*oitni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurt Posamezni izvod 1.S0 šil., mesečna naročnina 5 šilingov P, fo. b. Letnik XXVI. Celovec, petek, 13. avgust 1971 Štev. 32 (1517) Javna razprava o ustavnih spremembah: Slovenija opredeljena kot država ki temelji na suverenosti slovenskega naroda Po izvedbi ustavnih sprememb na zvezni ravni se je v Jugoslaviji 2°žela zdaj široka razprava o ustavnih spremembah na ravni republik in avtonomnih pokrajin. Tako je bil tudi v Sloveniji objavljen °snutek ustavnih dopolnil k slovenski ustavi, s katerimi bo nedvomno napravljen važen korak v zgodovini slovenskega naroda. S temi spremembami oziroma dopolnili ustave je Slovenija namreč na novo opredeljena kot država, ki temelji na suverenosti slovenskega naroda ter na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter kot socialistična samoupravna in demokratična skupnost delavnih ljudi in občanov, slovenskega naroda ter italijanske in madžarske narodnosti. O fej opredelitvi in državni uredi-Ivi Slovenije govori amandma XXV, v katerem je med drugim rečeno, da v Socialistični republiki Sloveniji delovni ljudje in občani zastavljajo in uresničujejo suvere-n°st, enakopravnost in narodno Svobodo; zagotavljajo neodvisnost jn ozemeljsko neokrnjenost republika ter obrambo socialistične ureditve; razvijajo samoupravne sofistične družbeno-ekonomske in Polifične odnose; zagotavljajo svoboščine in pravice človeka in ob-CQna; zagotavljajo in uresničujejo Leonid Brežnjev bo obiskal Jugoslavijo Po vesteh iz diplomatskih krogov v Beogradu bo letos septembra prispel na obisk v Jugoslavijo glavni tajnik sovjetske KP Leonid Brežnjev, ki se bo sestal s predsednikom Titom in drugimi jugoslovanskimi predstavniki. Obisku posvečajo veliko Pozornost v najširši medna-rodni javnosti. Nedvomno bo med obiskom govora predvsem o odnosih med obema državama in partijama, pri Žemer je izredne važnosti, kakšno stališče se bo izoblikovalo glede samostojne in neodvisne poti Jugoslavije. Prav tako pa zasluži tak °bisk vso pozornost tudi z vidika svetovne politike, zla-*ti ker bo do tega srečanja Prišlo po obisku jugoslovan-*kega zunanjega ministra na Kitajskem in pred obiskom Predsednika Tita v Ameriki. ročjih v okviru zunanje politike. Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb; izpolnjujejo dolžno skrb za Slovence v zamejstvu in tujini; u-rejajo družbene odnose in opravljajo vse druge družbene zadeve, ki so pomembne za politično, gospodarsko in kulturno življenje, obrambo in socialistični samoupravni demokratični družbeni razvoj SR Slovenije. V teh načelih so zajeti vsi tisti elementi, ki predstavljajo državotvornost in suverenost naroda. Pri tem je vsekakor zanimivo, kako bo v novi oziroma izpopolnjeni u-stavi Slovenije jasno in daljnosežno določena enakopravnost pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti s pripadniki slovenkega naroda. Poleg že omenjene tozadevne opredelitve v amandmaju XXV pa je o položaju narodnostnih manjšin še posebej govora tudi v amandmaju XXXVII, kjer je izrecno povedano, da republika v okviru svojih z ustavo in zakoni določenih pravic in dolžnosti „ureja in zagotavlja položaj in pravice italijanske in madžarske narodnosti in skrbi za njun vsestranski razvoj", kakor skrbi tudi za varstvo z ustavo določenih pravic drugih narodnosti, ki živijo na območju republike. Za nas pa je nedvomno še posebno važno določilo amandmaja XXV, ki nalaga republiki Sloveniji, da „izpolnjuje dolžno skrb za Slovence v zamejstvu in tujini". V drugih ustavnih dopolnitvah so zajete nove ustavne pristojnosti republike. Tako opredeljuje amandma XXVII tiste dejavnosti, s katerimi se neposredno zadovoljujejo življenjske potrebe delovnih ljudi in občanov; to so dejavnosti, ki jih opravljajo komunalne, stanovanjske in podobne delovne organizacije, pa tudi cestna podjetja, veliki tehnični sistemi s področja energetike, prometa, zvez, vodnega gospodarstva itd. Amandma XXXII govori o družbenem planu Slovenije, medtem ko amandma XXXIII opredeljuje mesto in vlogo Narodne banke Slovenije. Vprašanjem službe družbenega knjigovodstva (po naših pojmih je to neke vrste nadzorna oblast) je namenjen amandma XXXIV, o financiranju splošno-družbenih potreb iz proračunskih sredstev govori amandma XXXV, pokrivanje neposrednih potreb delovnih ljudi in občanov po samoupravni poti pa je u-rejeno z amandmajem XXXVI. Poleg teh dopolnil, ki vsebujejo pretežno originalne ustavno-pravne norme republike Slovenije, obsega ustavna reforma še vrsto nadaljnjih amandmajev, v katerih so v bistvu prevzeta zvezna načela, vendar so na posameznih področjih prav tako dopolnjena ali oblikovana povsem izvirno v skladu z novimi ustavnimi pristojnostmi republike. Sedanja javna razprava o osnutku ustavnih dopolnil k slovenski ustavi bo predvidoma trajala do oktobra. Prerekanje zaradi mandatov Kakor smo v našem listu že poročali, bodo 10. oktobra v Avstriji spet državnozborske volitve. Pri teh volitvah bo prvič izvoljeno večje število poslancev, in sicer namesto dosedanjih 165 zdaj 183. Prav tako bodo pri letošnjih volitvah prvič veljala tudi druga določila reformiranega zakona o volitvah, med drugim določilo, po katerem Avstrija ne bo več razdeljena na 25 volilnih okrožij, marveč jih bo le še 9, kolikor je zveznih dežel, ki bo odslej vsaka tudi enotno volilno okrožje. Čeprav bodo o mandatih odločali volivci šele 10. oktobra, se je o teh mandatih že začelo prerekanje med strankami. Posebno živčna je OVP, ki ji razpis volitev za letošnjo jesen ne gre v glavo (ker ji še ni povsem uspelo prebroditi notranje težave). Tako zdaj na vse mogoče in nemogoče načine poskuša, da bi napravila zmedo, če že ne more doseči preložitve volitev. Zvezna ustava določa, da se mandati razdelijo na posamezna volilna okrožja na podlagi števila prebivalcev, ugotovljenega pri zadnjem ljudskem štetju. Ker rezultati letošnjega ljudskega štetja še niso dokončno znani, so bile volitve razpisane na osnovi ljudskega štetja 1961. To pa je po mnenju OVP nesprejemljivo, protiustavno. Pri tem je vsekakor treba upoštevati dejstvo, da že začasni podatki letošnjega ljudskega štetja kažejo precejšnje spremembe v številu prebivalcev posameznih zveznih dežel, kar bo po vsej verjetnosti povzročilo, da bo nekaj državnozborskih mandatov „ro-malo“ z vzhoda na zahod, torej v tiste dežele, kjer je OVP — vsaj doslej — uspešno branila svoj vodilni položaj. Kako je pravno s to stvarjo, trenutno še nihče ni povsem na jasnem. Končna odločitev bo, kakor napoveduje OVP, padla na ustavnem sodišču. Politično in strankarsko-propagandistično pa se zadeva izrablja že zdaj: Začelo se je prerekanje zaradi mandatov, ki jih še nihče nima. Uspeli polet „Apolla 15“ odprl novo dobo v raziskovanju vesolja Prejšnji teden v soboto zvečer po srednjeevropskem času je srečno pristala na Tihem oceanu tričlanska posadka ameriške vesoljske ladje „Apollo-15". S tem se je uspešno zaključil polet, s katerim je bila odprta nova doba v raziskovanju vesolja. Program tega poleta je bil zasnovan na strogo znanstveni podlagi in so imeli vesoljci Scott, lrwin ter Worden na razpolago vse pripomočke, da so svojo nalogo lahko izpolnili v celoti. Znanstveni rezul- Okoli Berlina se začenja jasniti ^akopravnost ter pospešujejo vse-rQr>ski napredek italijanske in s Qdžarske narodnosti; gospodarijo sredstvi dela in razpolagajo z fltati svojega dela; ustvarjajo r°9oje za družbeni in gospodarski jQZv°j in ga usmerjajo; zagotavlja-^ Enotnost jugoslovanskega fržiš-n?' Ugotavljajo ustavnost in zako-°st, varstvo z ustavo določene-Q reda, javno varnost in družbe-0 samozaščito, solidarnost in so-^lQlno varnost delovnih ljudi; u-sni£ujej0 mednarodne odnose Slovenije na političnem, eko-0r>,skem, kulturnem in drugih pod- Pred desetimi leti je zaostritev okoli berlinskega vprašanja našla svoj začasni višek s postavitvijo tako imenovanega berlinskega zidu, za katerega „rojstni dan“ velja 13. avgust 1961. V teh desetih letih se je na nenavadni meji iz opeke in cementa zvrstilo mnogo človeških tragedij; prav tako veliko pa je bilo tudi število političnih zapletljajev, ki so se dogajali okoli in zaradi razdeljenega mesta, nekdanje prestolnice Nemčije. Zapleti okoli berlinskega vprašanja trajajo pravzaprav že dalj, več kot petnajst let in je večkrat prišlo med Vzhodom in Zahodom do resnih zaostritev z znanimi „berlinskimi krizami“ različnih oblik in vsebin, ki so ne le enkrat sejale vojno psihozo. Na bolje se je obrnilo lani marca, ko so štiri velike sile po svojih diplomatskih zastopnikih pričele znova obravnavati pristojnosti v Berlinu in še posebej odnos Zahodnega Berlina do Zahodne Nemčije. Na začetku so bila stališča še daleč vsaksebi. Zahod je na primer terjal, naj bi se pristojnost štirih velikih sil pri ponovnih pogovorih razširila na oba dela mesta, medtem ko so na Vzhodu povsem izključevali vprašanje Vzhodnega Berlina, ki da je glavno mesto Vzhodne Nemčije. Ker pa so v Moskvi želeli spričo prizadevanj za evropsko varnostno konferenco pokazati prav v tem pomembnem vprašanju dobro voljo, Amerika pa je hotela preizkusiti to dobro voljo, so pogajanja nadaljevali. Pri tem je nedvomno igralo pomembno vlogo dejstvo, da bi rešeni berlinski problem omogočil zahodnonem-škemu kanclerju, da bi v skupščini dosegel ratifikacijo nemško-sovjetskega in nemško-poljskega sporazuma. To dejstvo so slednjič pričeli upoštevati tudi v Moskvi in so skušali pridobiti za gibčnejše stališče tudi preveč „odločno“ vzhodnonemško vlado. Nedavne personalne spremembe v državnem in političnem vodstvu Vzhodne Nemčije so končno omogočile tudi tam širši manevrski prostor. In zdaj, ob desetletnici „berlinskega zidu“, vse kaže, da se je okoli Berlina začelo jasniti. Ravno v teh dneh so se veleposlaniki štirih velikih sil večkrat sestali v palači, ki je bila v prvem povojnem obdobju sedež skupne kontrolne komisije za Nemčijo. Njihovi razgovori so potekali za zaprtimi vrati in v javnost ni prodrla nobena podrobnost. Vendar pa politični opazovalci ne izključujejo možnosti, da bo prav zdaj uspelo doseči okvirni sporazum o berlinskem problemu, ki bi bil potem podlaga za podrobna pogajanja na ravni ekspertov. Tak sporazum bo po vsej verjetnosti obsegal ureditev prometa in dogovor o političnem statusu Zahodnega Berlina. Pozneje, v drugi fazi, pa bi zahodnonemška vlada in zahodnoberlinski senat ločeno obravnavala s predstavniki vzhodnonemške vlade podrobnosti, ki se nanašajo na promet med Vzhodno Nemčijo in Zahodnim Berlinom. Taki mednemški pogovori pa bi segali še dalje, tja do možnosti ureditve dvostranskih meddržavnih odnosov — „na posebni podlagi“ — kot je to večkrat omenil zahodnonemški kancler Brandt. Po mnenju Bonna namreč obe Nemčiji ne moreta biti druga drugi „inozemstvo“. Morebitni sporazum o Berlinu, ki bi ga sprejeli poleg štirih velikih sil tudi obe Nemčiji, bi nedvomno močno vplival na mednemške odnose. To bi bilo velikega pomena zlasti v času, ko so vsakršne zamisli o zopetni združitvi obeh držav ostale le še teoretična postavka in nič več. Kajti ureditev berlinskega vprašanja in z njo povezana normalizacija mednemških odnosov bi prav gotovo bistveno izboljšala tudi splošne odnose med Vzhodom in Zahodom, kar bi lahko veliko koristilo tudi pri obravnavanju in reševanju drugih odprtih vprašanj današnjega sveta. loti tudi niso izostali. Med drugim so vesoljci prinesli s seboj blizu 80 kilogramov kamenja in prahu z Lune. Med vsem tem materialom je morda najvažnejša prastara kamenina, o kateri znanstveniki menijo, da je še iz časa, ko se je Luna ohlajevala in bo morda pojasnila nastanek sončnega sistema. Poleg kamenin so vesoljci prinesli s seboj tudi štiri kilometre filmov, ki so jih posneli med poletom in med bivanjem na površini Lune. Med temi filmskimi trakovi so verjetno najvažnejši posnetki Luninega mrka in „Rime Hadley". Ta velikanska brazda na površini Lune je zelo podobna dolinam, ki so jih na Zemlji izdolble reke in hudourniki; vprašanje pa je, od kod je prišla voda na Luno, ker je doslej znanstveniki še niso zasledili. Čeprav se je polet „Apolla 15" zaključil, pa bodo strokovnjaki lahko še naprej dobivali podatke o Luni. Ameriški vesoljci so namreč pustili na našem satelitu popolno znanstveno postajo, ki bo baje še dolgo časa zbirala podatke in jih sporočala na Zemljo. Poleg tega so pred odhodom s krožnega tira okoli Lune izstrelili z vesoljske ladje majhen umetni satelit, ki naj bi prav tako pošiljal dragocene podatke in slike. Z odpravo „Apolla 15" je bilo doseženih tudi več novih rekordov. Tako je bivanje vesoljcev na Luni tokrat trajalo 66 ur in 55 minut, kar je skoraj dvakrat več kot pri posadki „Apolla 14' februarja lefos. Tudi skupna dolžina freh sprehodov” po Luni je bila z 18 urami in 37 minutami dvakrat večja kot pri prejšnji odpravi. Prav tako dvakrat večja je količina zbranih kamenin in vzorcev tal, namreč 76,95 kilogramov v primerjavi z 41,67 kg. In podobnih rekordnih dosežkov bi lahko našteli še več. 13. avgust 1971 2 _ Štev. 32 (1517) exvt/ru^ Industrija je dojela tok časa Da je industrija motor celokupnega gospodarstva, je postalo v zadnjih 20 letih enako resnica kot starodavni rek, da »ljubezen gre skozi želodec". Brez industrije, ki upodablja izsledke znanosti in tehnike, stagnira celokupno gospodarstvo, z njim pa tudi socialna raven vsakega naroda in vsake države. Avstrijska industrija je med evropskimi industrijami, odkar so se začele razvijati, stala na uglednem mestu. Tudi od razdejanj v drugi svetovni vojni in od demontaž ob njenem koncu se je razmeroma naglo opomogla. Toda prav slednje jo je leta 1960 zavedlo v lagodje, ki je v hitrem tempu razvoja konkurence na domačem in mednarodnem tržiSču samo Škodovalo, in to ne le industriji sami, marveč celokupnemu narodnemu gospodarstvu in socialnem standardu prebivalstva. To lagodje je dobilo svoj najvidnejši izraz v stagnaciji industrijskih investicij po letu 1960. Izgledalo je, kakor da so se industrijska podjetja prevzela v miselnosti: naSi partnerji naj kupijo, kar jim nudimo. Ta miselnost je bila kolikor toliko upravičena v letih gospodarske obnove po drugi svetovni vojni, toda že tekom drugega desetletja po tej vojni je postajalo čedalje bolj očitno, da s tako miselnostjo ni mogoče več vzdržati mednarodne konkurence. Ker je avstrijska industrija v teh letih za- ....... nemarjala svojo investicijsko dejavnost, ker se je premalo brigala za racionalizacijo obratovanja v podjetjih in ker je omalovaževala potrebo koncentracije in potrebo novih proizvodnih programov, ni prišla le v težave na inozemskem tržišču, marveč v čedalje večji meri tudi na domačem. Posledica je bila stagnacija celokupnega gospodarstva. Ta stagnacija je dosegla svoj višek leta 1967, ko je tudi na področju mednarodnega turizma prišlo do očividnega u-padanja števila nočitev. Nevarnost gospodarske recesije je ležala na dlani. Spričo te nevarnosti se je avstrijska industrija streznila. Že leta 1968 je pričela poživljati svojo investicijsko dejavnost. Spoznala je, da se tržišče ne more ravnati po njenih ponudbah, marveč da mora sama svoje ponudbe prilagoditi zahtevam tržišča, mednarodnega enako kot domačega. Spoznala pa je tudi, da bo to dosegla le, če bo za razvoj svoje nadaljnje dejavnosti vložila potreben kapital v svrho racionalizacije, koncentracije in novih proizvodnih programov. V teh prizadevanjih je že leta 1969 obseg svojih investicij povečala za 22 odstotkov, leta 1970 pa za 30 odstotkov. Lani so investicije avstrijske industrije dosegle vrednost 16,5 milijarde šilingov. S tem so bile realno za 40 odstotkov večje kot v povprečju 1960 —1968. Letos se bodo po Tovarna filtrov v nemških rokah Kot poroča dnevnik „Volkswil!e" (4. avgusta 1971) je prešla tovarna filtrov v Šmihelu v zahodnonemške roke. Trenutno gradijo k prvemJ objektu drugi objekt. Kot je znano, je podjetje ustanovilo pred par leti slovensko podjetje »Tesnilka" v sodelovanju z domačinom. Podjetje »Tesnilka" ima svoj sedež v Medvodah. Že v začetku so se pojavile določene težave. To predvsem zaradi finančnih zmogljivosti enega izmed kooperantov. Seveda o teh težavah ni bilo ne duha ne sluha ob priliki otvoritve podjetja. Tedaj je koroški deželni glavar govoril o gospodarskem sodelovanju med Koroško in Slovenijo in o prostoru »Alpe-Adria". Slovenci so bili ob otvoritvi potisnjeni bolj ob stran in šele na izrecno željo deželnega glavarja je zbor zapel tudi slovensko pesem. Zakaj je prišlo podjetje v nemške roke, nam zaenkrat ni znano. „Volkswille" poroča, da za izdelke ni bilo odjemalcev. Končno je prišlo do kooperacije z zahod-nonemškim finanserjem, ki je poskrbel za odjemalce istočasno pa seveda poskrbel, da je podjetje prišlo pod njegovo kontrolo. Danes je 60 % deležev podjetja v za-hodnonemških rokah, 20 % v rokah »Tesnilke" in 20 % v rokah domačina. Kako se bo podjetje razvijalo naprej, se bo pokazalo. Slovensko podjetje „Tesnilka' ima dolgoročno pogodbo z novim velikim avtomobilskim podjetjem v Togliatfigradu v Sovjetski zvezi, kjer proizvajajo fiate 125 in imajo italijansko licenco. Kje pa so zdaj vsi tisti patentirani »branilci domovine", ki znajo tako glasno kričati o nevarnosti za Koroško, če bi se kakšno slovensko gospodarsko podjetje drznilo zanimati za podružnico na teh »svetih” koroških tleh? Seveda: nemški kapital, nemški vpliv za te patriote pač ni tuj ... podatkih instituta za gospodarsko raziskovanje industrijske investicije povečale na 18,2 milijarde šilingov. To naraščanje je na eni strani povezano s koncentracijo podjetij, na drugi pa s špecializacijo na določena področja, odvisno od perfektnosti proizvodnih programov. Obseg te koncentracije in špecializacije je razviden predvsem iz zadnjih prizadevanj elektroindustrije. S spojitvijo Siemensovih podjetij s podržavljeno elektroindustrijo, do katere je prišlo 1. julija tega leta, je tudi Philipsov koncern spojil svojih pet avstrijskih podjetij v eno podjetje, ki si je podobno kot »Siemens Aktien-gesellschaft Osterreich” nadelo ime »Oster-reichische Philips Industrie-Fabrikationsge-sellschaft". Podobna prizadevanja za koncentracijo so že dalj časa v teku tudi na področju industrije železa in jekla, kovinske in strojne industrije ter kemične industrije. Poživitev investicijske dejavnosti v Avstriji pa ni očividna le na področju industrije, marveč tudi na področju energetskega gospodarstva. Investicije elektrogospodarstva, ki so bile 1968 za 5 odstotkov manjše kot leta 1967, leta 1969 pa za 21 odstotkov manjše kot leta 1968, so se lani povečale za 5 odstotkov, letos pa bodo za 14 odstotkov višje kot lani. Letošnje investicije so že sestavni del investicijskega programa avstrijskega elektrogospodarstva za obdobje 1971 — 1976 z obsegom 16,7 milijarde šilingov. Po investicijski dejavnosti na teh dveh področjih izgleda, da je avstrijsko gospodarstvo dojelo tok časa, ki gre v znamenju: kdor ne investira, zaostaja. Izgleda tudi, da v prihodnje gospodarska rast časovno ne bo nihala tako kot v preteklosti. Za to govori na eni strani neprekinjena živahnost na področju povpraševanja za delovno silo s strani gradbenega gospodarstva in osnovne industrije, na drugi pa obsežni projekti na področju izboljšanja infrastrukture. Končno pa govori za permanentno gospodarsko rast tudi razvoj turizma in še dejstvo, da v avstrijskem izvozu delež finalnih izdelkov stalno narašča. IZ JUGOSLAVIJE POROČAJO: Doslej največji pridelek pšenice V Jugoslaviji so letos dosegli pridelek pšenice, ki postavlja vse dosedanje rekorde v senco, hkrati pa je ta pridelek tudi prvič večji, kot znašajo jugoslovanske potrebe. Po ocenah strokovnjakov znaša letošnji pridelek pšenice 5,2 milijona ton, medtem ko znašajo jugoslovanske potrebe okrog 5 milijonov ton. Lastne potrebe doslej še nikdar niso bile pokrite, niti v obeh povojnih »rekordnih" letih 1966 in 1969, ko je bil pridelek pšenice izredno visok, namreč 4,9 oziroma 4,8 milijona ton. Letošnja rekordna letina je toliko pomembnejša, ker so jo dosegli na približno enaki površini obdelovalne zemlje, kot so je imeli pod pšenico v minulih letih, to je okrog 1,9 milijona ha. Večja proizvodnja je bila torej dosežena predvsem zaradi večjega hektarskega donosa. Po podatkih zvezne gospodarske zbornice znaša letošnji povprečni hektarski donos pšenice v Jugoslaviji nekaj nad 27 metrskih stotov. Leta 1966, ko so prav tako dosegli izredno letino, je povprečni hektarski donos znašal 25,2 mtc, pred dvema letoma pa okrog 24 mtc na hektar. Največji hektarski donos so letos dosegli v Vojvodini, in sicer okrog Prehrana svetovnega prebivalstva Na nedavnem 51. zasedanju gospodarsko-socialnega sveta Združenih narodov (ECOSOC) so med drugim razpravljali tudi o položaju v prehrani svetovnega prebivalstva. Glavni ravnatelj specializirane organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je z obžalovanjem ugotovil, da številnim državam v razvoju še ni u-spelo zagotoviti toliko hrane, da bi mogle zadovoljiti potrebe svojega prebivalstva. Povečanje proizvodnje živil za povprečno 3 odstotke let- no, kot to predvideva strategija drugega desetletja Združenih narodov, ne more zadovoljiti vedno večjih potreb držav v razvoju. Po mnenju ravnatelja FAO tako imenovana »zelena revolucija" sama ne more zadovoljiti rastočih potreb držav v razvoju. Potrebne bi bile predvsem izredne naložbe v infrastrukturo, vendar sredstva za to niso zagotovljena. Napačno je tudi to, da se napori usmerjajo in omejujejo skoraj izključno na povečanje pridelovanja riža in pšenice. Premalo pozornosti in sred- stev pa se posveča razvijanju novih prehrambenih kultur in novih prehrambenih možnosti. Spričo teh spoznanj organizira FAO skupaj z mednarodno banko za obnovo in razvoj poseben sklad, ki razpolaga s sredstvi v višini 15 milijonov dolarjev za pospešitev tovrstne raziskovalne dejavnosti. Potrebno pa je zlasti sodelovanje vlad in mednarodnih ustanov, da bi se premostile težave, ki groze, da bo tudi v tekočem desetletju razvoja ostal še pomemben del človeštva brez zadostne prehrane. 38 metrskih stotov, to je okrog 900 kg na hektar več kot znaša jugoslovansko povprečje. Tako se je Vojvodina po intenzivnosti tesno približala najrazvitejšim državam na svetu, ki so znane kot najpomembnejše proizvajalke pšenice. Rekordna letina pa ne predstavlja doslej največjega uspeha le glede kvantitete pridelka, marveč pomeni hkrati tudi doslej največji delež jugoslovanskih znanstvenikov k razvoju te veje proizvodnje. V Jugoslaviji namreč še nikdar prej niso posejali toliko visokorodnih vrst pšenice, nastalih v domačih inštitutih. In te vrste so se izkazale najmanj enakovredne z najboljšimi inozemskimi. Nova domača vrsta pšenice „sava“, ki so jo razvili v inštitutih za raziskovanje kmetijstva v Novem Sadu, je dala letos ponekod približno 78 metrskih stotov na hektar, tako da je letošnji pridelek presegel skoraj vse doslej znane vrste pšenice, ki jih sejejo v Vojvodini. Med novimi vrstami pšenice je letos zbudila posebno pozornost tudi „sanja“, ki so je pridelali za 418 kg več na hektar kot sovjetske »bezostaje" in za 232 kg več kot najbolj rodovitne italijanske vrste „libelule“. V primerjavi z obema najbolj rodovitnima tujima vrstama pšenice se je izredno uspešno izkazala tudi nova jugoslovanska vrsta »zlata dolina", ki so jo prav tako začeli pridelovati letos: na hektar je dala 529 kg zrnja več kot »bezo-staja" in 324 kg več kot »libelula". Končno se po pridelku lahko kosata z obema najboljšima tujima vrstama še dve novi jugoslovanski vrsti pšenice, ki so ju začeli sejati letos, to sta »kosmajka" in »timočanka". Letošnji rekordni pridelek pšenice, dosežen v veliki meri po zaslugi novih domačih vrst, ne nazadnje pomeni visoko priznanje vsem tistim strokovnjakom, ki so se v minulem obdobju zavzemali za poskuse in vzgajanje novih domačih vrst pšenice. Zato je razumljivo, da bo z letošnjo letino posebno uspešno opravljeni »zrelostni izpit" le še povečal zanimanje za nove jugoslovanske vrste pšenice tudi v drugih državah, kakor se to dogaia na primer tudi z novimi vrstami hebridne koruze, ki so jih prav tako razvili v jugoslovanskih znanstvenih inštitutih, pa jih danes že izvažajo v vrsto držav, med drugim tudi v Ameriko, domovino hebridne koruze. po sumečo svecu KAIRO — Pomočnik ameriškega držav-nega sekretarja za zunanje zadeve Sisco Je kot posebni odposlanec ameriške vlade skušal doseči pristanek Izraela na nove pobude za razrešitev spora med Izraelom in arabskimi državami. Toda s svojo misijo je p°* vsem pogorel ter se je v Washington vri® »praznih rok", ker izraelski voditelji M® bili pripravljeni, da bi sprejeli začasen sporazum kot prvi korak k miru na Bližnje® vzhodu. V Kairu zato menijo, da čaka z red sv. Salvatora in sv. Brigite Švedske) ^ veljal po našem denarju okrog 8000 Šil® gov, cena velikega odlikovanja sv. Brig1^ je znašala 12.000 šilingov, za 16.000^šil®^ gov pa je človek lahko postal »vitez" teg reda. Vse skupaj je prišlo na dan, ko J. eden izmed ogoljufanih »vitezov" dal sv J viteški naslov tiskati v glavo svojega P®0?1, skega papirja. Skupna vsota tako ženega" denarja je znašala menda veČ k 4 milijone šilingov. PJONGJANG — Predsednik seve®0' korejske vlade Kirn Ir Sen je izjavil, da ^ obisk ameriškega predsednika Nixona Pekingu v znamenju poraza in ne z11®? Menil je, da doživlja imperialistična P0.^ tika izolacije Kitajske sramoten konec da je Nixon namenjen v Peking z belo z stavo. . RIO DE JANEIRO — Brazilija se £ dalj časa trudi, da bi druge latinskoamef ke države pridobila za svoj načrt o sk nitvi regionalnega protigverilskega sP°r -zuma. Pod tem imenom se pravzaprav s' va namen, da bi latinskoameriške skupaj zatirale vsak poskus tamkaj*®!, narodov, upreti se diktatorskim in P,(° s ljudskim režimom. Vendar pa BrazihJ uj svojim načrtom nima uspeha, kajti ®o ^ se je za njen predlog izrekla edinole vljht paragvajskega diktatorja Strocssnerja. .. u »O Estado de Sao Paulo" pa je braz1^, diplomaciji v tej zvezi priporočil, naj v j,j doče v svetu ne dela reklame za blag0’ ga noče kupiti. Sodobna likovna umetnost je širokemu občinstvu premalo znana UNESCO, Mednarodni svet mu-*ejev (ICM) in kanadska nacional-na komisija za UNESCO so organi-lirali veliko anketo o likovni umet-n°sti. Izbrali so 500 ljudi in jih zanosili za mnenje o 220 slikah. Anketirance so našli v vseh družbenih slojih, predstavljali pa so splet porečja kanadskega prebivalstva. I>rva in temeljna ugotovitev: veči-na ljudi se upira novostim v umet-npsti in je naklonjena tradicionalen1 in »znanim" slikarskim smerem jn slogom. Nič novega ni torej pod ‘jobim soncem. Prej bi presenetila Odprtost za novo, za sveža iskanja; sicer pa širokemu občinstvu in pre-Pr°stemu laiku to tudi ne gre zameriti. »Lahko bi rekli, da je svetovna Kulturne drobtine 9 Dežela Koroška bo od letos naprej ^deljevala itiri podporne nagrade, in J*Cer za glasbo, literaturo, znanost in li-°vno umetnost, poleg tega pa še kul* U,n° nagrado dežele Koroške. Kandidate ^enuje sosvet, ki predlaga nagrajence *felnemu glavarju. Deželni glavar je *edai imenoval ta kulturni sosvet, ki bo Z^iniral kandidate za nagrade v letih Z*1» 1972 in 1975. Za glasbo: prof. Erich Hellmuth Drewes; za literaturo: prof. r* Erich Nussbaumer, dr. Otto M. Poliey; likovno umetnost: dr. Leopoldine pringschitz, prof. Siegfried Tragatschnig; *nanost: univ. prof. dr. Franz Kahler 1 g,* * **iv. prof. dr. Moser. % Kakor se je šele sedaj zvedelo, je * avgusta na Bavarskem umrl pisatelj * filozof Ludwig Marcuse v starosti 77 • Ludwig Marcuse velja za očeta novega g,hanizma. Kot velika večina nemških ^Zlektualcev je tudi on leta 1958 zbežal Ameriko, kjer je bil profesor za ger-Qnistiko in filozofijo. Po vojni pa se je rni| y Nemčijo, kjer je objavil vrsto filo-U,*Kih del. % V Mariefredu na * gradu Gripsholm, so Qr' palači zelo originalen w Qyljene so samo švedskem, nedaleč odprli v sto let muzej: raz* ______________ ponarejene ali sploh Pristne starine, antikvitete. Vse, kar * lom videti, je delo bolj ali manj spret* h Ponarejevalcev, pa naj so to slike, ^r°ŽjQ aii antično pohištvo. Na steni visi ** Primer slika Claudea Moneta, ki je ^Qr nikoli ni videl, v vitrini pa stoji y ln'aturni karolinški top iz časa Karla XI.* ••»upaj pa je „staroM celi dve leti. Salzburška mestna "»•ln0 ustanova za u* nost, znanost in literaturo je sklenila Poden,; posebno nagrado slikarju Oskar-Kokoschki. Nagrada jo iiraz zahvale Salzburga za njegovo življenjsko izredne zasluge za mesto. Nagra-znaia 50.000 iilingov in jo bo slikar 8iano prejel jeseni, ko bo priiel v iv ln®«to > in Oo javnost zgrabila vedrce z barvo in ga vrgla v obraz sodobnemu umetniku", pravi poročilo o eksperimentalnem raziskovanju, ki ga je objavila UNESCO, specializirana organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. Rezultat ankete odlično potrjuje povprečje, ki vlada še zdaj pri najširšem občinstvu. Reprodukcija, ki je bila in je še vedno najpogosteje zastopana na deželi in v mestu, je Milletova Večerna molitev, naslikana leta 1859. To delo je bilo absolutni favorit ankete. Slike Ce-zannea, Renoira in van Delfta so bile prav tako deležne velike naklonjenosti anketirancev, ki so jasno pokazali ljubezen do močno znanih, večinoma starejših slikarskih del. Zanimivo je morda, da je občinstvo prav tako sprejelo Piccasoje-vega Starega kitarista, ki je nastal leta 1904, torej ob koncu slikarjevega takoimenovanega .sinjega razdobja". Odločno pa so ljudje zavrnili njegova kasnejša dela, ki so sodila v vrh tedanje svetovne avantgarde. Štiri petine del Jena Dubuffeta, enega vodilnih mojstrov sodobne umetnosti, so anketiranci zavrnili kot .neumnost", ki je ne razumejo. Pollocka, Klinea, Mi-roja in nekatere druge slikarje našega stoletja v tej anketi skoraj niso opazili. Dr. Theodor Heinrich, član ekipe, ki je opravila to raziskavo, je izjavil: .Občinstvo se je — kar ne preseneča — večinoma opredelilo za najkonservativnejša dela med ponujenimi. Celo nekateri zelo priljubljeni slikarji kot Degas, Renoir in Monet so pristali v sredini lestvice popularnosti ali na njenem dnu, kajti občinstvu so pokazali njihove bolj eksperimentalne in manj konvencionalne slike." Dr. Duncan Cameron, ravnatelj kanadskega Nacionalnega sveta za umetnost, je izjavil, da .splošno sprejemanje kakšnega umetniškega izraza po doslej sprejetih teorijah prihaja s petdesetletno zamudo za ustvarjalnimi novostmi." „Če je tako in če sprejemamo misel, da je tisto, kar umetniki u-stvarjajo zdaj, sprejemljivo šele za prebivalce sveta v letu 2020, tedaj se lahko vprašamo, ali bo to umetnost lahko še sploh kdo razumel ..." Vseskozi poučna ankteta, ki bi jo kazalo izpeljati še kje drugje in za druge umetnosti. Lenin vedi v prevodib Pred nedavnim je UNESCO objavila podatke o prevedenih delih v 65 državah v letu 1969. Podobno kot že vrsto let je na prvem mestu prevodov Sovjetska zveza. V letu 1969 je bilo na vsem svetu prevedenih 38.172 del. Sovjetske založbe so istega leta objavile prevode 3853 tujih del, ki so jih prevedle v jezike, ki so v rabi v Sovjetski zvezi. V nasprotju z pričakovanjem pride za Sovjetsko zvezo kot prva Zahodna Nemčija, takoj za njo pa sta že Španija in Češkoslovaška, kjer so v letu 1969 objavili kar 1449 prevodov tujih del. Tudi Madžarska in Poljska sta daleč pred mnogimi drugimi deželami, ki bi se zdele pomembnejše od teh dveh držav. In kaj se na svetu največ prevaja? Na prvem mestu je še vedno Lenin. V letu 1969 je izšlo kar 290 prevodov Leninovih del. Na drugem mestu ni Sveto pismo, ki je že stoletja v ospredju, pač pa prihaja na vrsto tokrat Jules Verne. Na tretjem mestu je avtor detektivk Simenon in na četrtem mestu Shakespeare; leta 1969 sta izšla 102 prevoda njegovih del. Med svetovnimi klasiki se še največ prevajajo Dostojevski, Balzac, Dickens, Mark Twain, Victor Hugo, Puškin, Stendhal in Goethe. Film o Sutjeski: Burton bo igral Tita Zadnje dni je znani filmski igralec Richard Burton s soprogo Elizabeth Taylorjevo obiskal predsednika Jugoslavije maršala Tita na Brionih. Burton bo v novem jugoslovanskem filmu o bitki na Sutjeski igral vlogo Tita v dneh V. ofenzive leta 1943. Film o Sutjeski snemajo zdaj v bližini Žabljaka, visoko v črnogor- SPET VRSTA NOVIH KNJIG PRI SLOVENSKI AKADEMIJI ZNANOSTI IN UMETNOSTI Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je v zadnjem času izdala spet vrsto znanstvenih razprav. Tri razprave, in sicer dela Borisa Šketa, Jožeta Lazarja in Jožeta Boleta, pridejo iz razreda za prirodoslovne in medicinske vede ter se bavijo s floro in favno v Sloveniji. Rrazprava Borisa Šketa je napisana v nemščini in ima slovenski povzetek, razprava Jožeta Boleta ima nemški in Lazarjeva razprava angleški povzetek. Naklada znaša pri vsaki 1000 izvodov. V istem razredu, ampak na Inštitutu za geografijo je izšel Geografski zbornik XII in vsebuje štiri zanimive študije. Prva študija Vladimira Kokoleja se bavi s Centralnimi kraji v SR Sloveniji in razpravlja o problemih njihovega omrežja in njihovih gravitacijskih območjih. Razprava sloni na dveh raziskavah, ki so bile pod avtorjevim vodstvom opravljene na Urbanističnem inštitutu SRS v letih 1961 in 1965. Študija o centralnih krajih je važna predvsem zato, ker je teorija o centralnih krajih postala ena od standardnih prvin sodobnega regionalnega planiranja. Vladimir Kokole opravlja s svojimi študijami — po skromnih začetkih Melika in Ilešiča — v tej smeri pionirsko delo na tem področju v Sloveniji. Avtor druge razprave je Vladimir Klemenčič. Bavi se s Prostorsko diferenciacijo Slovenije po selitveni mobilnosti prebivalstva. Ta razprava je prvi del študije o demogeografskem razvoju SR Slovenije v povojnem razdobju. Drugi del bo obravnaval socialnoekonomsko strukturo ter rast prebivalstva. Osnovni cilj raziskave je razdelitev Slovenije na področja po mobilnosti pre- bivalstva. Mobilnost (dnevna migracija — Pendler-wesen, ekonomska emigracija — sezonski delavci) prebivalstva je dober pokazovalec ekonomskih in socialnih procesov, ki se pojavljajo v celi Sloveniji ali njenih posameznih predelih. Taka razdelitev Slovenije, zasnovana na analizi mobilnosti, lahko dobro služi za načrtno usmerjanje regionalnega razvoja z načrtno krepitvijo delovanja pozitivnih ter s preprečevanjem delovanja negativnih faktorjev socialnega in gospodarskega regionalnega razvoja. Ivan Gams, Franc Lovrenčak in Borut Ingolič so napisali študijo o prirodnih pogojih in agrarnem izkoriščanju Krasa na primeru Krajne vasi. Razprava je namenjena iskanju modifikatorjev pogojev za kmetijsko izrabo tal, ki se odražajo v razporeditvi poljskega, travniškega in gozdnega zemljišča. Hkrati pa obravnava še drugo tipičnost Krasa — upadanje kmetijske izrabe tal in odseljevanje prebivalstva. Razprava Darka Radinje obravnava Usad nad Podrago v Vipavski dolini. Obravnavani usad je razmeroma droben pokrajinski pojav; zato njegov pomen ni v razsežnosti, pač pa ravno v svojevrstni celovitosti številnih prirodnih in družbenih procesov, ki so se pri tem prepletali. Razprava hoče pokazati, kako zakonitosti družbenogeografskega razvoja pokrajine pogojujejo priroden pojav, medtem ko se sam mehanizem pojava razvija po prirodnih zakonitostih. Vsem študijam so priključeni povzetki v angleščini ali francoščini, opremljene pa so z raznimi slikami, skicami in kartami. skih hribih, ekipa pa se seli fudi po drugih prizoriščih bifk, ki so jih enofe operafivne skupine vrhovnega šfaba bile profi daleč premočnemu sovražniku. Pri snemanju številnih množičnih prizorov bo sodelovalo nad 8000 sfatisfov. Predvideli so tudi sodelovanje enot JLA in vojnega letalstva. Scenarij za film sta napisala Branimir Ščepano-vič in Ugo Pirro, v projetku pa sodelujejo razen Burtona še drugi tujci — tako bo na primer glasbo prispeval znani grški skladatelj Mi-kis Teodorakis. Režiral bo Stipe Delič ob sodelovanju vrste znanih jugoslovanskih strokovnjakov. Od tujih igralcev bo v Sutjeski videti še Hardy Kruger, znana Grkinja Irene Papas ima prav tako vidno vlogo. Legendarnega črnogorskega partizanskega poveljnika Savo Kovačeviča bo igral Ljuba Tadič. INTART 71 Septembra bo v Domu umetnikov v Celovcu četrta razstava umetnikov iz Koroške, Furlanije in Slovenije „INTART 71", ki jo prirejajo združenja umetnikov iz omenjenih pokrajin. V žiriji, ki ji predseduje Rudolf Hausner, sta letos dva predstavnika slovenskih umetnikov Klavdij Zornik in Marjan Tršar. Žirija bo podelila devet nagrad po 8000 šilingov za slikarstvo, plastiko in grafiko. Poleg tega bodo vsi u-metniki udeleženci INTARTA 71 ter uradni zastopniki in predsedniki vseh treh umetniških društev prejeli tudi spominsko medaljo, ki jo je oblikoval Sepp Schmolzer. SVETINA P ■ mr 1» , I. fej i u DRUGA KNJIGA . Ni večje in zvestejše ljubezni kot je ljubezen matere otroka, je pomislil. Ženska je največja in najsvetejša r°v v materinstvu. IH ženske ... Nikoli ni imel sreče pri njih. Tiste, ki so si-ji® yanj in bi jih lahko dobil brez truda, so se mu gnu-j 6,_ Tiste redke, ki bi jih bil on rad imel, pa niso marale i?11)- Prav v tej sobi sta se muckala z Ano. Tako lepa je j ® z razpuščenimi lasmi, da se jo je bal prijeti. Vsa je r *ola od pričakovanja. Bil je nor in premlad in preden. Spomin nanjo ga je navdal z občutkom žalosti za iz-^.uhljeno lepoto. Šele zdaj je zaslutil, da je doživela stvari, 1 i'h on še ne razume, a so nemara grozne ... Odprl je r®da| omarice. V njem je bila njena slika, prav tam, ka-0r io je bil spravil, ko se je hotel znebiti misli nanjo. Se-i® po njej. I Otožno so gledale vanj velike, svetle oči, ki so se pri-,69ale vsaki barvi. Lasje so ji padali na ramena, na licih tabdel dih otroške sreče, čiste ustnice so vabile. »Ne bom več mislil nanjo," si je dejal. Vzel je v roke pismo. Zdaj je doma. Kratek oddih na težki poti, I' še ni videl konca ... jj. Odprl je knjigo prerokov. Vedno se je rad opajal z vi-Ja,r|i bodočega sveta in se tolažil z besedami, ki jih je znal na pamet in so ustrezale njegovemu trenutnemu razpoloženju. „Vrgel si me v globino, v sredo morja, in obdalo me je vodovje. Vsi tvoji tokovi in valovi so se razlili čezme. Že sem dejal: Zavržen sem izpred tvojih oči. Kako bom še kdaj videl tvoj sveti tempelj? Vode so me zagrnile do grla, brezno me je obdalo. Morska trava se mi je ovila okrog glave, do temeljev gora sem se pogreznil, zemlja je za menoj zaprla svoje zapahe za vselej." „Čemu to občutje?" je pomislil. Sestra mu je vzdramila vest. Prelita kri teži mnogo bolj, kot si je mislil. Toda saj je zapisano v Sodbi nad svetom, kaj se bo zgodilo z ljudmi, ki se bore proti božjemu prestolu: »Gospod rjove z višave. Močno rjove čez svoj pašnik vsem prebivalcem zemlje. Do konca zemlje prodirla bučanje. Zakaj Gospod ima tožbo zoper narode. Gre na sodbo z vsemi ljudmi. Izroči brezbožneže meču, govori Gospod. Tako govori gospod nad vojskami. Glej, nesreča se širi od naroda do naroda, silen vihar se dvigne do koncev zemlje. Tisti dan bodo ležali od gospoda pobiti, od enega konca zemlje do drugega. Ne bodo objokovani, ne bodo pobrani, ne bodo pokopani, za gnoj bodo na polju." V dno duše so se mu vtisnile te besede, ki mu jih je bila mati neštetokrat prebrala. Dan, ki se ga je bal, prihaja. Prst božji ne razlikuje Nemcev od Slovencev in Italijanov, zanj so ljudje le dobri in slabi, so le Gospodu vdani verniki in brezbožniki, ki jih je zapisal meču. Ženska, ki je celo njegova sestra, pa je tako neumna, da ne razume smisla teh preprostih besed in obsoja brata, namesto da bi spoštovala njegovo žrtev. Blagor ubogim na duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Samo Gospodovo usmiljenje do nevednih jo lahko reši pogubljenja. Potolažen in s pomirjeno vestjo je zaspal. Sanjal je o veliki vojski, ki se je valila kot povodenj, vsa zavita v oblak črnega prahu. Vse je pomendrala in puščala za seboj puščavo, golo, sivo in brez življenja. Nad njo pa je rastel bel, visok križ, obdan s sijem novega sveta, novega življenja. Zbudil se je šele sredi naslednjega dne. 13 V naslednjih dneh se je generalova napoved pričela uresničevati. Bojne enote so se zganile kakor čeljusti velikanske pošasti, ki zdrobi vse pred sabo v kašo. Ofenziva je stekla. Vodila sta jo štaba za uničevanje band v Trstu in v Ljubljani, sodelovalo pa je tudi poveljstvo gorskih enot, ki je čakalo na zavezniško invazijo, in vsa tajna policija. Klokotanje naraslih voda je zagluševalo rožljanje tankovskih gosenic. Rilci težkih in lahkih topov so se grozeče dvigali, v gorski svet so se pomikale kolone mul z orožjem in strelivom. Vse je šlo velikemu spopadu naproti. Poveljujoči generali so vsem tem silam določili za cilj središče osvobojenega ozemlja v Cerknem in Čepovanu ter visoko planoto Trnovskega gozda. Za izhodišče ofenzive pa si je general korpusu v brk izbral — tako kakor vselej — Idrijo, od koder vodijo poti kakor niti na vse strani v hribovje. Na čelu kolon, ki so prodirale iz Poljanske doline čez gorovje ob meji, je bil izvidniški odred policije SS-gorskih lovcev, ki ga je vodil poročnik Bonke, to pot še manj navdušen kot v boju za Železnike. Na karti je imel zaznamovane točke, kjer se bo sešel z enoto stotnika Knieckeja, ki bo prodirala z nasprotne strani. Sam pri sebi je prekli- , Jugoslovanski dan“ na avstrijskem lesnem sejmu v Celovcu Kakor vsako leto na avstrijskem lesnem sejmu v Celovcu, je bil v sredo 11. avgusta tudi letos spet tradicionalni Jugoslovanski dan. Ob tej priložnosti je bila tiskovna konferenca, na kateri so predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije Leopold Krese in predsednik Gospodarske zbornice SR Hrvatske Gašparovič ter drugi predstavniki slovenskega in hrvaškega političnega in gospodarskega življenja spregovorili o gospodarskih odnosih med Jugoslavijo oz. Slovenijo in Hrvatsko ter Avstrijo. V svojem poročilu je Leopold Krese opozoril na neravnovesje v trgovinski bilanci v škodo Jugoslavije oz. Slovenije, čeprav blagovna menjava med obema državama stalno narašča. Negativni saldo blagovne menjave med Avstrijo in Slovenijo je npr. leta 1967 znašal 90 milijonov dinarjev, 1968 že 126 milijonov in lani celo 486 milijonov dinarjev. K odstranitvi te negativne bilance, ki bi bila v korist obema gospodarstvoma, bi lahko zbornice veliko pripomogle. »Gotovo pa je, da stanje ne bomo mogli popraviti samo z običajno blagovno menjavo, temveč si bomo morali bolj kot doslej obojestransko prizadevati za iskanje in realizacijo drugih oblik menjave. Pri tem mislimo predvsem na povečano število industrijskih kooperacij in drugačnega ekonomskega sodelovanja z namenom, da bi skupno plasirali blago na tretjih trgih. “ V zvezi z industrijsko kooperacijo je navedel, da se od lani naprej ni kaj spremenilo, da torej obstoja še vedno samo 26 kooperacijskih pogodb. Opozoril je tudi, da so se pogoji za vlaganje tujega kapitala v Jugoslaviji v zadnjem času precej spremenili, se pravi zboljšali, liberalizirali. Nadalje se je Krese zavzel za pospešeno sodelovanje na področju turizma in za izgradnjo obmejnega blagovnega prometa, kjer je kot vzoren primer navedel pogodbo med Jugoslavijo in Italijo. Malo manj optimistično sliko je podal za SR Hrvatsko dr. Gašparovič, ki je pravtako poudaril negativ- no razmerje med izvozom in uvozom. Poudaril je, da je nujno potrebno zvišanje jugoslovanskega izvoza v Avstrijo oz. znižanje avstrijskega izvoza v Jugoslavijo, ker bi se utegnila drugače razviti zelo neugodna situacija, zlasti ker nazadnje tudi število turistov iz Avstrije, ki so nekdaj s svojimi devizami izenačili negativno bilanco. Prav tako v sredo je bil v prostorih trgovinske zbornice tudi sprejem, ki so ga priredili generalni konzul SFR Jugoslavije v Celovcu ter predsednika gospodarskih zbornic SR Slovenije in SR Hrvatske. Udeležili so se ga številni predstavniki političnega in gospodarskega življenja Koroške, pa tudi zastopniki slovenske narodnostne skupnosti v deželi. Šmarjeta pri Pliberku Smrt je neizprosna, pogosto seže med nas, ko je nihče ne pričakuje. Tako je bilo tudi minulo soboto v Smarjeti pri Pliberku, ko je pri nezgodi s traktorjem izgubil življenje Alojz Kolenik, star komaj 43 let. Vest o njegovi smrti ni pretresla le njegovo številno družino, ampak je močno odjeknila tudi v domači vasi in daljnji okolici. Alojz Kolenik, tudi po domače Kolenik v Smarjeti pri Pliberku, je bil med domačini priljubljen kot človek in sosed. Vrata njegove domačije so bila zmeraj na stežaj odprta vsem tistim, ki so iskali nasvet ali pomoč. Bil je izredno dobrega srca in je zmeraj pomagal, kjer je le mogel, pa čeprav je bilo morda tudi njemu težko. Kljub težkemu delu na kmetiji in ob številni družini se je pokojnik vedno zanimal tudi ZAHVALA Ob tragični izgubi dobrega očeta in brata mojega dragega moža, našega Alojza Kolenik p. d. Kolenika v Smarjeti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in rajnega v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti na Šmarješko pokopališče. Posebej se zahvaljujemo prof. Milanu Koleniku za poslovilne besede na domu ter pevcem za ganljive žalo-stinke na domu in ob grobu. Prav tako velja naša posebna zahvala g. župniku Kulmežu in g. prefektu Isopu za tolažilne besede ter vsem tistim, ki so nam ob nesreči pomagali. Šmarjeta pri Pliberku, v avgustu 1971 Žalujoča žena v imenu vseh sorodnikov za družbeno delo. Bil je član naše gospodarske organizacije, udejstvoval pa se je tudi v naši prosveti. Bil je tudi dolga leta cerkveni ključar. Prav tako je svoje otroke vzgajal v našem narodnem duhu. Alojza Kolenika smo ob veliki udeležbi v ponedeljek na domačem pokopališču v Smarjeti položili k zadnjemu počitku. Na domu se je od rajnega Kolenika poslovil prof. Milan Kolenik, na pokopališču pa domači župnik Kulmež in prefekt Isop, ki sta opravila tudi pogrebne svečanosti. S pesmimi žalostinkami na domu in ob odprtem grobu pa so se od pokojnika poslovili domači pevci ter mu tako izkazali poslednjo čast. Kolenikovo družino je smrt očeta težko prizadela, saj zapušča ženo in sedem mladoletnih otrok. Težko bo nadaljevati delo na dobro u-rejeni kmetiji, ki jo je pokojni Kolenik tako ljubil. Toda življenje gre naprej in čas bo zacelil hude rane. Le spomin bo ostal, spomin na moža, očeta in zvestega člana naše narodne skupnosti, ki je tako tragično moral končati svoje življenje polno dela in načrtov. Ženi, otrokom in sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. RAZPIS Kmetijska šola v Podravljah, ki je z odtokom ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo dne 22. 4. 1971 dobila pravico javnosti, razpisuje vpis učencev v prvi in drugi letnik za šolsko leto 1971-72. ki so stari 16 let in Pogoji za vpis: 1. V prvi letnik se lahko vpišejo učenci, so zaključili obvezno šolanje. 2. V drugi letnik se sprejmejo učenci, ki so uspešno zaključili prvi letnik kmetijske šole v Podravljah ali kake druge kmetijske strokovne šole. šola prične s poukom 3. novembra 1971. Prošnje za sprejem je treba nasloviti do najpozneje 30. septembra 1971 na naslov: Kmetijska šola Podravlje, 9241 Foder-lach-Podravlje. Prošnjam za vpis v prvi letnik je treba priložiti zaključno spričevalo ljudske šole ali glavne šole odnosno poklicne šole (Berufsschule), v kolikor so prosilci tako šolo obiskovali. Z uspešno zaključeno kmetijsko strokovno šolo (landwirt-schaffliche Fachschule) izpolnijo učenci hkrati obveznosti glede obiska poklicne šole. Vsa ostala pojasnila dobite pri ravnateljstvu kmetijske šole v Podravljah ali na sedežih Slovenske kmečke zveze in Kmečke gospodarske zveze v Celovcu. Ravnateljstvo Več življenjskega proslora za naše elvekel Kakor vsako leto, tako se bo avstrijska organizacija prijateljev otrok (Osterreichische Kinderfreunde) tudi letos vključila v praznovanje svetovnega dneva otrok, ki ga bodo to leto obhajali v nedeljo 12. septembra. V tem okviru prirejajo po vsej državi najrazličnejše za otroke posebno privlačne manifestacije, odrske predstave, športna tekmovanja in podobno. Tovrstne prireditve so vedno deležne velikega zanimanja med otroci samimi, pa tudi med odraslimi. O tem dovolj zgovorno priča dejstvo, da je lanske prireditve ob svetovnem dnevu otroka samo na Dunaju obiskalo okrog 30.000 otrok Brezplačne vožnje za šolarje Po novem zakonu bo, kakor znano, vožnja za visokošolce in šolarje v šolo in iz nje domov brezplačna. Kakor sporočajo Avstrijske zvezne železnice (dBB), je že zdaj mogoče oddati formularje za brezplačne vozovnice za obisk šole, in sicer na vseh kolodvorih. Pravico do te brezplačne vozovnice imajo vsi visokošolci in šolarji, ki so avtsrijski državljani, obiskujejo v Avstriji javno šolo ali šolo s pravico javnosti kot redni visokošolci in šolarji in ki ob začetku šolskega leta 1971/72 še niso dosegli 27. leto starosti. Brezplačne vozovnice veljajo samo do vključno 100 km. Pri avtobusni službi 'OBB je sprejemanje formularjev v polnem teku. Formularje je treba oddati pri avtobusnih postajah, ki so pristojne za dotično progo. Tudi pri poštnem avtobusnem prometu je že mogoče oddati formularje za brezplačne vozovnice. in 20.000 odraslih. Dunajska organizacija prijatelje* otrok pa ob vsakoletnem svetov nem dnevu otroka poskrbi tudi z* zbiralce znamk, in sicer s spominski® žigom, s katerim poseben poštni “ rad na osrednji prireditvi opreituJ^ priložnostne ovitke, ki jih organi** cija založi posebej za ta dan. P°se ni poštni urad bo deloval na Pr* reditvenem prostoru v 2. dunajske^ okraju (Ausstellungsstralše 40), in sl, cer 12. septembra od 9. do 12. in ° 13. do 17. ure. Priložnostne ovitk bodo prodajali na prireditvi, že zda) pa jih je mogoče naročiti proti VP**_ Čilu 7 šil. za komad na naslovu: oe kretariat der Wiener Kinderfreunde, Albertgasse 23, 1080 Wien, P°st scheck-Konto Nr. 183.241. K-^or, želi priložnostni ovitek s spominski žigom prejeti na svoj naslov, ®° seveda plačati tudi poštnino; v te primeru stane komad za tuzemstv 7,70 šil. in za inozemstvo 9 šiling0^, ter je ustrezni znesek treba vpl ^ na prej omenjeni konto pri PoSt hranilnici. , Čisti dobiček od prodaje P.°"A nostnih ovitkov bo služil organizacij prijateljev otrok za gradnjo in °Prv mo novih domov. Prireditve let° njega svetovnega dneva otrok pa 0 do potekale pod geslom: n VEČ ŽIVLJENJSKEGA ŠTORA ZA NAŠE OTROKE! Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: Pod okriljem teme se je skušalo nekaj partizanskih obveščevalcev izmuzniti iz mesta, da bi obvestili partizansko vojsko o velikih koncentracijah sovražnikovih enot. Nekatere izmed njih so zajeli na robu mesta in jih prignali v ječo. Dva rudarja, ki so ju zajeli že v gozdu, pa so drugim za zgled ustrelili ob kasarniškem zidu. Prebivalci so zapahnili okna in vrata, saj ponoči — od mraka do mraka — tako niso smeli na cesto, pa so bili doma tudi podnevi. Stotnik Kniecke se je zaman veselil velike pomoči, ki naj bi jih razbremenila. V boju so gorskim lovcem namenili poglavitno nalogo, bliskovit napad na štab divizije, takrat ko bodo vse druge sile frontalno napadale sovražnika. Tako je udarni odred bataljona Heine s stotnikom in poročnikom Teichnerjem na čelu odšel ponoči do zob oborožen iz mesta. Wolf jim je po lovsko voščil »dober pogled", potem pa se je umaknil v sobo, kjer je pisal novo poročilo za generala. V jutranjem mraku so gorski lovci brez nezgode dosegli cilj: neposredno bližino divizijskega štaba in njegovih enot. Prišli so s strani, od koder jih ne bi nihče pričakoval. Ker so poznali teren, so se v loku izognili zased. Po skritih stezah so se pritihotapili na obrobje gozda, kjer so se potuhnili. Počasi se je zdanilo. Stotnik je slonel ob drevesu in z daljnogledom opazoval kotlino z redko posejanimi hišami. Zagledal je stražarja in nekaj konj, privezanih k drevesu. Malo dalje, v sadovnjaku, sta stala dva topova, okoli katerih se je gnetlo nekaj ljudi. Kuharji so pravkar zakurili pod kotli in usipali vanje moko. Torej je poročilo Wolfovega agenta točno. Tu je štab divizije s prištabnimi enotami, spodaj pa so položaji brigad. Niso dolgo čakali, ko je na več prehodih iz idrijske grape na planoto zaropotalo pehotno orožje. To je pomenilo, da so se kolone spopadle z brigadno obrambo. Pokanje je vznemirilo tudi vojsko pod njimi. Pred hišami in okoli topov je zaživelo, nekaj partizanov je zajahalo konje. Člani štaba, je pomislil stotnik in dvignil roko — znak za napad. Nekaj časa jo je držal, potem pa jo je spustil, da je togo padla k životu. V jutranji mir so se zarezali dolgi rafali težkih strojnic in zasejali zmedo med enote v kotlini. Tisti, ki so bili namenjeni navzdol, na položaje, so se obrnili in iskali sovražnika, ki je bil neviden, skrit v grmovju na robu gozda. Potem so švignile v zrak rdeče rakete in nakazale smeri prodiranja kolon. Iz gozda so se usuli gorski lovci. Presenečenje je bilo popolno ... Kljub odporu tistih, ki niso takoj bežali, so gorski lovci prodrli v neposredno bližino naselja, kjer so že uporabili brzostrelke in bombe. Stotniku se je ponujal čudovit prizor. Po nekaterih hlevih in šupah so partizani še ležali, streljanje pa jih je vrglo pokonci. Nekateri so bežali bosi, drugi so imeli obuto samo eno nogo in so bili brez orožja. Po senožetih je mrgolelo bežeče raje, ki je uporabila za kritje vsak grm in skušala ubežati smrtonosnim rafalom. Nič koliko trupel je obležalo na poljani. Topničarji so planili k topovom in jih obrnili proti napadajočim Nemcem. Toda le nekaj granat jim je uspelo izstreliti. Sovražnik se je približal s tako nezadržno naglico, da topov ni bilo mogoče rešiti. Nekaj časa je zadrževal Nemce težki fiat, ko pa je bila posadka ob njem pobita, so topove obkolili in potolkli njihove posadke do zadnjega moža. Bitka z brigadami se je razbesnela na vsej črti. Iz nekaterih hiš in gospodarskih poslopij so švignili svetli pla- meni, iz kotline Idrije pa so rjuli topovi in bruhali te* granate po položajih. u Stotnik Kniecke in poročnik Teichner sta se ustavila zaplenjeni strojnici in topovih. Ogledala sta si mrliče, ®e tem so njuni vojaki pobijali ranjence in se podili za sovr nikom, ki se je razbežal na vse strani. .a »Tako, pa so spet naši ti topovi. Lepo, niso jih u® Krasnol” Stotnik se je naslonil na top, si prižgal cigar0 zavpil na poročnika: j0 »Poiščite mi moža, ki zna ravnati s tem hudičem, ^ izstreli nekaj granat brigadi v hrbet. Potem bodo g°t° mislili, da je naša artilerija že pridrla semkaj." Z daljnogledom je uzrl del svojih daleč spredaj, k® prodirali k hribčku, s katerega pa se je usul nanje ®l,j._ Iješki ogenj, da jih je nekaj negibno obležalo na trov® Sele topovski streli so napravili novo zmedo pri °®' jočih se brigadah. j(, Divizija ni vzdržala pritiska mnogo močnejših nerT*Sj|c,I enot, ki so prodirale z vseh strani. Obramba se je zlo® skozi vrzeli so prodirale grupe strelcev in mitraljezcev ^ tolkle z boka. V nekaj urah je bila divizija razbita 'n je le po delih prebijala iz dometa enot, ki so jo nepres gonile proti Cerkljanskemu vrhu. Stotnik se s svojo enoto ni udeležil te hajke. Povelju!.e čemu polkovniku, ki je prihajal malce pozno za nji®' ^ celo svetoval, naj za zdaj ne zasleduje sovražnika, ^et a je gotovo utrdil na golih, redko poraslih hribih Mi"* vrha. uje- Za čudo je ta ubogal nasvet in zaustavil gonjO' gova vojska se je razsula po zaselkih pod vencem hn ter preiskala hišo za hišo in hosto. Te enote so vodili gardisti, ki so kazali, kje so ljudje za rdeče. |0» štab napada se je zbral pri hiši, kjer so zapleni i ^ pove, in se gostil z ukradeno šunko, kruhom in sadjev IZJAVA Kulturno srečanje na Matajurju V nedeljo 8. avgusta je bilo na Matajurju v Beneški Sloveniji ^čanje med sosednimi narodi. Za to srečanje, ki ga je organiziralo Prosvetno društvo „lvan Trinko" v Čedadu v sodelovanju s slovenski-mi beneškimi duhovniki, so organizatorji pripravili obširen kulturni sPored, pri katerem je sodelovalo osem pevskih zborov, folklorna sku-Ptaa ter inštrumentalni ansambel »Beneški fantje". Med sodelujočimi ** bil tudi pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva v Logi vasi, ^ je na povabilo prirediteljev zastopal koroške Slovence. Prireditev je bila eden izmed členov narodnega prebujanja med kneškimi Slovenci, ki so najbolj izpostavljeni raznarodovanju, a so kljub velikemu nacionalnemu pritisku ostali zvesti svojemu narodu. V zvezi s tem srečanjem je pred-^®dnik društva »Ivan Trinko” Izi-a°r Predan med drugim zapisal: *K° smo se odločili za današnjo Ve|iko kulturno manifestacijo, nismo 'toeli prec| sabo samo plemenitega cilja, da bi prispevali k zbliževanju narodov na tem koščku zemlje, pač pa tudi namen, da bi šli mi beneški Slovenci iz okvira tradicionalnih manjših vaških prireditev, da bi pokazali našemu ljudstvu, V Srednjem Kotu bodo dobili asfaltirano cesto bor obravnaval tudi članek v Volks-zeitung z dne 17. julija 1971 o Selah v zvezi z združitvijo občin na V sredo 3. avgusta 1971 je ob-'ns*i odbor v Selah pod predsed-_°m župana Hermana Velika imel Sei°f katere obsežni dnevni red je Koroškem. Ob splošno tendencioznemu pisanju, ki se je nanašalo na selsko občino, je odbor ugotovil, da številne navedbe v članku ne odgovarjajo resnici. Tako pisanje je odbor obsodil ter ugotovil, da bi moral biti pisec, ki je doma v Borovljah, o Selah boljše informi- Vseboval tudi vprašanje asfaltiranja ^esfe v Srednji Kot. S tem v zvezi *6 župan Velik občinski odbor se-?n°nil s potekom razgovorov, ki so Potrebni s člani skupnosti. Ob-rQzloži| jim je, kakšne so finančne '"ožnosti v občini in da ima le-ta uiosno prebivalci v drugih prede-n Pravtako številne upravičene Potrebe. osnovi načrta za izgradnjo ^osno asfaltiranje ceste v Srednji ki ga je izdelal pristojni teh-. ^okrajnega glavarstva Celovec, v^upan občinskemu odboru pred-Z|l tozadevne podlage. Po te-v, Ijitem pregledu načrta in dolo-|.'vi oblike finansiranja 500.000 ši-'Ogov, ki so potrebni za delno as-eh^nje ces*e v Srednji Kot, je C|nski odbor predlog soglasno 'rdi|. 2upan se je v imenu pri-^detih občanov zahvalil občinske-u odboru za razumevanje in ob-j *•** poudaril, da bo asfaltiranje . cesfe spet nova pridobitev za i e> s tem pa tudi eden nadaljnjih Orakov napredka v selski občini. ■ Občinski odbor je od deželne .. e prejel zagotovilo, da bo ob-..lricj za tekoče leto dobila dode-i6r,'b 220.000 šilingov pomoči. Za ^°delitev te podpore je bila pri-, JUemu referentu pri deželni vladi, finemu glavarju Simi, izrečena ^hvala. ^ živahni diskusiji je občinski od- kaj lahko napravimo, če smo deležni njegove podpore. Da bi pokazali, da smo živi, da hočemo živeti v kulturi naših očetov.” Tako se je v nedeljo v beneški vasici Matajur zbrala velika množica Slovencev iz Tržaškega, Goriške, Benečije, Koroške in matične domovine, prišlo pa je tudi veliko izseljencev iz tujine. Kulturni spored srečanja je bil z ozirom na število sodelujočih kulturnih skupin zelo pesfer. Na kraju prireditve je bila tudi maša, katero so v štirih jezikih — v slovenščini, furlanščini, italijanščini in nemščini — brali slovenski beneški duhovniki. Kot uvodoma zapisano, je v kulturnem sporedu sodeloval pevski zbor iz Loge vasi, ki je pod vodstvom Stanka Černiča zapel tri pesmi, med njimi tudi eno nemško, in fo na izrecno željo prirediteljev. Zbrano množico je v imenu nastopajočih pozdravil dr. Viljem Černo, medtem ko je v imenu društva Jvan Trinko" govoril pred- V številki z dne 30.7.1971 je naš list objavil na strani 5 članek z naslovom »Kdo se laže!”, v katerem je bilo med drugim govora tudi o seminarjih dvojezičnih učiteljev. Kakor je razvidno iz popravka, ki smo ga na ta članek na zahtevo Deželnega šolskega sveta za Koroško objavili v številki z dne 6.8.1971, posamezne trditve niso bile pravilne. Izjavljamo, da nikakor ni bil namen našega lista, objavljati o seminarjih dvojezičnih učiteljev stvari, ki ne bi bile pravilne in ki bi se jih lahko smatralo za napad na g. okrajnega šolskega nadzornika Rudija Vouka. Ker je bil članek objavljen na podlagi dopisov, ki jih v podrobnostih ni bilo mogoče preveriti, to izrecno obžalujemo in se distanciramo od nepravilnih trditev, do katerih je prišlo zaradi nepreverjenih poročil. 1 Uredništvo Slovenskega vestnika ljubezni in bratstva in da so se zbrali, da dokažejo pred bogom in pred kulturno javnostjo, da „smo vsi enako veliki in vsi veljavni". V imenu pokrajinske uprave je na srečanju spregovoril odbornik za turizem Specogna, ki je med drugim dejal: »Razvoj ljudi se ne doseže samo z gradnjo cest in ustvarjanjem delovnih mest, temveč je treba stalno razširjati področje svobode in kulture v okviru celotne italijanske družbe, da se nihče ne sednik Izidor Predan in ob tej pri- bo počutil zatiranega, da nobene- Ob koncu seje je odbor še sklenil, da bo dal adaptirati staro občinsko hišo v Selah in šolo v Kotu. ložnosti poudaril, da so se v tako velikem številu zbrali zato, da terjajo od oblasti spoštovanje istih svetih načel, do katerih imajo pravico vsi narodi, to je, da žive v duhu in v kulturi prednikov, da se svobodno razvijajo na kulturnem in gospodarskem področju. Duhovnik Emil Cenčič pa je na srečanju povedal, da je to praznik mu ne bo otežkočeno poglabljati svoje kulture in svoje tradicije, ki so sestavni del našega bogastva". Tako je nedeljsko srečanje na Matajurju bilo zgledna manifestacija vsega slovenskega ljudstva ne glede na meje, ki ločijo posamezne skupine, ker le-te niso in ne smejo biti ovira za uresničitev enotnega slovenskega kulturnega prostora. Otroci so se vrnili z letovanja V torek 10. avgusta so se pred sedežem Zveze slovenskih organizacij v Celovcu zbrali starši ali sorodniki, da pričakajo in odpeljejo na svoje domove o-troke, ki so se vrnili z letovanja na morju. Kot znano Zveza slovenskih organizacij že dolga leta omogoča otrokom slovenskih staršev letovanje na jadranski obali. To letovanje ZSO organizira zlasti za zdravstveno potrebne otroke, kakor tudi za otroke iz socialno šibkih družin. Oblika teh letovanj pa otrokom ne služi le za utrditev zdravja, ampak je koristna tudi za njihovo vzgojo. Večina med njimi je takih, ki prvič gredo za dalj časa od doma in to je v življenju mladega človeka prvo veliko doživetje. Na potovanju otrok vidi mnogo novega sveta, prav gotovo pa mu ostane najbolj v spominu, ko prvič v svojem življenju zagleda morje. Zato ni čudno, da se večina otrok, ki je enkrat letovala na morju, drugo leto spet želi tja. V teh treh tednih se je večina od njih naučila plavanja, spoznali pa so fudi nove prijatelje, skratka vsak je te tri tedne doživljal po svoje. Ko je malo čez poldne pripeljal avtobus podjetja Sienčnlk v Gasometergasse, smo videli vesele in potemnele obrazke, ko so mladi »letoviščarji" stopali iz avtobusa. Kljub lepim doživetjem pa so otroci in tudi starši bili srečni, da so se spet videli in se skupaj vrnili na domove. O svojih vtisih na morju bodo gotovo pripovedovali staršem, bratom in prijateljem v domači okolici. V šoli pa bodo lahko povedali, kje in kako so preživeli del počitnic. Prav gotovo si je vsak otrok nabral novih moči in zdravja, ki mu bo pri doraščanju in v poznejšem življenju koristilo. Zato se vsem, ki so pripomogli k dobremu počutju naših otrok na morju, lepo zahvaljujemo. Pri tem mislimo na spremljevalca Dorico Kup-per in Francija Zvvittra mlajšega, ki sta otroke spremljala. Posebna zahvala gre Zavodu za počitniška letovanja Ljubljana center in ne nazadnje tajništvu ZSO, ki je izvedlo vse potrebne organizacijske posle, kot avtopodjetniku Sienčniku, ki je otroke srečno pripeljal nazaj. Člani SPD obiskali plezalni tečaj Zadnji teden v juliju je pet članov Slovenskega planinskega društva obiskalo plezalni tečaj, ki ga vsako leto prireja turistično društvo »Prijatelji narave" (Die Naturfreun-de) v svoji plezalni šoli »Karavanke". V dobro opremljeni koči na Košuti udeleženci tečaja niso našli le dobre hrane in udobnih ležišč, ampak tudi prho s toplo vodo, kar je bilo posebno prijetno. Vzdušje na tečaju, katerega so se poleg članov SPD udeležili še trije drugi tečajniki, je bilo zelo prijetno. Precejšen del za dobro počutje tečajnikov so brez dvoma doprinesli u-čitelji, ki so s svojo mirnostjo in potrpežljivostjo vsakomur dali občutek varnosti. Vodja šole Peter Sagmeister, ki se je udeležil ekspedicije v Ande, ter ostali učitelji so polagali posebno važnost na varnost pri plezanju. Tako je vsak udeleženec tečaja imel na razpolago čelado, ki ga je varovala pred padajočim kamenjem. Na »mali" in »veliki skali" smo se seznanili z najosnovnejšimi prijemi plezanja, to so varovanje soplezalca, spuščanje po vrvi ter zadržanje v primeru nesreče oziroma reševanje ponesrečenca. Na tečaju pridobljeno znanje smo lahko praktično uporabili ob dveh sledečih turah. Prva nas je vodila na Cjajnik (Larchenturm), druga pa skozi 400 metrov visoko steno na Košutnikov turn; ta tura je deloma dosegala stopnjo IV in je brez dvoma bila višek tečaja. Udeleženci tečaja smo hvaležni u-čiteljem Petru Sagmeistru, Ernstu Gritznerju in Gottfriedu Magnetu za njihov trud, ki so ga imeli z nami. Njim velja naša prisrčna zahvala. Naša zahvala pa gre tudi vodstvu TVN v Celovcu, ki je našim članom pri tem tečaju nudilo posebne ugodnosti. T°ne Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UK 1^ vojno srečo in prečudno analogijo štabnih cepcev. bo Se mu je slučajno posrečilo prodreti, pobiti pol čete ■n kalorično oplemeniteni hrani kar opotekal okoli •n se je svet vrtel okrog njega v mavričnih meglah, ■ nditov in rešiti posadko presitih žandarjev, so ga pro-S|h za elito, ki mora povsod, kjer je vroče, naprej ... j Rfes je dobil železni križec II. stopnje in srebrni jurišni fer nekaj dni dopusta, ki ga je preživel s svojo Greto, te na njenem domu. Dekle ga je izkoristila prav tako ^^Ijito kot njegovo poveljstvo. Zato se je kljub vitamin biše " napojen s parfumom »Pariška noč”, ki ji ga je bil j , ® leto vojne poslal iz Francije in ga je hranila samo za gQS.ne božanske priložnosti seksualne sprostitve. Čez dan k i® njena žlahta obdajala s pozornostjo, kot jo zasluži Ul'°^i zeHunak, ponoči pa je pri njej delal tlako. Pred bo'k*a 56 domenila, da se bosta poročila ista dan, bo zajokalo njuno potomstvo. To je bila želja njegove-t(^ °četa, ki je hotel biti prepričan, da njegov plemeniti l.. ne bo izumrl. In zato je Greta hotela zanositi, pa ni ' 0 nič ... je modroval Bonke, ko se je ramenu , »ženske so hobotnice," na začelju prvega voda s šmajserjem k benja| v breg. S svojo navidezno ravnodušnostjo je spod-wja| vse tiste, ki so za vsakim drevesom in skalo pričakajo » s°Vražnika. Tega pa — čudno — ni bilo nikjer, čeprav tri ure marširali po hribovju. ^j, ^Aed dopustom je bil doživel še nekaj. Eden od Greti-je Svilnih znancev, strokovnjak v vojni industriji, ki se , ,Vs° vojno skrival doma, ga je v gostilni vprašal, če ve, ne raste ,rava na CeS,i’ T° bi'° doVolj' da ga je ^ Q1 po gobcu in ga zbil pod mizo. j6 b zamišljenosti ga je zdramil nenaden napad, ki ga (jc.s*C|l nekaj mrtvih in ranjenih. Sovražnik je z mitraljezi po njegovi predhodnici na obmejnem sedlu. Bonke se je moral ustaviti, njegovega naglega pohoda proti Cerkljanskem je bilo konec. S strahovitim ognjem je naznanil močnejšim enotam, ki so šle za njim, da je prišel v stik s sovražnikom in da jim prepušča prednost. Na vseh straneh neba okoli Idrije so rjuli topovi in naznanjali veliki spopad. Major Wolf in stotnik sta stala na kasarniški ploščadi in poslušala peklensko godbo. Za Wolfa je bila to najlepša simfonija. Čim bliže je prihajalo bobnenje, tem bolj se je veselil, da bo odšel od tod, in se pridno nalival z žganjem. Namesto stotnika je šel v napad poročnik Teichner. Ta molčeči mišičasti stroj je poznal za izvršitev povelj samo besedo »razumem.” »To pot se je general imenitno pripravil, kot bi hotel po vsi sili pomesti z zemlje banditsko golazen." Stotnik je z velikim topniškim daljnogledom spremljal orjaško kolono tankov in kamionov, ki se je kakor kača spuščala po vijugasti cesti v mesto. »Ne bo sile. Prav gotovo vam je znan pregovor: Dosti grmenja, malo dežja. Kakor neštetokrat doslej bo ta pregovor obveljal tudi v tej partizanski vojni. Izmaknili se bodo. Nič pametnejšega jim ne preostane. Poraja se mi občutek, da smo kakor pes, ki lovi lasten rep.” »Ne vem, če jim bo uspelo. Na zelo širokem prostoru smo jih prijeli. Naučili jih bomo spoštovati naše prometne žile. Zanje smo občutljivi kot za kurja očesa.” Stopila sta na dvorišče, da bi z drugimi vred pričakala kolono, ki se je bližala z oglušujočim bobnenjem motorjev. Tanki in avfoblinde so zavili na dvorišče kasarne. Vojaki v polni bojni opremi so se usipali iz avtomobilov kot mravlje iz mravljišča, tankisti v črnem usnju so lezli iz tankov in se pozdravljali s topničarji, policisti, gorskimi lovci, grenadirji. Prišleci so se zvedavo ozirali po gozdnatih pobočjih, ki so obdajala kotlino kot mračno zidovje. Wolf je bil zadovoljen. 2e prvi dan je prišlo tisoč mož elitne vojske. Naslednji dan so od jutra do večera prihajale kolone. Mesto je postalo vojno mravljišče, baza za odhod v hribovje. Ta množica vojske vseh rodov je prinesla v postojanko novo vzdušje. Ko se je zmračilo, so zagoreli ob kasarniških zidovih ognji poljskih kuhinj, dišalo je po vseh mogočih jedeh. Bilo je slišati vsa nemška narečja. Tu so bili Prusi, Bavarci, Avstrijci, Švabi, in vsak je pel po svoje. Bojna morala se je vrnila tudi v bataljon Heine. Gorski lovci so se zbrali in spet je po daljšem premoru zadonela njihova pesem o kraljestvu gora in ledu, pa tudi tista nekoliko ohola pesem »Tresejo se trhle kosti vsega sveta". Bili so že nekoliko okajeni od ruma, ki ga je pripeljala s seboj vojska. Tudi major Wolf in stotnik Kniecke sta se pomešala med vojake. Z njimi vred sta pela in se vključila v obred bojevniškega čaščenja smrti, ki je naznanjal orgijo uničevanja in razžaril ubijalske duhove. Vsi glasovi so se zlivali v reko nerazumljivega mrmranja, ki ga je bilo iz daljave slišati kot renčanje prebujajoče se zveri pred velikim lovom. Vmes so odmevali žvižgi piščali, rezka povelja dežurnih in koraki čet, ki so že ponoči odhajale na položaje. Svetlobni prameni reflektorjev so se živahno sprehajali po pobočjih okoli mesta. Včasih so se utrnile rakete, vendar brez strelov. Nad kasarnami so plavali svaljki dima in se spajali z rahlo meglo nad reko. Major Wolf je slavil nov uspeh: njegov podanik se je pritihotapil skozi sovražnikove položaje in prinesel podatke o povsem novem razporedu enot 30. divizije na desnem boku nad dolino. Njej so namenili glavni udar, ker se še ni razkropila. 6 — Štev. 32 (1517) 13. avgust 1971 Otrok mora v bolnišnico Solze v očeh — pri otroku in materi — tak je navadno začetek težke poti med bele posteljice. Ali ni načina, ki bi ublažil slovo od doma in odvzel preplašenemu otroku vsaj del strahu pred neznanim krajem, pred tujimi ljudmi, pred groznimi zdravniki, ki ga bodo zbadali in rezali? »Saj vendar ne morem otroku povedati, kaj vse ga čaka v bolnišnici,“ je rekla popolnoma živčna mamica petletne Metke, ki je krčevito jokala in se je tiščala kot klop. »Saj nič ne boli, Peter, bodi pameten, ko se boš vrnil, ti kupim nov avtomobilčekje tolažila otroka druga mati. „Jutri že pridem pote, potem pa ne boš nikoli več šel v bolnišnico, pa tudi k zdravniku ne!“ je zatrjevala Jurčkova mama. Zakaj tako govorjenjef Ali se vam ne zdi, da k otrokovemu nemiru in živčnosti prispevamo precejšnji delež tudi sami? Otrok je v svoji nepokvarjenosti resnicoljuben in silno pravičen. Zakaj torej zavijanje dejstev, zakaj izjave, ki se potem izkažejo kot lažif Mihec se še danes spominja svoje operacije mandeljnov, pa čeprav je od takrat že preteklo pet let. Mamica in bolniška sestra, obe sta mu lagali, da ga ne bo nič bolelo. To še danes očita mamici, kadar ga uči: „Mihec, bodi priden, ubogljiv, ne laži." In onaf Tudi občutek za čas ima otrok dobro razvit. Res da ne ve, kaj pomeni danes in jutri, vendar pa spet spozna neresnico, če se mami-čin „jutri“ zavleče na 14 dni ali morda še več. In še zadnja napaka staršev. Predvsem morajo ostati mirni starši, saj nervoza prehaja od staršev na otroka, ko otrok podzavestno čuti, da je njegova mamica danes čisto drugačna, kot je bila včeraj. Zato, starši, obvladajte se! Otroku povejte resnico! Razložite mu, zakaj mora v bolnišnico, zakaj ga bo zdravnik operiral. Vse se pomenite z njim, zdravnika mu prikažite kot dobrotnika, kot rešitelja, kot prijatelja, ki mu hoče samo pomagati. Vendar ne premlevajte tega vsak dan, ne pogovarjajte se skrivnostno z znanci vpričo otroka, ki bo kmalu spoznal, da se zanj nekaj neprijetnega pripravlja. Skratka, na starših je glavni delež, da se bo otrok znal spoprijeti tudi z neprijetnostmi, ki se jim v življenju ne bo mogel ogniti. Prah za sliko B Stena za obešeno sliko se navadno umaže s prahom in pajčevino, zato je čiščenje zapleteno. Ta del stene moremo zaščititi tako, da hrbtno stran slike ob robovih oblepimo z ozkim trakom penaste gume (tiste, ki jo uporabljamo za oblepljanje vrat in oken zoper mraz). Tako prah ne bo mogel prodreti za sliko. ■ Kožico na nohtih in daljše nohte zaščitimo pri grobem gospodinjskem delu tako, da jih dodobra premažemo z mastno kremo, ali pa še bolje — nataknemo si zaščitne gumijaste rokavice. DA BOMO PRAV RAVNALI če nas piči osa, čebela, sršen ali kača Na sprehodih, letovanjih in potovanjih se lahko zgodi, da nas piči osa, čebela, sršen, škorpijon ali kača. Pri čebeljem piku je treba izvleči iz kože žrelo, ker se sicer koža na tem mestu zagnoji. Pike od mravlje, muhe, čebele ali ose je dobro takoj premazati z amonijakom. Če je koža močneje zatekla, damo na njo hladen ovitek, npr. borovo raztopino ali kar s hladno vodo. Piki večjega števila čebel, os ali sršenov so lahko tudi življenjsko nevarni, posebno za otroke. Bolniku dajaj hladne ovitke in pravo črno kavo ali drugo sredstvo za pojačenje delovanja srca ter poišči, čimprej zdravniško pomoč. Če koga piči čebela ali osa v žrelu ali v bližini grla (n. pr. če jo poje s sadjem, medom), ga takoj odvedi k zdravniku ali v bolnico. Zaradi otekline, ki nastane po piku, pride v sapniku do težkih znakov dušenja ali celo do smrti zaradi zadušitve. Škorpijon ni tako nevaren, kot ga navadno dolžimo. Ne napadajo. Ugriznejo samo v obrambi, če ga primemo, stisnemo ali podobno. Njegov ugriz povzroči precejšnjo oteklino, rdečo kožo in bolečino. Posledice trajajo največ tri dni. Zdravimo s hladnimi ovitki in imobilizacijo ugrizenega predela. Za odraslega ugriz ni nevaren, pri otrocih se lahko pojavijo še znaki splošne zastrupitve. Znaki pika strupene kače se pokažejo na mestu pika in kot splošni znaki zastrupitve. Na mestu pika ostaneta navadno 2 ranici, oddaljeni 12 mm, koža v okolici močno oteče, oteklina se hitro širi, koža nad njo postane modrikasta, v njej se pojavijo modro-rdeče pege; žleze v okolici otečejo. Splošni znaki zastrupitve so bleda koža, splošna slabost, vrtoglavica, glavobol, težko dihanje, bruhanje, hiter in slab utrip žil, v najtežjih primerih nezavest. Prvo pomoč pri kačjem piku je treba pričeti takoj. Glavni ukrepi so: B podveži ugriženi ud med pikom in srcem tako, da preneha tok krvi v žilah do-vodnicah; B na mestu pika napravi z razkuženim rezilom dva vreza v obliki križa, da s tem povečaš odtok krvi iz ranice; B z izsesavanjem povečaj odtok krvi iz rane. Ne izsesaj z usti, ampak s posebno pripravo; B ugriznjeni ud imobiliziraj, poškodovanec naj ne pije alkohola; B ugriznjenega odvedemo takoj k zdravniku, da dobi čimprej zdravilni serum proti kačjemu piku. Ukrepajmo hitro, vendar brez panike. Kljub nevarnosti kačjega pika so smrtni primeri zaradi njih zelo redki. Kocke ledu pomoč v gospodinjstvu Hladilnik je nenadomestljiv predmet v gospodinjstvu in najkoristnejši pomočnik poslene žene. Glavni namen hladilnika je> da obdrži dalj časa živež svež, poleg te9® pa je še nekaj, kar lahko store gospodN hladen zrak ali kocke ledu. Torej: # Ko začne cvetje v vazi veneti, ga d®-nite s stebli in cvetovi vred v hladno vodo-ki ste ji dodali nekaj kock ledu. Šopek Pu’ stite v vodi 20 minut, nato namestite v vaz® s svežo vodo. B Kocka ledu običajno preveč razvode* ni alkoholno pijačo v kozarcu. Temu se I® ' ko izognete tako, da zamrznete nekaj *e' šenj, breskev, jagod ali kakšne druge vrde sadja in jih denete v kozarec namesto M ’ Rezultat bo isti, učinek pa mnogo boljši' # Jajca vzemite iz hladilnika vsaj P°* ure pred uporabo. Tako bodo bolj okusna-beljak pa gostejši tudi brez vode. & Da bi čim dalj ohranili meso sveJe' ga namažite z vseh strani z oljem in p°J,° vite v hladilnik med dva krožnika. 9 Mnoge gospodinje vzamejo že zveč®r maslo iz hladilnika, da bi ga naslednji da® laže namazale na kruh. Poleti zadošča, namestite maslo v najmanj hladen kot M ^ nika in ga vzamete iz njega zjutraj, P ure pred uporabo. Strupeno kačo lahko srečamo po samotnih sončnih predelih, posebno v planinskih in skalnatih prisojnih pobočjih. Edini strupeni kači v naših krajih sta gad in modras. Od nestrupenih kač ju najhitreje ločimo po zoženem vratu ob prehodu v široko glavo. Pik gada za odraslega človeka ni smrten; modras je veliko bolj strupen, njegov pik je lahko smrten. P o s k OCVRTA CVETAČA Za 6 oseb: 1 cvetača, težka 1 kg. sol, testo za cvrenje (kot za praženec), olje za cvrenje, 2 na četrtine zrezani limoni. Oprano cvetačo razdelimo na cvete, jih kuhamo v slani vodi in pazimo, da se ne razkuhajo. Odcejene in ohlajene povaljamo v testu in ocvremo v večji količini dobro razgretega olja. Ocvrte cvete zložimo na servirni krožnik, jih okrasimo z limono in damo na mizo za dodatek k pečenemu ali ocvrtemu mesu. OPEČENA CVETAČA S ŠUNKO Za 4 osebe: 1 cvetača, težka 1 kg, sol, 50 g surovega masla, 5 dl Mornayeve omake, 100 g na drobno sesekljane Žunke, SO g naribanega parmezana ali starejšega kačkavalja. Otrebljeno, oprano cvetačo skuhamo v slani vodi, jo odcedimo in razdelimo na cvete; le-te zložimo v pomaščeno posodo iz jenskega stekla, polijemo z omako in potresemo s sesekljano šunko. Tako pripravljeno cvetačo denemo v zmerno razgreto Paprika in paradižnik Paprika zavzema po količini vitamina C, ki ga vsebuje najvišje mesto med zelenjavo. Prekaša tudi jagodičasto sadje. Največ vitamina C vsebuje paprika tik pred dozoritvijo. Poznamo dve vrsti paprike: ostro in sladko. Ostro papriko uporabljamo bolj zmleto kot u s i t e! pečico in pečemo 15 minut, tako dolgo, da se opeče in porumeni. Mornayeva omaka: za 5 dl smetane, 75 g nastrganega grojerja in 30 g surovega masla. Bešamelu primešamo smetano, nastrgan grojer in postavimo omako na gorko. Preden jo uporabimo, ji dodamo še košček svežega surovega masla in jo mešamo, dokler se maslo ne raztopi. POLITA CVETAČA Za 4 do 6 oseb: 1 cvetača, 2 žlici kisa, sol, 2 jajci, 2 do 5 žlice kisle smetane ali mleka, 4 žlice debelih kruhovih drobtin in 50 g surovega masla. Cvetačo otrebimo, operemo in jo denemo za kakšnih deset minut v hladno vodo, ki ji poprej dodamo malo kisa. Nato jo skuhamo v slani vodi, jo pazljivo vzamemo iz posode, odcedimo in damo v okroglo posodo iz jenskega stekla. Polijemo jo še z jajci, razžvrkljanimi v smetani ali mleku, potresemo z drobtinami in polijemo z raztopljenim surovim maslom. Vse skupaj postavimo v zmerno razgreto pečico in pečemo približno deset minut, tako dolgo, da se drobtine opečejo. začimbo. Sladko papriko pa uporabljamo,r. zen za začimbe tudi za pripravo najrazli*n1 ših jedi. Vitamin se najbolj ohrani v surov jedeh. # Plod najprej operemo in očedimo. Nato odstranimo seme, tako da odrežemo P°. j. ček ali konico in poberemo seme skozi 0 prtino s kazalcem ali žličko. Nato plod zn^ traj splahnemo pod tekočo vodo in oce Seme je namreč lahko tudi v sladki PaPr’ pekoče ali grenko. Če pripravljamo iz Pa^ rike kuhane jedi, jih ne smemo predolg0 * postavljati vročini. Zadostuje le 10 minut plotne obdelave. Paradižnik se tudi odlikuje po visoki v|^ minski vrednosti, ker vsebuje veliko vita na A in C. Poleg tega ima tudi precej r“r ninskih snovi in organskih kislin. V P1,^ :e ga lahko vsestransko uporabljamo: najve® ^ vreden surov, kot priloga mesnim jedern solatah ali narezan na rezine oziroma krn J Kuhanim jedem izboljša okus in barvo, vpliva na tek. . ^ Če želimo paradižnik olupiti, potem Vre-fr mo opranim plodovom cvetni nastavek in potopimo za 5 sekund v vrelo vodo, nato 1 splahnemo v mrzli vodi in kožico zlahka 0 .. pimo. Še hitreje lahko olupimo paradiž® j če ga nabodemo na vilice in podržimo n® sekund nad plinskim plamenom. Tone Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetino: .Gospod polkovnik, ali se vam ne zdi, da preveč požigale?" je vprašal Kniecke, ki so ga zmolili ogromni dimni stebri pod obrobjem hribov, kamor so se umaknile brigade. Polkovnik se je zakrohotal: .Vesfe, tudi mi moramo opravičiti svojo prisotnost. Poleg tega nam je dal general navodila, naj ukrepamo strogo tudi proti tistim, ki bandite podpirajo. Naj ti ljudje vedo, da se mi, Nemci, ne šalimo!” 14 Major Wolf se je znebil vsiljive tesnobe šele, ko je motorizirana kolona prispela z idrijske ceste v Ljubljansko kotlino. Čeprav se je vozil s kolono hudih ranjencev in so bili kamioni označeni z daleč vidnimi rdečimi križi, ni bil prepričan, da je popolnoma varen — lahko bi jih napadel kak nebodigatreba bataljon s fanatičnim komandantom. Kar se tiče fanatizma, je bil prepričan, da ga je več pri komunistih kof pri njih, saj se ne bore samo za svetovno revolucijo, temveč tudi za goli obstoj fako majhnega naroda. Enakega mnenja je bila tudi komanda, ki je transport zavarovala s tanki in avtoblindami ter zaščitnim oddelkom. To zavarovanje je bilo utemeljeno tudi s praktične strani. V preostale kamione z rdečimi križi so natovorili tudi živo srebro, kar ga po miniranju rudnika zavoljo stalnih napadov na cesti še niso bili odpeljali, čeprav ga je več vojnih podjetij že nekajkrat odločno zahtevalo. Na cesti je bil živahen promet, čeprav so bile opozorilne table .Achtung — Bandenkampfgebiet” samo nekaj kilometrov oddaljene in so se iz daljave slišali topovi. Od tod so se vozila, ki so jih ščitila, vrnila v Idrijo. Major je bil spet dobre volje. Nebo se je odprlo, toplo sonce je razsejalo žarke po ozeleneli krajini, ki se je širila v ravnino, za katero so kakor dih novega upanja rasli v nebo zasneženi vrhovi Alp. Pekleno vzdušje temačnih ozkih grap je bilo za njim in misli so se mu razživele v čustvu veselega pričakovanja, pomešanega z rahlo vznemirljivim vprašanjem, kako ga bo sprejel general in njegovi. Vse stvari imajo dva obraza: temo in svetlobo. Samo močnim in velikim je dano presojati o stvareh, kam spadajo. Od generala je odvisno, kako bo ocenjen njegov podvig, ki ga še sam ne more povsem ovrednotiti. Kaj je bilo z Ano, si zdaj ni bil na jasnem. Preveč je bil osebno prizadet, da bi lahko mirno sodil. V odnosu do nje je v sebi zaznal spremembo. Če jo je skraja sodil preostro, jo je zdaj skušal opravičiti in zvaliti krivdo na druge. Saj je spadala v svet njegovih iluzij, ki mu je rad prizanašal. Blaj je mrtev, Ana odvedena, brigada nekje v vrtincu ofenzive ... Toda dovolj podatkov ima, da se bo izmazal pri generalu. V brigadah so ostali borni ostanki njegove mreže; ne ve, kako jo bo popravil. Njegov najvažnejši agent, Alfa, pa je umolknil kot pokvarjen radijski oddajnik. Ko je presojal bojni položaj nemških sil in svoj osebni položaj v teh klavrnih okoliščinah, si je mislil: .Neumno je lagati samemu sebi, kot je pametno lagati drugim. Če misliš, da boš našel mir in rešitev v lažeh, ki si jih ponavljaš, kot dela general, tedaj se hudo motiš. Laž potrjuje resnico, ki si jo najmanj želiš. Uspava te, daje ti peruti sanj, ko pa se zbudiš, ti leži butica na betonu. Človek mora sam čimprej na tla, če je nagnjen k letenju." Kot mladenič si je bil obljubil, da ne bo nikoli lagal samemu sebi. „To pa je težko, saj je postala laž naša na- dolžnost, prav gotovo celo dolžn° . cionalna potreba m uumiuai, piuv ywiwu vseh tistih, ki so na oblasti. Slepilo za narod, ki ne ve, vse se godi za njegovim hrbtom ... O groza, kaj bo, narod prebudil... Zato moram vsaj sam poznati reso da si bom brez velikega tveganja pomagal z lažjo . ■ • več prijateljev si pridobiš in ohraniš z lažjo kot z re*n,|w Ženske pa sploh samo z lažjo. In kaj je resnica? Krl^..vC> našega in mojega vzpona se je že nagnila, vznermr I pada, postaja tragična, osebno, vojno in politično. To spoznanje sredi sončnega dne, ki je povsod ^ seval v oknih hiš ob poti, ga je navdalo z otožnimi čutki. Predal se je tresljajem avtomobila ter ritmu da ^ pozabljene pesmi, ki se je spet oglasila v njem, in se šal tolažiti: 0r .Življenje je velika igra, v kateri je čas sodnik- ^ ga spozna, se mu prilagodi, čeprav se mora ~~ j, proti vsem. Kdor se ne bori, ga povozijo." Potem je . mišljal o novih načrtih, pasteh in ukanah, ki jih dru9' se jih ne poznajo. Premeten človek molči o svojih načrtih samo izvaja. Prav v tem je bistvo ukane. Tako del a general, njega pa ima za poskusnega kunca. BIag°r^0) ker se slepi, saj pri njem ne odkrije drugega kakoT kar od njega izve, se pravi, kar mu hoče sam p°v Toda general porabi več in bolj uspešno, ker ima p° Nato je razmišljal o svojih odnosih do generala 111 mu je tekel, da se ni niti zavedal, kdaj so zavozili m žičnih ovir v mesto. jr;|i V mestu so se ljudje ustavljali in brezizrazno 1110 kolono. Celo neumna raja je postala zvita. Nič ne P naglas, ne čustvuje, ne misli, samo bulji v ta klavrni V vod. Na tihem se pa gotovo veseli porazov nemške Kako je postal svet povsem zlagan in dvoličenl (Nadaljevanje sle^ Nada Gaborovič Srečanje Z1V1. mi je ugodno in neprijetno Kadar sem se ozrl naokrog, Silo je tako kot v sanjah, ko se ti Nenadoma zazdi, da si vse to že vi-®e* in doživljal; vendar sem kmalu ^Ptevidel, da je resničnost trdnejša, fot jo more stkati sen. Kajti ko sem ^enil po stezi med vrbovjem, sem 2ares uzrl kamnito hišico ob zasil-nern pomolu, in tudi čoln je bil pri-lezan tako, kot sem vedel, da bo. izlivu potoka klopoče mlinsko °*°- Mlin je star in vegast, kot da “° vsak čas potegnilo k tlom. Nisem se zmotil. Reka je šumela jjted mano, mlin je bil zaprt in vo-je odtekala po žlebu. Samogibno eDi poiskal zapah in ga odrinil. Saj 0 sem počenjal nekoč, sem vedel, • ji so mi vajeno poiskali vse, kar j* bilo treba. Ko sem stal v temač-ie!* Prostoru, sredi katerega se je j *1 kamen, sem olajšano spoznal, da mlin še U biio hkrati. * je stisnilo pri srcu, ne da bi si '!a‘ to razložiti. Vsaka podrobnost č*1 Je bila urezana v zavest, vendar .^e med seboj in tem svetom tu mogel najti. Stopil sem ven-al' naravnal zapah in se vrnil ob f0t°ku k reki. Siva streha hišice je iz krošenj, iz dimnika se ni adilo in opazil sem, da so okna Predena v pajčevino. • Začutil sem, da hodim drugače kot *Cer> kot da iščem nekdanje stopinje mlinom in hišico, med reko in £°.tokom. Polastil se me je nemir, zfral sem se naokrog, kot bi nekoga ^'eakoval in se nekoga bal. Neugo-J? je je stopnjevalo, zato sem se vr-’. k avtu nad rečnim nabrežjem in Pftcel sem oklevati, ali naj se utabo-n pomislil, da se posledic strela 8>avo ne bom nikdar znebil, j Reka je tekla pod mano spokojno, jjjobno, tiho. In znano. Kdaj pa jjTaJ je plivknil val ob kamnito, iz-steno. Vnovič sem prisluhnil JjCemu v sebi, pa se mi je izmuznilo, v nieva ni hotelo biti. Jel sem zna-letl Prtljago na kup. Mračen dvom je naselil v srcu: kaj, če le ni- »Nameravate ostati tu dalj časa?“ Pogledal sem za glasom. Ženska je obstala pri avtu, bila je čolnarka in zbliza je bila videti starejša kot od daleč. Ruto si je pomaknila nazaj, tako da sem lahko občudoval njene goste svetle lase. „Ne vem,“ sem se obotavljal. „Morda ostanem samo nocoj.” »Dober dan,“ je rekla rahleje, z nasmehom. „Ne bi vas nadlegovala, ko bi si izbrali primernejši kraj. Tu je veliko komarjev in vlažno je rado." Spustila je spodrecano krilo, ob robovih težko od vode. »Više gori je lepše. Pa eno noč boste že prebili." Začutil sem naklonjenost do te odločne, in vendar nežne ženske, ki se mi je rahlo smehljala. Vtem je dodala: »Nocoj bom dolgo v mlinu — se s JV. vvvvj, “• m tako zdrav, kot mi zatrjujejo? blisel pa se je naglo utrnila, ne da J° domislil do kraja, ker je od reke zadonel zategel Sr klic. ] sem se in zapazil skupino izletov. čakali so na čoln. Kot sem ^akal jaz nekoč, potem pa so bili j-čg mene iznenada vojaki v zele-b uniformah — ali v rjavih? Nedaleč od mene se je oglasilo: Pok ^rem'a Ženska srednjih let je hitela po pobočju mimo mlina k pTljolu. Jela je odvezovati čoln. Že j/eJ sem videl, da ni star in trhel, ._ar.Več nov. To me je motilo, kajti ni ^ dalo z nečim v meni. In žen- nov $i skladalo ženska? Porinila je čoln v va-kočila na kljun ter zaveslala, njena kretnja je bila moška, yse’ skočila na kljun njena kretnja j ka a’ preudarna. Tuje mi je bilo, st *. je počenjala, vendar sem še kar , sem končal. L ^rriota se je jela sesedati name, Pfc f° 6^asov* potihnili. Bil je čas Pil ^ Prv*m mrakom, sonce je zato-Unt’ ^az^do svoje zlato nad planino je faj reke. Nekaj mehkih oblakov Po 'Sod; a tega sveta, kot iztrgan iz nečc-hemur sem se v letih privadil, Domislice • Gole prsi so mi bolj všeč kot prsi, pokrite z odlikovanji. • Dvojni užitek je oslepariti sleparja. • Kdor visoko leta, lahko še na Luno prileti. • Velikokrat bi se bolj razumeli, če ne bi znali govoriti. • Prvo znamenje starosti je ljubezen do življenja. • Nesrečen je lahko samo tisti, ki ve, kaj je sreča. • Dober diplomat je tisti, za katerega si drugi opečejo prste. • Kdor ima posluh, ta celo molku pazljivo prisluškuje. • V ljubosumnosti je več samoljubja kot ljubezni. • Imamo Luno, a še vedno smo lačni sosedove zemlje. • Če se ne bi razumeli, bi se težko prepirali. • Starost ima iste skomine kakor mladost, toda ne istih zob. • Trmastega človeka lahko samo premagaš; prepričaš nikoli. • Politika je kot ženska; ko misliš, da si ji gospodar, te prevara. • Šele v obdobju avtomobilov je dobilo peto kolo svoje dokončno zadoščenje. • Veliko ljudi je bilo v zgodovini, a le tu pa tam kakšen človek med njimi. JAN HUSZCZA: prva mlev, ko je zmerom nekam svečano — lahko bi vam s čim ustregla. Mleko imam in kruh. Večkrat šotorijo tod in se zglasijo pri meni." Stegnila je roko: »Stanujem tamle, odkar sem zapustila staro hišo ob reki. Nisem mogla več zdržati." Nenadoma je pozdravila precej o-sorno in odšla z dolgimi, težkimi koraki. Tišina, ki je legla na nabrežje, me je zmedla. Rad bi še kramljal, nekaj je bilo v glasu ženske, kar se je skladno ubiralo z menoj, in želel sem, da še ne bi splahnelo in izginilo. Sedel sem na skalnat previs in z dlanmi objel sence, kot bi hotel prisiliti možgane, da me ubogajo. Niso me, o-stali so nemi, brezčutno so me prepustili nelagodnim občutkom. Zbal sem se, da me ne bi napadel neznosni glavobol, star dve desetletji, zato sem jel naglo pripravljati ležišče. Zlati robovi oblakov so medtem potemneli, megličasta plast hlapov se je spustila nad reko. Potegnil je veter in začutil sem žejo. Ni bilo izbire: moral sem k mlinu po vodo. Samogibno sem zavil h grmu in razgrnil veje; na dan je žuborel bister izvir in ob njemu sem spet naletel na čolnar-ko. Zajel sem vode v prgišče, ona pa je stala in me gledala. »Hitro ste odkrili izvir," je rekla mimogrede. »Običajno ga ne najdejo, je predobro skrit. Gredo tik mimo in ga ne zapazijo." »Ne vem," sem se začudil, kajti imela je prav, toda tedaj je pokazala na brazgotino: »Ste jo skupili v vojni? Pri partizanih? Stara zadeva, hi rekla." »V vojni. Pri partizanih," sem pričel, tedaj pa je odsekano ponudila. »Če se vam ne zdi zamalo, lahko popijete mleko, ki mi ga je prinesla hči." Ni čakala na privolitev, stopila je v mlin in sledil sem ji. Trdo je postavila bokal z mlekom predme in mi namignila, naj pijem. »Vsega. Ni mi zanj," je skoro ukazala in ubogal sem. Ko sem odstavil posodo in si obrisal usta, sem vprašal: »A mož vam je umrl?" »Nisem imela moža," je zavračajoče odvrnila in z lopatico poravnala moko v vreči. Mlinsko kolo je domače, znano udarjalo na moje u-ho, skozi pramene svetlobe sem videl prah moke, ki se je vzdigoval k stropu. »Ni nam bilo lahko — tu ob reki že ne," je pristavila rahleje. »Ko sem ostala sama, sem podedovala po o-četu oba poklica. Morala sem skrbeti za otroka. Zdaj se je že izkopala, kar je na visoki šoli, prej pa je šlo trdo. Zlasti ko mi je povodenj pred leti odnesla stari čoln in je bilo težko dobiti novega. Nisem odnehala in tako čolnarim venomer, čeravno mi zdaj ne bi bilo več treba." Mleko mi je dobro delo, opazila je in nalila Še. Kot bi se ji zaradi nečesa razvezal jezik, je hlastno pristavila: »Vozim in čakam. Ko so ga naši odpeljali, je obljubil, da se vrne. Ni bil take sorte človek, da bi mi lagal." In ko sem se začudeno ozrl vanjo, je trdo pribila: »Oče moje hčere. Ki sem ga skrivala pred Nemci hudo ranjenega." Zakon in ljubezen Znana francoska pisateljica Collette meni o zakonu tole: Zakon je ,Zveži mi kravato', ,Vstani in skuhaj mi kavo', ,Daj mi cisto srajco' itd. Biti poročena pomeni: bati se, da se ne prismodi in zažge možev zrezek in da mu srajca ne bi bila dobro zlikana. Zena je fantazirala o svobodi, ni pa pričakovala — ječe. Menila je, da se bo smejala, se zabavala, toda — v delu in gospodinjstvu mora najti srečo. S poroko je postala nakupovalec, usmiljena sestra, negovalka otrok — in ljubezen je pričela bledeti. Zakon zelo pogosto ponižuje ženo. V tistem hipu, ko movski zagotovi ženi vsakdanji kruh, bivanje v stanovanju in drugo, postane prepričan, da je zanjo storil prav vse. Kakšna zmota! Zena pričakuje, da bo razumel njene misli, okus, sposobnosti, in sploh, da bo dojel njeno osebnost. Žene pričakujejo od moža nežnost, pozornost in vljudnost v medsebojnih odnosih. Poleg tega so veliko bolj za to, da jih mož šteje za ljubavnico in za soprogo. Toda na žalost — po nekaj letih skupnega življenja otopi ljubezensko hrepenenje in možje vedno manj opažajo žene kot ženske\ V dobro dolgotrajnemu zakonu bi si morala žena prizadevati, da ne bi z ničemer omejevala življenje moža. Zakon ne sme ovirati moževega poslovnega prizadevanja in njegovih ambicij. Zena naj bi bila možev poslovni partner, tovariš, ljubavnica in usmiljena sestra. Poleg tega mora biti ljubezniva, ljubka, včasih celo neuka, da bi bil mož prepričan, kako jo je nečesa naučil. Skratka — postati mora nepogrešljiva za moža. Zakon je prijeten le tedaj, ko se oba zakonca trudita, da bi bila potrpežljiva, blaga, dobro razpoložena, da bi imela dovolj takta in duha, ne nazadnje pa tudi nekaj koketnosti in cisto malo ljubosumnosti. Če pa se nekatere žene kljub vsemu po nekaj mesecev zakona počutijo kot vdove človeka, ki so ga leta oblikovale v fantaziji, potem — so imele preveč fantazije. Njeno lice je dobilo odločne poteze, ki pa niso otrdile obraza, marveč so ga omehčale. Zdaj je bila videti mlajša in v polmraku kar čedna. »In vi?" je v sovražni zadregi nenadoma pogledala vame, ne skozme kot doslej, »ste si opomogli od tistega? Kaj pa počenjate?" Zmedel sem se. Vprašanje je prišlo preveč nepričakovano. »Najbrž me bo zmerom spremljalo. Večkrat se mi vračajo hude bolečine. Ukvarjam se z vsem mogočim. Tudi pišem." „Res?“ se je zavzela in se drobno, bridko nasmehnila. »Pesmi?" »Pesmi pa ne,“ sem odkimal in ji vrnil nasmeh. Ona pa je počasi kimala predse in nato pripomnila: »On pa jih je, veste. Zelo lepe pesmi." Pograbila je lonec in stopila na prag. Tam se je obrnila in me pogledala: »Ne vem, ali so bile dosti vredne, toda rada sem jih poslušala." Ko se je vrnila, je imela oči zatekle in lice zariplo. Vrgla je star jopič na prag in mi pomignila, naj sedem. Sama se je naslonila na steno tako, da je imela razgled na reko. »Pod previsom, kjer taborite, sem ga našla. Mislila sem, da je mrtev, imel je grdo rano na glavi, dobil je strel, sem sodila, ko je hotel plavati čez. Odnesla sva ga z očetom v mlin in rana se je vidno celila, pa čisto pravi vseeno ni bil, čeprav mi je pomagal pri delu in je bil zelo uporab-ben. O nesreči, ki ga je doletela, ni PRIPOROČILO sv “ar z globoko zavestjo, da sem ta »• 1 nekoč ljubil in želel živeti v Z direktorjem zadruge »Škornji", tovarišem Maiew-skym se že delj časa prepirava. Direktor se je končno odločil, da odneha. Povabil me je na tovariški razgovor ob skodelici kave in kozarčku žganja. — Pan Pegaszyk, je rekel — pri srcu mi je iskrenost. Nič več me ne bo preslepilo upanje. Midva nikoli ne bova našla skupnega jezika. Poiskal bom drugega knjigovodjo ... Toda nočem vas uničiti, saj imate ženo, hčerko in ledvične kamne ... — Iskrena hvala za pozornost. — Ni za kaj! Vedno sem bil naklonjen ljudem, zato vam tu izročam priporočilo za direktorja zadruge »Poseka", tovariša Viszievvskega. Poznam ga, moje pismo bo delovalo brez napake. Vzel sem kuverto s priporočilom in že naslednji dan sedel nasproti novega direktorja, gledajoč njegovo fiziognomijo rožnate barve. Odprl je kuverto, skrbno prebral pismo, se dobrodušno nasmehnil in — po nekaj dneh sem že delal kot knjigovodja v njegovi zadrugi. Ni hudič, čez kak mesec so se med direktorjem in menoj razvneli prepiri, na las podobni tistim, ki so mi naredili v »Škornjih" tolike skrbi. Prejšnji teden je prišlo do neljube scene. Direktor me je poklical v svojo sobo in pričel kričati: — Preslepili ste me, Pan Pegaszyk! — Jaz vas? — Da! Človek vas ne more prepoznatiI Popolnoma ste se spremenili; od vas sem pričakoval čisto kaj drugega. — Kaj pa? Direktor je iz predala pisalne mize izvlekel priporočilo Maievvskega in mi ga izročil. — Hitro sem preletel vrste, ki so me priporočale in obstal ob karakteristiki moje osebnosti: Rad pije. Popustljiv. Rad ima mahinacije, s katerimi je mogoče izigravati pozitivne predpise ..." Od jeze sem pordečel. — To je — neverjetna laž! sem vzkliknil. Za nič od vsega tega mi ni! Ravno narobe! — Saj v tem je stvar!, je z vzdihom rekel direktor in mi pokazal vrata. znal povedati nič, vedel je le, da bi bil moral prepeljati čoln na to stran." Molčal sem. »Potem so očeta odpeljali in ustrelili, ker je prevažal partizane na oni breg in semkaj. Nekdo je izdal. Bala sem se za svojega begunca in skrivala sem ga pod otepom slame; tu, pri stopah. Zelo sva se imela rada in zato mi še na misel ni prišlo, da se ne bo vrnil, ko so prišli partizani z zdravnikom in ga odpeljali s sabo. Zdravnik je povedal, da ga bo treba še dolgo zdraviti. Potem se je rodila deklica. Sčasoma nisem mogla več prenesti reke. Morala sem više gor, da mi ni neprestano udarjalo na ušesa." »Najbrž že ni mogel priti," sem tiho pripomnil. »Samo da je dekle zdravo," je toplo rekla, »drugače pa naj bo, kakor pač mora biti." In zazrla se je za hip vame, kot bi me prvikrat videla. »Nikar me ne skušajte tolažiti," je postala spet jedka in je nagubančila čelo. »Mislim, da zares ni mogel priti. Nekaj ga je moralo zadržati." Ganila me je njena ljubezen. Želel sem si take zvestobe in blagroval sem moškega, ki je deležen tolikega zaupanja in čustva po tako dolgih letih. Zganil sem se, ona pa prav tako in pri tem me je sunila s komolcem v brazgotino. Zatajil sem stok, vendar ga je občutila, ker je naglo pokleknila k meni in šla s kazalcem rahlo čez moje čelo. »Prinesla vam bom obkladek," je ponudila. Odklonil sem, kajti čudno me je spreletavalo in zbal sem se nečesa, kot da bi nastajajoči mrak prinašal nekaj, kar bi moral že zdavnaj najti, če bi iskal in znal iskati. Spremila me je kos poti in zamišljeno rekla, ko sva dospela na nabrežje: »Kdove, če ne bi zdaj gledala oba na to drugače. Lahko da bi si stala nasproti kot tujca, če bi se srečala. Rada bi se mu," je rekla čisto tiho, »zahvalila za deklico. Zelo veliko sem mu dolžna." Ni mi ponudila roke. Preden je utonila med vrbovje, je zmajala z glavo in slišal sem, kako je zamrmrala: »Nekaj ga je moralo zadržati." Prisluškoval sem nečemu v sebi in tako nisem zaslišal novih korakov. Skoro zaletel sem se v mlado, čedno dekle, ki je hitelo po bregu navzdol. »Dober večer," je pozdravila, čeprav je bilo še kar svetlo, »prihajate od reke? Mater iščem in najbrž je v tistem grdem starem mlinu." Spominjala me je na nekaj, le da nisem mogel razvozlati na kaj. »V mlinu jo boste našli," sem pokimal in sedel pred šotor. Pod menoj je brbotala reka in rad bi bil doumel njeno govorico. 8 — Štev. 32 (1517) 13. avgust 197' I RADIO CELOVEC Poročila: 5.00 — 5.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 5.00 Jutranja gimnastika — 5.35 Glasba In dobri nasveti — 5.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7,45 Lokalna poročila — 8.05 Godba na pihaia — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 Se vedno priljubljeno — 15.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta. Sobota, 14.8.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 Glasbeni kalejdoskop — 11.00 Naša lepa domovina — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 To rad poslušam — 15.15 Možje okoli nadvojvode Janeza — 18.00 Mala solistična parada — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Spored v orehovi lupini — 22.22 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 15.8.: 5.10 Igra na orgle — 5.35 Ljudska glasba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Tipični dunajski originali — 9.45 Melodije Rudolfa Kattnigga — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 15.00 Otroška oddaja — 15.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Podoba pokrajine — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgledi — 20.10 Zveneča Avstrija — 21.30 Tujci med potjo. Ponedeljek, 14. 8.: 5.05 Pihalni zvoki — 9.00 Ljudske viže — 10.00 Zabavna glasba — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Koroško pesništvo — 15.00 Komorna glasba — 15.15 Za ženo: Ne bomo umrli od gladu — 15.30 Otroška oddaja — 18 00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 In ljudje so tako IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIII 4000 znanstvenikov se bo zbralo v Ljubljani Od 23. do 28. avgusta bo Ljubljana prizorišče pomembnega znanstvenega dogodka — mednarodnega kongresa svetovne federacije za obravnavanje podatkov „IFIP 71“. Na kongres pride svetovna elita znanstvenikov, ki se ukvarjajajo z elektronskimi računalniki. Kongres bo spremljala razstava, kjer bo 81 tvrdk iz 17 držav predstavilo najnovejše dosežke v računalniški tehniki. Na največji kongres, ki je bil kdajkoli v Ljubljani, pride okrog 4000 gostov, razstavljavcev in udeležencev kongresa. Glavni del kongresa bo v tivolski dvorani, na voljo pa bodo še druge dvorane s skupno 7623 sedeži. Računajo, da bo med kongresom več kot 200 različnih sestankov. Osrednji informacijski center bo v tivoljski dvorani, kjer bo menjalnica, tiskovni center, stalna zdravniška služba, udeleženci pa bodo tukaj dobili tudi vse podatke. Sinhroniziranega prevajanja ne bo, ker je uradni „računalniški jezik“ angleščina, na voljo pa bodo prevajalci za ruski, francoski, španski in jugoslovanske jezike. Elektrotehniška zveza Slovenije je prispevala svoj delež ob 5. svetovnem kongresu IFIP z izdajo obširne in nadvse aktualne knjige z naslovom „Elektronski računalniki“ (Osnove, programiranje, uporaba). Knjiga je slovenski prvenec na področju sistematičnega prikazovanja obsežnega gradiva o računalniški vedi, sodelovalo pa je 26 avtorjev. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii prijetni — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Radijska igra — 21.10 Komorna godba na pihala — 21.30 Ljudska glasba iz Avstrije. Torek, 17.8.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Ljudska glasba — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.00 Zabavna glasba — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Za mladino — 14.45 Ljudska prosveta na Koroškem — 15.00 Ljudska glasba — 15.15 Za ženo: Ne bomo umrli od gladu — 15.30 Otroška oddaja — 17.10 Pisan venček melodij — 18.00 sindikalne zveze — 19.15 In kaj pravite vi? — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Solnograške slavnostne igre — 21.40 Kadar gre kdo na potovanje. Sreda, 18.8.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Ljudska glasba — 9.30 Vesele note — 10.00 Zabavna glasba — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Srečanje: Ljudska glasba iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julljske krajine — 15.00 Ura pesmi — 15.15 Za ženo: Ne bomo umrli od gladu — 15.30 Zlata opereta — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Za prijatelja planin — 20.25 Nogomet — 21.15 Zveneč filmski obzornik. četrtek, 19.8.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Ljudska glasba — 9.30 Vesele note — 10.00 Zabavna glasba — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.15 Za ženo: Ne bomo umrli od lakote — 15.30 Pravljice iz vsega sveta: Afrika — 17.10 Igramo opereto — 17.50 Izvršitev kazni v Avstriji — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 20.10 Radijska igra — 20.55 Pesem in glasba — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja. Petek, 20. 8.: 5.05 Pihalni zvoki — 9.00 Ljudske viže — 9.30 Klavirska glasba — 10.00 Zabavna glasba — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Vesele zgodbe, ljudska glasba — 14.45 Koroški avtorji: Josef A. Pilz — 15.00 Celovški madrigalisti pojejo duhovske pesmi — 15.15 žena v kmetijstvu — 15.30 Otroška oddaja — 15.45 Vabijo nas sončni dnevi — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Ljudstvo in domovina — 22.20 Okret-nica jugovzhod, Slovenske oddale Sobota, 14.8.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 15. 8.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 16.8.: 13.45 Informacije — Iz ljudstva za ljudstvo — Koroške narodne. Torek, 17.8.: 13.45 Informacije — Športni mozaik — Umetne pesmi — Cerkev in svet. Sreda, 18.8.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom. četrtek, 19.8.: 13.45 Informacije — Otroci igrajo za otroke. Petek, 20. 8.: 13.45 Informacije — Slovenske popevke. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 - 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Dane9 za vas — 5.45 Informativna oddaja — 5.00 Jutranja kronika — 5.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 15.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 14. 8.: 5.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Pihalni orkester RTV Ljubljana — 12.10 Iz domače koncertantne literature — 12.40 Po domače z domačimi ansambli — 14.10 Z velikimi zabavnimi orkestri — 14.30 Poje basist Milivoj Bačanovič — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Klavir v ritmu — 18.15 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Z ansamblom Milana Križana — 20.30 Srebrni Buda, zabavna radijska oddaja — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 15.8.: 5.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.40 Skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Godala v ritmu — 15.05 Igramo za razvedrilo — 15.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Plesna glasba — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 15. 8.: 5.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Pesmice za najmlajše — 9.30 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem cd-ru — 14.10 Iz partitur Mojmira Sepeta in Boruta Lesjaka — 14.35 Voščila — 15.40 Poje moški zbor iz Ribnice — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Orgle v ritmu — 18.45 Kulturni poletni vodnik — 19.15 Z ansamblom Jožeta Krežeta — 20.00 Iz opere „Mefistofeles" — 20.50 Melodija za melodijo — 21.30 Z Jožetom Privškom — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe. Torek, 17.8.: 5.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje — 9.20 Pojeta Elda Viler in Lado Leskovar — 9.40 Počitniški pozdravi — 12.10 Iz opere „Koštana" — 12.40 Vedri zvoki z ansamblom Lojzeta Slaka —- 14.10 Goriški oktet — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Flavtist Miloš Pahor — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Z ansamblom Bele vrane — 19.15 Z ansamblom Dorka škoberneta — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 22.15 Mozartov večer — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. Sreda, 18.8.: 5.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba — 9.20 Lepe melodije — 9.40 Slovenske narodne v priredbi Slavka Mihelčiča in Karla Pahorja — 12.10 škrjančeve skladbe za godala — 12.40 Od vasi do vasi — 14.10 Ob lahki glasb! — 14.35 Voščila — 15.40 Iz jugoslovanske simfonične glasbe — 17.10 Musorgskl s Sol-tijem in Karajanom — 18.15 Iščemo popevko poletja — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Popevke se vrstijo. četrtek, 19.8.: 5.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje — 9.20 Vesela godala — 9.45 Pesem iz mladih grl — 12.10 Iz Dvorakove opere „Rusalka" — 12.40 čez polja in potoke — 14.10 Lahka glasba za razvedrilo — 15.40 Jodlerjl s švicarskih planin — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.30 Operetne u-verture — 18.45 Naš podlistek — 19.15 S kvartetom Silva štingla — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Vabimo vas na bralno vajo — 22.15 Iz opusa srbskega skladatelja Vojislava Vučkoviča — 23.30 Od popevke do popevke. Petek, 20.8.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje — 9.20 Popevke slovenskih avtorjev — 9.45 Skladbe za mladino — 12.40 V ritmu koračnic — 14.10 Melodije skladatelja Marijana Vodopivca — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 V plesnem ritmu — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 19.15 Z ansamblom Franca Flereta — 20.00 Poje moški zbor „KavaT' iz Sofije — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih — 22.15 Jazz pred polnočjo. 50 let Dunajskega velesejma Od 5. do 12. septembra 1971 s 30 strokovnimi sejmi kot težišči v okviru večvrstnega sejma konsumnega in investicijskega blaga SEJEMSKA PALAČA Konsumno blago in predmeti višje potrebe Modne revije: Petljasta moda iz Avstrije Razstava krznene mode Kolektivne razstave inštitutov za gospodarsko pospeševanje Koroške, Nižje Avstrijske in Tirolske Posebna razstava: „Sam si napravi — rokodelčenje ni težko" Paviljon iznajdb SEJEMSKO RAZSTAVIŠČE Investicijsko in konsumno blago za industrijo, obrt in trgovino Strokovni sejem kmetijskih strojev in orodja — spet z večjo ponudbo na bistveno razširjenem zemljišču Kmetijske posebne razstave: „Naše vino — avstrijska specialiteta" Semena — Poučna razstava mineralnih gnojil — Nasvetovanje o kmetijskih strojih Razstava konj, goveda in svinj Posebne razstave: Embalaža — Foto — Kino — Optika V paviljonu dunajske trgovinske zbornice: „ALU 71" V paviljonu dunajske delavske zbornice: 25 let podržavljene industrije Uradne narodne razstave iz 18 držav POSEBNA AVTOBUSNA ZVEZA MED SEJEMSKO PALAČO IN RASTAVIŠČEM Avstrija 1 Sobota, 14. 8.: 15.00 Za otroke — 15.25 Počitnice na ladji — 15.50 Evropsko prvenstvo v atletiki — 16.30 Beatclub — 17.00 Evropsko prvenstvo v atletiki — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Kultura aktualno — 18.50 Glasbena oddaja — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Zgodbe o ženah zgodovine — 21.45 Šport — 22.30 čas v sliki — 22.45 Srečno pot — 22.50 Razbrzdono podzemlje. Nedelja, 15. 8.: 14.55 Avtomobilske dirke in atletika — 17.30 Za otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Balet pleše okoli sveta — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Zgodba o iskalcih zakladov — 21.30 Evropsko prvenstvo v atletiki — 22.00 Čas v sliki. Ponedeljek, 16.8.: 18.00 Znanje aktualno — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 18.50 Iz začetkov filma — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Vaš nastop, Al Mundy — 21.05 Telešport — 22.05 čas v sliki. Torek, 17.8.: 18.00 Rihard Levjesrčjl — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Kultura aktualno — 18.50 Zahodno od Santa Fe — 19.16 Pregled sporeda — Za večletno delo v Škocijanu iščemo ZIDARJE TESARJE in POMOŽNE DELAVCE Diplomirani inženirji Hilscher & Hanseli pri občinskem uradu Ško-cijan Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič) odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in upro-va: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška in tiskarska družba i o. J. Drava, Celovec - Borovlje. itiiF' 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Vojna ■« film — 22.55 Čas v sliki. . cd Sreda, 18.8.: 11.00 Letalski alarm v San pran!'lelj- — 12.35 Telešport — 17.00 Za otroke — V ® narodni mladinski obzornik — 18.00 Pri nas °b — 16.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike i* strije — 18.50 Ena odveč v Tourlezanni — * 1?.18 ^ gled sporeda — 19.30 čas v sliki —• 20.06 Sp°r ,. 20.15 Zadnje pozdrave, ljubi Charlie, komedij0 21.55 čas v sliki. q\. Četrtek, 19.8.: 18.00 Rihard Levjesrčji — 18’2518 50 rokom za lahko noč — 18.30 športni mozaik —* Vedno ko je jemal pilule — 19.16 Pregled sP°r ^ — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Vojn0 ^ mir, 2. del — 21.40 Dežela, ki je videla Vergil0 22.15 Čas v sliki. ,el). Petek, 20.8.: 11.00 Izgubljeni sin — 18.00 ^ narodni kmetijski obzornik — 18.25 Otrokom za l° ^ noč — 18.30 Slike iz Avstrije — 18.50 Cesaričin s« 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — ^ šport — 20.15 Akti XY — 21.15 Aktualni dogo0*' j5 22.15 Čas v sliki — 22.30 Vesel konec tedna — Akti XY. Avstrijci Sobota, 14. 8.: 18.30 Aktualni dogodki — ^ v sliki — 20.00 Srečno pot — 20.06 šport — Vzgoja — 20.15 Figaro se loči, komedija — Telereprlze. Nedelja, 15.8.: 19.00 Čas v sliki in vprašanje ^ — 19.30 Pod drobnogledom — 20.00 šah kralj® igra — 20.15 Letalski alarm v San Franciscu — Telereprize. prr Ponedeljek, 16.8.: 19.30 čas v sliki — 20-0 gled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoj0 " Zadeva Lena Christ — 21.50 Telereprlze. 9p0- Torek, 17.8.: 19.30 čas v sliki — 20.00 Preg1®d |n° reda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 C° ^ Valente a L'Ollmpla, zabavno oddaja — nižina Adamovih — 21.40 Telereprlze. 9p0' Sreda, 18.8.: 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregl0 j„nl reda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 1*9° sin, film — 21.40 Telereprlze. „\»4 četrtek, 19.8.: 19.30 čas v sliki — 20.00 pr ,pil sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.1 ^ }5 Iz operet In muslclov poje Hermann Prey " Telereprize. ^0(\>c Petek, 20. 8.: 19.30 Čas v sliki — 20.00 Vese' st* tedna — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 y|(Ji'l napravili z Jeffersonom, Alfred? — 21.15 tretji, vohunski film — 23.25 Telereprize.