim je vladal kralj Matija Kor-vin, ki se ga v pravljicah spominjamo pod imenom Kralja Matjaža. GROZNI ČASI »Ni tole grozno,« pravi stara godrnjavka drugi, ko gledata dekle, ki se pelje na vespi. »Saj sva tudi midve nekoč bili mladi, z vespo se pa vendar nisva vozili!« SE ZGODI Mož pride domov popolnoma gol in ves vesel plane v kuhinjo. »Kriste, kaj se je zgodilo, da si nag?« zavpije žena. »Ah, dragica, zavriskaj: kupil sem fiat 600!« BOJ PROTI ALKOHOLIZMU Peter.je predsednik društva za treznost. Hoteč v istem duhu vzgojiti tudi sinka, ga je Neki trgovec z gramofonskimi ploščami v Diisseldorfu je prišel na svojevrstno zamisel: na pločniku pred svojo trgovino je dal postaviti stebriče s telefonskimi aparaturami. Mimoidoči lahko po želji poslušajo predvajanje ustrezne plošče. večkrat jemal na razne prireditve in manifestacije trezne-žev proti alkoholizmu. Fantek je kmalu postal član otroške skupine društev za treznost in nekoč pride domov ves vesel: »Očka, danes smo manifestirali po mestu in jaz sem no-nosil parolo z napisom: ,Ves sem raztrgan, bos in prestra-dan, ker je moj oče pijanec'.« NAJBOLJŠI NAPOVEDOVALEC Meteorologi, ali po domače vremenarji, sedijo pri aparatih in grafikonih in ugibajo, kakšno bo vreme. Pa pravi eden: »Veste, žulj me peče; dež bo!« Huda »konspiracija« V času, fco so organizacije SKOJ imele svoje tajne sestanke, se je v neki zlatibors>ki vasi zgodilo tole: Skojevec je šel na grič nad vasjo, da bi zbral člane svoje organizacije na sestanek. Utro-bil je dlani pred ustmi in zakričal na ves glas: »Oooo! Milennnka!« Ko se mu je Milenka oglasila, je nadaljeval: »Čuuj! Pridi zvečer k Miiitru na skojevski se-staaanek! Pripeeelji Milana, Bolu in Ivanko! Toda paazi na koonspiracijo, da ne bo kdo zveeedel!* »Miroljubni revolver« bi lahko rekli pripravi, ki j o uporabljajo namesto palice za kazanje po zemljevidih; svet. lobni trak nadomešča palice, kakršne smo včasih nosili v šole za pouk zemljepisja . . . ■A ri Brane Suhi s svojim doslej največjim sulcem: ta je bil dolg 127 cm, težak papkar 16 kg. — v sulcu, ki sta ga ujela s prijateljem Lojzetom tokrat, 21. januarja, sta našla še 40 cm dolgo mreno. »Vitez naših voda« je torej kar precej zahtevna riba.., Lov na suh Brez besed Eden zadnjih posnetkov filmske igralke Elisabetn Taylor, ka je »zaradi gmotnih razlogov« spet začela nastopati v filmih . • . Novomeška športna ribiča BRANE SUHI in LOJZE TURK sta v sredo, 21. januarja, popoldne odšla na ribolov. Krka je v zgornjem toku polna tolmunov, ki so za ribe pravi raj. Zaradi odjuge je voda že narasla in upanja na uspeh je bilo malo. Najprej so blestivke završale po zraku ob bregu na desni strani. Lov se je pričel ob četrt na štiri. Oči strmijo v skaljeno, vodo. Prvi met, drugi met, tretji met. Brezuspešno. Toda to je lov. Trenutki, ko mečeš in čakaš, bo prijela ali ne, so najslajši. V glavi ti kiju je skrita misel: »Bo, bo, saj mora!«, na dnu «.•<■■> pn kakor odmev odzvanja: »Nikar se ne trudi, saj ne bo nič, nI vredno!« Brane in Lojze se odločita: »Na levi breg greva! Se nekaj metov bova poizkusila! Mogoče bo!« Upanje je majhno. Spet završijo blestivke po zraku. Ne prijemljejo ... Brane napeto gleda v vodo. »S$ ta met, samo Se ta!« si prigovarja. Nenadoma rahel, komaj zaznaven trzljaj. Roki trzneta s palico. Vrvica se odvija, Branetov veseli krik: »Prijel je!« vzdrami Lojzeta. Ura je pol Štirih. »To je sulec« takoj ugotovita. »Le previdno, da se ne sname!« Najlepši trenutki lova, boj med ribičem in ribo, se je pričel. Sulec sili od brega v globino. Le v globoki vodi se bo rešil. Brane ve, da ga ne sme pustiti tja. Rahlo mora' popuščati vrvico in jo nato spet vleči k sebi. počasi, čedalje bolj. Delati mora z občutkom. Vrvica se lahko pretrga, pa tudi trnek bi pretrgal ustnico ribe, če bi vlekel premočno. Sulec bi nato odplaval... Ta boj, da — ta boi, to je najlepše v ribolovu. Suleo ima prednosti. Plava v bližini polotočka, ki sega z bre« ga v Krko. Tok je tam močnejši. Brane ga mora vleči Proti toku. Lojze medtem pripravlja iz kamenja nasip, »suhi dohod« v vodo. On bo moral sulca, ko bo dovolj blizu brega, prijeti z rokami za škrge in vreči na suho. Oba z Branetom sta razburjena. Kriki: »Potegni!« in »Spusti!« polnijo zrak in se prepletajo. Sulec je že zelo blizu brega. Lojzu spodrsne z nasipa. Z desnim čevljem zajame vodo. Sulec je pravočasno odplaval. Spet je pri bregu. »Zagrabi!« krikne Brane. Lojze skoči v vodo (en čevelj je že tah« -poln) ,ln v r,!\cl"T(r,,)pm trenutku je riba na suhem. V obeh čevljih klokoče voda, toda zdaj ni časa za to. 35 minut trajajoč boj je uspešno končan. Trofeja je lepa, saj tehta sulec več kot 15 kilogramov in je dolg 117 cm. Francoska pisateljica Francoiise Sagan, ki je cez noč zaslovela s svojimi deli, se je morala nedavno tega zagovarjati pred sodiščem v Parizu zaradi avtomobilske nesreče. »In kako ti je ime?-« »Serafina!-« »In tebi?-« »Lucija!« »Jaz pa sem Zora! Ali vaju sem težko pričakovala!« Stopile so iz svetišča na dvorišče. »Tiho sta prišli, kakor solnčni žarek! ln tako pride nekega dne tudi on! Tako tiho, kakor pade jesenski list od veje. Ali jaz ga bom vendar takoj čutila in mu naproti hitela! Sedaj pa pojdimo na vrt! Včasih me boli glava, kakor bi mi razsajala huda nevihta po njej! Ali kako ti je že ime?« »Serafina!-« »In tebi?« »Lucija!« , 1 Obmolknila Je ter se tjavendan smejala sama pri sebi. Tedaj pa sta kontesi videli, da je blazna. Plaho sta se spogledali, a v srcih sta čutili prvi kes. da sta se odločili na današnji pot. Obhodile so vse puste steze opuščenega vrta. Blazna baronica je trgala cvetje ter ga metala v svoje naročje. Vmes pa je govorila zmedene svoje* besede. Dospelo so na konec vrtn. Iz zidn se je bil odkrušil volik kos. iako dn gn na tem rrtestu ni bilo težavno prekoračiti. Zora je takoj splezala črez oz Id je ter hotela, da morata soremlievnlki za njo. JBdihovaje sta skušali kontesi. Takoj za :-4 vrtom na pogorskem pobočju je tičala podru žn a cerkev. Okrog nje je ležalo malo in revno pokopališče. »In kje si ti doma?« »Na Otoku!« »In ti?« »Tudi na Otoku!« »Ali imate lep vrt?« »Imamo!« »Pridem gledat! Kadar Konstantina ne bo doma, tedaj pridem! Da ne bo vedel! Tedaj pridem, in po vašem vrtu bomo hojUe!« in zopet se je dobrodušna smejala. Korakale so črez pokopališče. Leseni križi so bili strohneli in koščki so ležali po gomilah. V kotu za cerkvijo je bil otrokov grob. Nad njim v zidu je poganjal bezgov grm, napravljal mu je senco ter ga vsako pomlad obsipal s svojim dišečim cvetjem. Zora pa je položila.prst na usta ter iz-sula iz svojega naročja cvetje na malo gomilo. »Tiho, da ga ne prebudimo! Tu spi! Vzeli so mi ga in sedaj tu spi! Pozimi ga pokrije bela odeja, mehki sneg, in vendar prespi tu vsako zimo!« Tožno je nagnila glavico. »Vidve ne vesta, kako krasen je bil. Ali vzeli so mi ga ter ga prinesli tu sem. In sedaj že tako dolgo spi! Pa saj se prebudi, saj mi je to povedal brat Konstantin, in brat Konstantin ve vse!« Potom so se zopet povrnile na vrt. Zora je zamišljena stopala pred njima. »Nekaj m« peče okrog srca in glava me vedno boli. Ce solnce sije ali dežuje, glava me vedno boli!« Ko so dospele do vrtnih vrat, kjer je železna ograja mejila vrt od dvorišča, je vprašala Zora zopet: »Kako je že tebi ime?« »Serafina!« »In tebi?« »Lucija!« »Vidiš, Lucija, vzeli so mi ga ter ga dejali v zemljo. Ali veruješ, da se prebudi in da se povrne zopet k meni? Ali to veruješ, Lucija?« In ostro je oprla oko v dekleta. »Jaz ne vem,* je odgovorila Lucija tresoče. »Ti ne veš! Ti ne veruješ! Moj Bog! In ti, ali veruješ?« »Jaz,* je dejala Serafina, »jaz verujem !« »Jaz tudi verujem, jaz tudi!« In veselo ali skrivnostno je pristavila: »pa tudi moj Milan pride! Ali o njem vama ne smem ničesar povedati, ker Konstantin pravi, da svet ne sme vedeti, da se imava rada. moj Bog, tako rada!« »Midve morava sedaj domov!« je lz-pregovorila Lucija boječe, ko so stopile t vrta na dvorišče. Ona pa je tožno pobesila glavjco. »Vidva gresta, a jaz ostanem sama!« In" še bolj mrtvo jI je postalo oko in pri sebi je ponavljala: »Šedai gresta! Sedaj gresta!« Takrat pa je skozi vrata pri dvorišču nridirjal baron Konstantin. Prod hlevom ie ustavil koščeno, penasto svoje živinče. Neki." ''.hleva je prikrevsal kruljav hlapec ter prevzel gospodovega konja in ga odpeljal. Baron se je ozrl po dvorišču. Ko je zapazil tujki, mu je pokrila obraz mračna senca. Urno je pristopil k družbi ter si odkril glavo. Kontesama je zalila lice rdđčica in v zadregi sta bili. »Vidita, to je brat Konstantin!« je vzkliknila baronica Zora. »In ta, Konstantin, je Serafina, in ta Lucija! Danes sta prišli in z menoj sta po vrtu hodili!« Nobena črta se mu ni premaknila na zarjavelem obrazu. Oko njegovo je mrtvo zrlo črez tujki, kakor da bi ju tu ne bilo. »Hoteli ste pogledati to bivališče, kontesi,« je dejal s komaj zakritim sarkazmom, »a moja krivda ni, če nista našli tiste romantike, katero sta brez dvoma pričakovali. Pri nas je prozaično vse, in poezija na Strugi ne poganja svojih cvetov. Življenja železna pest nas je premetala, in sedaj ie vse podrto, vse razrušeno, vse mrtvo!« Konteso Serafino je sarkastična ta govorica takoj raztogotila. »Gospod baron,« je dejala, »izprehajali sva se po gozdu in dospeli tu sem. Hoteli nisva nikogar žaliti, ko sva stopili tu noter. Dvorišče je bilo odprto! Romantike pa,« je pristavila z ostrim poudarkom, »tu .nisva pričakovali nikake!« * Blisk mu je šinil iz očesa. Hotel se je razvneti. Uprl je pogled na njo tako srepo, da je takoj plašno obrnila obraz od njega. A potem je odgovoril mirno: »Kakor vidite, je bilo prav tako! Romantično bi morda bilo, če bi se mi, ki smo si tujci, sedaj prepirali med seboj!« Spremil ju je do dvorišča raztrganih vrat ter se poslovil z lahnim poklonom. Kontesi pa sta plašno odhiteli po slabem potu. Ali prav odločno sta se kesali, ko sta se odpravili na čudni današnji obisk. IV, . približala se je jesen. Na Otok je prišlo nekaj znanih gospodov. Zbudilo se je hipoma hrupno življenje. Prej skoraj smrfcno-tihi dvorec se je napolnil črez noč s šumom in hruščem. Prvi je bil prišel grof Lindenholz. Tenka, dolga prikazen, postavljena na tenke, dolge noge. Ce se je izprehajal na otoškem obrežju, je bil videti kakor flamingo iz afrikan-skega močvirja. Dve strasti ,je imel ta grof. Bil je v sebe strašno zaljubljen. No, pa to je sh-ast, ki ni redko sejana po božjem svetu! A da je v sebi občudoval velikega umetnika in da je s svojimi skicami preganjal ves svet, to se je že težje prenašalo. Lazil je po gozdovih z barvami in mazilci v predalu, strašil pastirje ter risal danes to. jutri ono drevo. Govoril je veliko, a neslano. Pravilo se je, da se je bil črez zimo zagledal v domačo grofinjo. A sedaj je bil prišel na Otok z namenom, da bi jo izvabil iz vdovskega stanu. Imel je tenak organ in rad je kričal v družbi. »Kriči kakor pav!« je trdil baron Nebel-berg, ki se je bil takoj za grofom oglasil na Otoku. Ta baron je bil, kakor se je vedelo in sploh govorilo, skoraj popolnoma blazen. Ko je bil prišel na Otok, je bilo njegovo prvo dejanje, da je skozi vežo prijezdil na suhorebrnem konju v družinsko sobo ter prestrašil pri južini sedeče hlapce in dekle. Nekega dne se je pripeljal tudi vitez Trd, ud stare plemiške rodovine. Nekje na Slovenskem je imel malo, zadolženo posestvo, na pokopališču pa kos zemlje, kamor so pokopavali izključljivo samo ude iz njegove rodovine. Nekdaj so pokopali ubogo kmetico tako, da je z nogami sezala že na aristofcratlčno pokopališče.