XVI 68-69-70 1995 ÄCROCEPHALUS Drava med Mariborom in Središčem ob Dravi -področje konflikta med varstvom narave in razvojno politiko The Drava river between Maribor and Središče ob Dravi - the sphere of conflict between nature conservation and the development policy Borut ŠTUMBERGER 1. UVOD IN OSNOVE 1.1. SPLOŠNO Kljub vse večjim prizadevanjem na področju varstva narave so možnosti za njihovo uresničitev v zadnjih nekaj letih pri nas prej manjše kot večje. Podobno velja tudi za države Evropske zveze, saj je to v prvi vrsti gospodarska skupnost, ki potiska razvoj enotnih socialnih standardov, pospeševanje kulturne izmenjave v skupnosti, zaščito potrošnikov in varstvo okolja ter narave v ozadje (Mayr 1993). Zakonodajna, še največkrat pa splošna deklarativna "okoljevarstvena" hotenja in prizadevanja na tem področju postajajo v Sloveniji kot deželi v tranziciji povsem neproduktivna; za varstvo narave so celo izredno nevarna. Tako je ne oziraje se na resnično varovanje zavarovanih območij pri nas npr. od zadnje razglasitve narodnega (nacionalnega) parka v Sloveniji preteklo že več kot 70 let. Hkrati pa načrtovanje različnih zavarovanih področij, katerih varstveni kriteriji so v življenju tako ohlapni, splošni in neobvezujoči, daje vtis, da na področju varstva narave sodimo v sam evropski kulturni vrh. Letošnje Evropsko leto varstva narave v zahodni Evropi širi svoje delovanje na predele, ki niso zavarovani; spomeničarsko filozofijo posameznih zavarovanih predelov (filozofija "otoka") zamenjuje moto "varstvo narave na 100% površine". V nasprotju z Zahodno Evropo pri nas še vedno nimamo zavarovanih naj- pomebnejših naravnih celot ali njihovih pomembnih delov. Eklatantni primer je zadnja večja in solidno ohranjena rečna loka Mure. Varstvo in ohranitev Mure je za Srednjo Evropo prvovrstnega pomena, saj je naravni podaljšek Drave, ki z elektrarnami še danes ni pregrajen (Schneider - Jacoby 1995). Zadnja različica Strategije varstva narave v Sloveniji (1994) bi npr. na Muri varovala poplavne gozdove, ne pa njene loke in same reke. Škoda, da med naravovarstveno najpomembnejšimi rečnimi sistemi pri nas ta ni niti omenjena. Brez dvoma je Mura med območji, ki niso zavarovana, skupaj s fenomenom Krasa nekaj biološko in kulturološko najpomembnejšega, kar Slovenija premore. Ali vemo, da so najbolj ogroženi ekosiste-mi prav v nižinah? V Srednji Evropi so nižine tudi najbolj na gosto poseljene. Vpliv človeka je tu nabolj silovit. Čeprav so rečne nižine eden najbogatejših in najproduktivnejših naravnih sistemov, so bile po II. svet. vojni pri nas doslej civilizacijsko zvečine povsem zanemarjene. Bile so poligon za velikopotezne posege in načrte zlasti kmetijskega in vodnogospodarskega planskega gospodarstva. Varstvo velikih rečnih lok je osrednji naravovarstveni problem Evrope in celo vsega sveta (Goldsmith & Hildyard 1984). Svet Evrope je že leta 1980 pripravil konferenco o pomenu in ogroženosti lok v Evropi (Yon & Tendron 1981). Načrtovalski anahronizmi v Sloveniji so leta 1985 šli tako daleč, da je v Dolgoročnem planu SR Slovenije za obdobje 1986 - 2000 graditev hidroelektrarn ovrednotena - salamonska XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS K- % " "¦¦-¦¦ .¦¦¦¦ /•¦¦ ¦•' TtP •' I ¦• •'.V. ÄJ* •: ¦ iQmr''- ?*..«>¦¦ ; i ¦ i,-, S ¦ ¦ t 1 ¦' . ¦ u ll ,/.r; ¦?'"-v'¦''.'. '":,:'' • ' •• ^'/'•- L'-! '/&:/. •;¦, /*'• -' . v'| Slika 1: Na satelitskem posnetku je viden enkratni zeleni koridor poplavnih gozdov in travnikov (rožnata barva) ob slovenski Muri, prepreden z zapisom govorice rečne dinamike - številnimi mrtvicami, ostanki nekdanjih meandrov ipd. Zgoraj desno je viden Črni log, eden največjih evropskih gozdov črne jelše/Urjus glutinosa. Med njim in Muro so največji in edini preostali vlažni travniki v Sloveniji vzhodno od Ljubljane, ki se raztezajo na površini skoraj 5000 ha. TU je center naše populacije bele štorkljeCiconia ciconia z največjo gnezditveno gostoto. Rečna pokrajina ima vse atribute, da se končno ustrezno zavaruje. Iz mednarodnega in nacionalnega vidika zasluži najvišjo možno stopnjo varovanja. (Vir: LANDSAT-TM dne 29.8.1992; objavljeno z dovoljenjem fondacije EURONATUR). Figure 1: Satellite picture of the unique green corridor of forests and meadows (pinky colour) along the Mura, interwoven with its lively river dynamics - numerous backwaters, remains of former meanders, etc. Above right the so-called Črni log, one of the largest alder foiestsAlnus glutinosa in Europe, is seen. Between it and the Mura, the largest and the only remaining wet meadows in Slovenia east of Ljubljana are situated, spreading on the surface of almost 5000 ha. This is the centre of the population of White Stork Ciconia ciconia with its highest breeding density. The river landscape has all the attributes to be finally adequately protected. From the international and national points of view, it deserves the highest possible degree of protection. (Source: LANDSAT-TM/August 29,h, 1992; published by courtesy of the EURONATUR foundation). rešitev! - enako kot krajinski park Mura (danes se načrtuje regionalni park)! Načrti za t.i. večnamensko izkoriščanje vodnih elektrarn na tej reki so ponovno oživeli, ne glede na to, da so jih ljudje sredi osemdesetih let s silovitim civilnim uporom zavrnili. 1.2. IZHODIŠČA Srednja Evropa je zaradi klimatskih razmer pretežno gozdnata dežela. Že nekaj tisočletij pa jo človek spreminja v kulturno pokrajino. "Prakrajina" s svojimi ekosistemi, ki je v Srednji Evropi skoraj ni več, zato ne sme biti izključni cilj nekega varovanega sistema; izvedenke ekosistemskih tipov, ki jih je človek oblikoval v kulturni krajini, so prav tako pomembne (Kmjle 1986). Končni stadij naravnega razvoja vegetacije je predvsem odvisen od podlage (tal) in klime, kakor tudi od biotskih dejavnikov. Na tleh, na katere ne vpliva niti podtalnica, in na mestih, ki jih ne zaznamujejo neke posebne morfološke značilnosti (npr. strmo pobočje), je naravna vegetacija odvisna od klime; govorimo /i XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS '^*štm ""¦-¦¦.:: s m . • Y.. tSfjJC'lfe. . ; Sliki 2 in 3: Na prevolih (nem. Brennen), ki so med strugami kakor hrbti izbočeni in so nastali v času največjih povodnji reke, glede na velikost prodnikov in količino peskov v podlagi razlikujemo tiste porasle npr. s kukavicami Orchis sp. (levo) in take, ki so porasli z lišaji in mahovi (B. Štumberger). Figures 2 & 3: The so-called "prevoli" (ger. Brennen), situated between the river beds and bulging out like backs (they originated at the time of the greatest floods), are in view of the size of gravel and the quantity of sands in the substrata covered either by wild orchids (left) or lichens and mosses (B. Štumberger). o conalni združbi (Kaule 1986 po Ellenberg sen. 1982). Proti severu ali jugu obrnjena pobočja, večje luknje in razpoke ipd., ki bolj ustrezajo nekemu bolj južnemu (toplejšemu) ali severnejšemu (hladnejšemu) klimatskemu tipu, pa označujemo kot ekstraconalna, ker segajo v neko področje tako, kot da bi bili iz drugega klimatskega območja; takšna je tudi vegetacija. Rečne in potočne loke in močvirja z barji pa so mesta, kjer vodna bilanca (višina podtalne oz. talne vode) na področju tako močno prevlada nad klimo, daje razvoj conalnega tipa vegetacije preprečen. Gre za aconalno vegetacijo, ki je lahko tudi med različnimi klimatskimi conami zelo podobna. Ob rečnih lokah se torej na majhnem prostoru stikajo in prepletajo trije tipi vegetaci-jskihzdružb, ki so glede značilnosti reliefa podlaga živalim in človeku. Šele ko človek poseže v to samo na videz nepovezano troedinost in uniči enega izmed pomembnih naravnih dejavnikov, se dinamičen, a s tem stabilen ekosi-stem prične rušiti. Preusmeritev reke, ki povzroči padec podtalnice in izostanek rednih poplav, uniči celotno aconalno vegetacijo, celotni naravni potencial prostora. Če se to zgodi na lahkih prodnato - peščenih tleh, je to še posebej izrazito. Primer: subpanonska Drava med Mariborom in Središčem ob Dravi. 1.3. ČLOVEK IN VODNA KULTURA REKA: REGIONALNA Decembra 1994 je bil pod ježo terase v vasi Pobrežje opravljen popis posameznih ribo- gojnih objektov, ki so sestavni del kmečkih gospodarstev na "zvirih" studenčnic oz, sami Pobreški in pridruženi Turniški studenčnici. Naštetih je bilo vsaj 68 postrvjih gojišč, eno pa je bilo industrijskega tipa (lastna inventari-zacija). Diapazon različnih tipov ribogojnih objektov je prilagojen naravnim danostim, takšna je tudi raba: od izvira Pobreške studencnice pa do Gečevega mlina, kjer se ta združi s Turniško studenčnico, je 14 objektov v samem koritu studencnice; naprej je na "zvirih" 18 opuščenih in 8 aktivnih nezamreženih objektov tradicionalnega tipa (gradbeni element les) ter 21 zamreženih objektov (gradbeni element beton). Tem se pridruži še 7 postrvjih "ribnikov", ki ležijo na zvirih, v toku podtalnice na levi strani potoka nasproti ježe ali pa se vanje dovaja voda iz studencnice. Šest različnih načinov izkoriščanja na 1,5 km torej, hkrati pa doslej neopisana recentna lokalna vodna vaška kultura - verjetno brez primere v vsej Sloveniji! Sožitje človeka z reko v dravski loki je temeljilo na upoštevanju izkušenj in spoznanju, da so oblike rabe odvisne od naravnih razmer. Periodične poplave so hkrati napajale podtalnico in delovale kot motor regionalne kulture; pognojile so življenjsko pomembne travnike in omogočile rast produktivnih gozdov Prav v času največjih poplav so ljudje še v tem stoletju prevažali z "ladjami" vino v sodih iz vinorodnih goric do svojih domov v ravnini (npr. med Gradiščami in Vopošnico). Takrat je Drava namreč manj drla, ker se je razlila po celotni loki. Mlini so mleli moko. Eni so bili postav- XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS >'-H''r- ¦¦¦¦'-> 'r-M;Uvjf */ 4 j fäl & SI ¦"' '•'.' Strafe • ¦' --j •¦'¦( .:•¦•¦¦ / R XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS Sliki 4 in 5: Zemljevid Drave med Borlom in \kraždinom (Hrvaška) pred sto leti (zgoraj/levo) in satelitski posnetek istega področja leta 1992 po postavitvi hidrocentral (spodaj/levo). Na prvi sliki je dobro vidno orjaško področje prelaganja (furka-cijska cona) reke z glavno in stranskimi strugami ter pasom poplavnih gozdov ob rečnih otokih in na njih. Ttemno rdeča barva na drugi sliki - na mestu gozdov, presahnjenih strug in stranskih rokavov - so zaraščajoča se prodišča in umirajoči (presuše-ni) gozdovi. Drava je danes speljana od akumulacije do akumulacije po kanalih; veliki deli poplavnih gozdov ob reki so posekani, na njihovem mestu so zlasti v Sloveniji vidne na novo pridobljene kmetijske površine. Primerjaj satelitski posnetek Drave s satelitskim posnetkom Mure (Slika 1), oba sta nastala istega dne. (Vir: LANDSAT-TM dne 29.8.1992; objavljeno z dovoljenjem fondacije EURONATUR) Rgures 4 & 5: Map of the Drava river between Bori and Varaždin (Croatia) a century ago (above left) and satellite picture of the same area in 1992 upon the erection of hydroelectric power plants (below left). On the first picture, the huge furcation zone of the river's main and side beds and the flooded woodlands along the river's islands and on them is seen. Dark red colour on the second picture - in the area of forests, dried up beds and backwaters - represents gravel banks overgrown with shrubbery and the dying (drying up) woods. Today the Drava flows from one reservoir to another along the channels; large parts of the flooded woodlands along the river have been cut down, and in their place newly attained agricultural areas (especially on the Slovene side) can be seen. Compare the two satellite pictures of the Drava and the Mura rivers (Fig. 1); both were made on the same day (Source: LANDSAT-TM/August 29th, 1992; published by courtesy of the EURONATUR foundation) ljeni nekoliko bolj varno na studenčnicah oz. 2. KRATEK ZGODOVINSKI ORIS POSEGOV potokih, drugi pa so mleli kar na reki. Z reko IN NJIHOVIH POSLEDIC PO POSTAVITVI so se spuščali in dvigali ter se tudi poljubno PRVE HIDROCENTRALE NA REKI DRAVI prestavljali (npr. Mrkučev mlin iz Kunjske jame v Okršiču). Srkali so energijo reke, ne da 2.1. HIDROELEKTRARNE bi jo pri tem uničevali. Iskanje in izpiranje zlata, splavarstvo in šaj- Prva hidrocentrala na reki Dravi je bila do- karstvo, pletarstvo, brodarstvo, izkoriščanje grajena pri Fali leta 1918. Kot prva in edina HE proda in peska, košnja in sečnja, vse to je orno- na reki je imela tudi splavarnico, saj je bila Dra- gočila prav Drava. Bile so hude ure, ko je reka va s svojimi pritoki več kot pol tisočletja po- tudi jemala: odnesla pravkar narezane hlode, jem transporta lesa iz gozdov svojega poreč- pokošeno travo in v kopice spravljeno seno ja v nižje ležeče kraje Podravine in Podonavja ter predrznim poplavila hišo. (Juvan 1992), to je t. im. flosarstvo. Kasneje je Vsaj dve tisočletji je kultura v poplavno po- bila dravska dolina med Mariborom in Dravo- dročje Drave posegala le z varnih teras; vzdolž gradom v celoti hidroenergetsko izkoriščena njih so se vlekle zvečine enovrstne vasi. z verigo hidroelektrarn. Če odmislimo vodar- Gospodarjenja s poplavnim gozdom so ske posege v prejšnjem in začetku tega sto-nas učili bobri, šele nato gozdarji (Geister letja, ki bi jih danes lahko videli kot izredno 1990). V nekaterih vaseh sploh niso sekali; les zaželeno sonaravno urejanje vodotokov (biro-jim je naplavljala Drava (npr. Vopošnica).Mno- sani!), je človek posegel radikalno v subpa-ge vasi na robu terase so pod ježo poznale nonski del reke šele v 60 tih letih s postavitvijo razdeljene in nerazdeljene površine - te so pri- HE Zlatoličje; Drava je bila med Mariborom padele vaški skupnosti (npr. denacionalizira- in Ptujem speljana po kanalih. na 88 ha velika Gmanjščina pod Staršami, da- Hudourniški značaj Drave in njenih prito-nes posekan in izsušen gozd vaške skupnosti kov ob zgornjem toku je pospremljen z značil-pod Obrežem, ipd.). Tu se je vila Drava in po nimi erozijskimi procesi in je bil svoje čase postavi bi bilo nepravično, če bi nekomu od- vzrok njene prodonosnosti. Vzporedno oz. kot nesla vse, drugemu pa nič. Tveganost je bila posledica popolne izrabe Drave v hidroener-deljena. Enaka pravičnost za vse. Vodna me- getske namene je bilo na odseku med Avstri-sta, vodne vasi, vodni gradovi so živeli z reko, jo in Mariborom opuščeno izkoriščanje vodne proti njej. Izoblikovala se je regionalna reč- nega potenciala hudourniških potokov, ki ga na vodna kultura. je izkoriščalo prek 369 žag. Danes praktično vsi objekti opuščenih žag polagoma propadajo, kar spremlja povečano erozijo in zasipavanje zajezitvenih elektrarn (Brilly & Gorišek 1992). Ob industrijskem in kumunalnem onesnaževanju za jezovi pretočnih in zajezitvenih 7 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS Slika 6. Kjer stranski rokav Drave doseže Dravinjo se prodnati otoki delijo po furkacijskem principu. Tu gnezdi mali martinec Äctitis hypoleucos, mali deževnikCharadrius dubius, vodomec Alcedo atthis, prehranjuje se pa črna štorklja Ciconia nigra (B. Štumberger). Figure 6: By the tributary of the first branch of the Drava river into the Dravinja, the gravel islands are divided according to the furcation principle. Here breed the Common Sandpiper Äctitis hypoleucos, Little Ringed Plover Charadrius dubius and Common Kingfisher-Ä/cedo atthis, while Black Stork Ciconia nigra only feeds here (B. Štumberger). hidroelektrarn tako zastajajo odpadki, ki polnijo akumulacije. "Protipoplavni učinek" akumulacij je s tem izničen. Vzporedno s preusmeritvijo Drave prek jezer v kanale odvajalnih (derivacijskih) hidro-central je bila v dravski loki uničena naravna izmenjava med podtalnico in reko, spustila pa se je tudi gladina podtalne vode. Komunikacija reke z njeno loko je skoraj povsod omejena na redke poplavne dogodke, ki se javnosti z nelagodjem prikazujejo kot "naravna katastrofa". Posegi z graditvijo hidrocentral in regulacijo Drave so obenem preveč izsušili 80 km2 poplavnih površin dravske loke (določeno pla-nimetrično; sem je šteta tudi površina nekdanjih strug). Tukaj, kjer suša nikoli ni bila poznana, zaradi preusmeritve Drave danes umirajo poplavni gozdovi in travniki: do temeljev se je spremenil tisočletni način gospodarjenja s poplavnimi površinami reke. 2.2. VODNOGOSPODARSKI POSEGI Za reko Dravo med Mariborom in sotočjem z Muro je bilo v preteklosti značilno prestavljanje njenih strug, Nastalo je obsežno območje prelaganja (furkacijska cona), na katerem se je oblikovala loka. Za to območje so bili značilni predvsem močni procesi erozije in sedimentacije ter srednje velik padec reke Drave (Schneider - Jacoby 1995). Vodnogospodarski posegi na Dravi oziroma v njeni neposredni bližini so temeljili na strokovnih podlagah, ki so zatrjevale, da je (so)naravno stanje nepravilno in ga je zato treba regulirati. Bili so predliodnica kmetijskega planskega gospodarstva. "V domalah vseh poročilih o poplavnih področjih Slovenije so geografi te institucije (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, op. avt.) v preteklih desetletjih molče ali izrecno nagovarjali vodarsko stroko k urejanju razmer. 8 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS Slika 7: Skorajda prvobitna mehkolesna loka v območju izliva Dravinje v Dravo (B. Štumberger). Figure 7: Almost primeval soft-wooded flood plain in the area where the Dravinja flows into the Drava river (B. Štumberger). Šele zdaj, ko je to početje postalo tudi znanstveno nevzdržno, se uveljavljajo novi pogledi..." (Geister v Kozinc 1994). Posebna tragedija se je zgodila na nekoč enem največjih močvirnih predelov na slovenskem - Čretih na Dravskem polju. Tukaj so hidromelioracijska dela in regulacije površinskih vodnih tokov uničile sistem izgonov - skozi stoletja uveljavljen način, s katerim so ljudje z JV strani Pohorja prihajajoče vode uporabljali za namakanje in gnojenje (preplavljanje) travnikov. Raba vode v izgonih s sistemom "zaprnic, spuščalnikov in napajalnikov" je bila urejena po običajih in natančnem medsebojnem redu in sistemu (Melik 1957). Z uničenjem tega po velikosti enkratnega sistema namakanja in odvajanja voda na Slovenskem v dolžini 18-20 in širini 5-6 kilometrov je izginil enkratni kulturnozgodovinski spomenik, ki je nastal verjetno že v obdobju Rimljanov. Občutno zmanjšanje gladine statičnih rezerv podtalnice na Dravskem in Ptujskem po- slika 8: Sled umikajočih se valov ob zadnji poplavi. Obrez (B. Štumberger). Figure 8: Traces of the retreating waves during the last flood. Obrez (B. Štumberger). lju zaradi znižanja vodne gladine v opuščenem rečnem koritu in odvodnih kanalih hidroelektrarn (Rismal 1992) - ti še vedno delujejo kot orjaški odvajalni jarki - je skupaj z uničenjem Čretovin "izgonskepokrajine", regulacijo Pol-skave in Dravinje, melioracijskimi posegi v dravski loki in skupaj z drugimi hidrotehnični-mi posegi na Dravi spremenilo celotno vodno bilanco rečne pokrajine. Kako pomembno je prej našteto, lahko vidimo na primeru studenčnic (potoki, ki izvirajo zvečine izpod mladopleistocenske terase Drave in tečejo po poplavnem območju). Večina studenčnic med Mariborom in Ptujem je danes zaradi teh posegov suhih. Sloviti Koroš-cevi mlini pri Ptuju danes stojijo ob suhih koritih studenčnic in le večja deževja napolnijo njihove kotanje. Moč vode, ki je gnala mline, je presahnila. Kaj se je zgodilo s samo reko? Zaradi pre-majnega pretoka, uravnav in načrtnega mehaniziranega ropa proda z rečnega dna oziro- XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS 1 i '¦ ipih'»»}SfiiW Slika 9: Poplavljena cesta pred borlskim mostom čez Dravo jeseni 1993 (B. Štumberger) Figure 9: Flooded road before crossing the Bori bridge over the Drava river in autumn 1993 (B. Štumberger). ma prodišč Drava poglablja svojo korito. Bočno erozijo reke je nadomestila erozija njenega dna. Tako se manjšajo tudi rezerve pitne podtalnice. Zaradi spremenjene transportne sposobnosti po graditvi hidroelektrarn se je prodo-nosnost reke zmanjšala za 50 - 300-krat v primerjavi s stanjem pred energetsko izrabo (primerjava vrednosti transportne sposobnosti Drave pred in po postavitvi HE Formin kaže, da je sedanja vrednost okoli 400-krat manjša). Stara dravska struga, ki jo odvajalni kanali obidejo, se tu in tam poglablja, ponekod pa se material odlaga - predvsem tam, kjer se v staro strugo izlivajo večji pritoki, npr. Dravinja (povzeto po Juvan, S. 1992). Takoj za izlivom Dravinje v Dravo je gladina reke od leta 1980 do 1994 upadla za 1,1 m (lastna meritev), kar je bržkone tudi posledica vsakoletnega načrtnega izkoriščanja proda naravnost iz Dravinje neposredno pred njenim izlivom. Rečna dinamika Drave je v Sloveniji uničena. Vsi nekdanji mrtvi rokavi so danes skoraj brez izjeme suhi. Le nekaj nekdaj živih strug Drave danes deluje na principu mrtvih rokavov (mrtvic). Prodiščni habitati so skoraj izginili, in to ne samo na reguliranih delih, marveč tudi v naravni stari strugi reke. V matičnem koritu se izmenjujeta globinska erozija na eni in sedimentacija mulja na drugi strani (prej je Drava nosila zlasti prod in pesek). Posegi so nerazdružljivo dinamično skupnost vode in kopnega reke spremenili v monotono in ravno rečno korito. Stranske struge so v veliki meri odrezane od reke. 2.3. KMETIJSKI POSEGI S pospeševanjem kmetijstva in neekonomično ter prekmerno uporabo umetnih gnojil ter biocidov danes parametri mnogih snovi, ki so prišle z izpiranjem v podtalnico, močno presegajo dovoljene norme. Že predhodne študije iz obdobja 1981 -1983 so pokazale, da so razmere na Dravskem polju zaradi onesnaženja talne vode s pesticidi na meji drastičnosti (Brumen & Medved 1994). Mimo številnih drugih strupov vzemimo za primer le atrazin. Tega herbicida npr. v Nemčiji ne smejo več uporabljati že od začetka 1991 (Thielcke 1992). Prisotnost te rakotvorne snovi v pitni vodi ni in XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS Slika 10: Vsako leto, tako tudi ob koncu junija 1994, z obrežja Dravinje tik pred njenim izlivom v Dravo načrtno odvažajo velike količine prodnato - peščenih nanosov. Dela potekajo pod pokroviteljstvom VG Ptuj. Nevzdržno se je sredi vegetacijske in gnezditvene sezone odločati za ukrepe, ki povzročajo padec podtalnice, obenem pa biti nad tem zaskrbljen. Na prodišču je v času izvajanja del gnezdil mali deževnik Charadrius dubius, na levi strani pa je začetek Krajinskega parka Šturmovci! (B. Štumberger) Figure 10; Each year, just as at the end of June 1994, huge quantities of gravel are systematically carted away, in the arrangements by the Water Management of Ptuj, from the banks of the Dravinja just before it joins the Drava. It is of course immoral to decide, in the middle of the vegetation and breeding season, upon measures which cause a certain drop of the groundwater level and be anxious over it at the same time. In the days when gravel was carted away, a Little Ringed Plover Charadrius dubius bred on shingle there. On the left of the photograph a part of the Šturmovci Landscape Park is seen. (B. Štumberger) vzdržna niti v sledeh. Kljub temu pa raziskave podtalnice npr. na Ptujskem polju v letih 1990-91 kažejo na izjemno onesnaženost vode z nitrati, atrazinom in njegovimi metaboliti (Hydro-meteorological Institut of Slovenia 1992). Ätra-zina je kar za 20-krat več kot dopuščajo standardi (EEC Standards). Posebej zanimivo pa je, da na merilni točki v Okršiču v poplavnem območju reke Drave kontaminacija ne presega limita: to si lahko tolmačimo z razmeroma majhnim pritiskom intenzivnega kmetijstva, predvsem pa s sicer okrnjeno, a še vedno obstoječo naravno izmenjavo vode med podtalnico in reko, posebej v času visokih voda! V 80ih letih so v poplavnem pasu Drave zaradi koruzne politike kmetijskih kombinatiov posekali in požgali velikanske površine gozdov. Ob vsem poplavnem pasu Drave ni ostala niti ena sama dobrava! Premena poplavam prilagojenih gozdov in travnikov v njivske površine je povzročila odnašanje nezaščitenih Slika 11: Jeseni leta 1993 je narasla Drava preplavila celotno recentno loko. Tam, kjer je bil ob reki posekan gozd, so na izkrčenih njivah nastala prodišča, na posameznih mestih pa je reka izkopala po več metrov globoke kotanje. Fotografija prikazuje posledice poplave v kanale stisnjene Drave, čeprav naj bi bila ta ukročena in pravoverno urejena; okoli 50 metrov od kraja posnetka je nasip regulacije! (B. Štumberger) Figure 11: In autumn 1993, the swollen Drava inundated the entire woodland stretching along it. In places where forests had been cut down along the river, gravel has been accumulated in newly made fields; here and there the river has made several metres deep basins. On the photograph above, the effects of the flooding by the "tamed" and into channels squeezed Drava are well seen. (B. Štumberger) slojev prsti; kot sestavni del muljev se ta odlaga v akumulacijah in v starem teku Drave. Na Bavarskem izgube rodovitne prsti zaradi tovrstnih posegov v poplavnih območjih rek znašajo do 50 t/ha. Po naravni poti se lahko letno debelina prsti poveča za 0,1 mm oziroma 1,5 t/ha. Tako bi potrebovali 3000 let, da bi sedanje njive bile ponovno pokrite z 20 cm debelim slojem (Gerken 1988). Zaradi kmetijske politike opuščanja travniških in pašnih površin ter prestrukturiranja v intenzivno živinorejo (poljedelstvo) so vsi večji travniki, in to ne samo vlažni, ob Dravi praktično že izginili. Se danes imajo vodilni agronomi Dravo za dejavnik intenziviranja kmetijske pridelave v Podravju; zdi se jim kot vodni recipient, ki omogoča osuševanje premokrih in kot vodni vir za namakanje presuhih kmetijskih zemljišč (Mikluš 1992). Torej kot sredstvo popolne manipulacije! (op. urednika) XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS mM t 10 XVI 68-69-70 1995_____________________________________________________ ACROCEPHALUS Poglavitna argumenta posegov v dravski Mariborom, so gnezdile prlivka Burchinus oe- loki, predstavljena javnosti, sta bila prene- dicnemus, na melovjih vzdolž Drave v okolici hanje poplav in pridobitev novih velikanskih Maribora in Ptuja slegur Monticola saxatilis, donosnih agrarnih (njivskih) površin. Ne prvo na močvirnih krajih ob reki modra taščicaLus- ne drugo se ni uresničilo: nastali so načrti za cinia svecica, v peščenih stenah Drave velike namakanje. Po načrtih agronomov (Mikluš kolonije breguljk Riparia riparia, v poplavnih 1992) Drava omogoča namakanje 13.200 ha gozdovih pragozdnega tipa pod Vurbergom zemljišč, torej le nekaj manj, kot jih je bilo v belohrbti detel Dendrocopos leucotus, neda- letih 1972 - 90 v Podravju izušenih (> 15.000 ha). leč od Maribora pa tudi kvakač Nyctycorax V EU vsaki dve minuti propade eno krneč- nyctycorax ipd. ko gospodarstvo (Schneider & Thielcke 1992). Dodajmo sodoben opis tedanjega življenj- Finančna obremenitev zasebnih posestnikov skega prostora ob Dravi: širina in globina re- ob Dravi je previsoka, da bi ekonomsko zdržali ke sta se močno spreminjali; obrežje in rečno investicijo umetnega namakanja. V nasprotju dno sta bila bogato členjena, reka je bila po- z Zahodno Evropo Slovenija torej še vedno in- nekod močno razširjena, obstajali so mnogi za- tenzivira svojo kmetijsko proizvodnjo (npr. na- livi, številna stalna in začasna vodišča, pred- cionalni program namakanja). Na ta način pri- vsem pa izredno raznolik rečni vzorec po dobljeni produkti so oporečni, predragi in ne dolgem in počez. Reka je s poplavami vedno dosegajo kvalitetnih standardov EU. znova preoblikovala orjaško območje prelaga- Evropska unija postopoma, a zanesljivo nja. Vedno znova in znova so nastajala obšir- deluje drugače: npr. v Španski provinci Kasti- na prodišča in peščeni nanosi. Rečni otoki so lia-Leon na 16.000 km2 finančno pomaga kme- nastajali in spet izginjali. Vse skupaj pa so v torn pri ohranjanju tradicinalnega kolobarje- loki dopolnjevale številne čiste, oligotrofne in nja. Površina je velika kot 3/4 Slovenije. Cilj mi- mrzle studenčnice, ki so v lokvah pod ježo ob- lijonskega dežja (430 milijonov DEM v 5 letih) likovale povirna barja. Vzdolž svojih tokav so je ohranitev stepskih ptic, zmanjšanje upora- oblikovale na prodnato karbonatni podlagi be umetnih gnojil in pesticidov ter zagotovitev močvirne predele - "imre". Posebnost pa so perspektiv za mlade ljudi, da bi ostali na po- bile depresije, imenovane "lava", ki so bile ved- deželju (EURONATUR 1994a). no poplavljene in zamočvirjene. Mrtvice je napajal tok podtalne vode, velike poplave so od- . pmjpp našale zarast in usedline, tako da so se starale o. F1 loh zej0 počasi. Loka je bila prepredena z linearnimi, ploščatimi in točkastimi vlažnimi habita- 3.1. SPREMEMBE AVIFAVNE ti. Vodna bilanca tal in mikrorelief loke, ki so ga oblikovale poplave, sta se kazala v vegeta- Razširjenost posameznih vrst ali struktura ciji. avicenoz kot dela življenjskih združb je rezul- Poplavna loka Drave je v celoti služila po- tat odgovorov visokokompleksnih organizmov plavam. Neprekinjeni orjaški pas poplavnih na danosti okolja (Bezzel 1982). gozdov je neposredno vzdolž reke stopnjeval Strnimo za slovenske razmere dobro poz- pestrost tako zaradi svoje sestave (mehkole- navanje avifavne dravske loke med Maribo- sna in trdolesna loka) kot po svoji vertikalni rom in Središčem ob Dravi na podlagi zapi- slojevitosti. Bogato razpredene površine mi- sov SEiDENSACHER-ja (1858) in REiSER-ja (1925) v kroreliefa sicer aconalne vegetacije loke so drugi polovici 19. ter začetku tega stoletja: na zaznamovala tudi povsem suha rastišča - prod- dravskih prodnatih otokih, že neposredno pod nati nanosi, poimenovani "prevoli", ki jih je re- Slika 12 in 13: V 70ih letih so se kovali veliki načrti: možni problemi in težave so bili malo pomembni, če jih primerjamo s koristmi, ki naj bi jih prinesla zgraditev jezera, kanalov in hidrocentrale Formin. Obstajalo je prepričanje, da bo bistveno zmanjšana možnost poplav na 3550 ha (35,5 km2) med Ptujem in Ormožem (iz Bračič 1975). Konice puščic med Markovci in Borlom označujejo mesta, do koder je segala voda ob povodnji jeseni 1993. Figures 12 & 13: In the 1970's, some "great" plans were being made: all possible problems were of little importance in comparison with the benefits to be brought by the construction of the reservoir, channels and the Formin hydroelectric power plant. Many were convinced that the possibility of waters flooding some 3550 ha (35.5 km2) of land between Ptuj and Ormož would be greatly reduced (Bračič 1975). Tips of the arrows between Markovci and Borl indicate places reached by water during the floods in autumn 1993. i o XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS Sliki 14 in 15: Primerjava stanja Drave med Markove i in Gradišči neposredno po postavitvi jezu v Markovcih v letu 1980 (zgoraj) in po posegih v letu 1994 (spodaj): prodišča in travniki so tako rekoč izginili. Figures 14 & 15: The state of the river Drava between Markovci and Gradišče immediately after the erection of the dam at Markovci in 1980 (above), and after the interventions in 1994 (below): the once numerous gravel banks and meadows have virtually disappeared. Sliki 16 in 17 (desno): Drava pod Gradišči (izlivom Psičine) poleti in v času poplave jeseni 1993. V ozadju je vidna Ptujska akumulacija oz. jez v Markovcih (B. Štumberger). Figures 16 & 17 (right): The Drava river below Gradišče (Psičina outflow) in summer and at the time of floods in autumm 1993. In the background, the Ptuj Reservoir with its Markovci dam is well seen (B. Štumberger). 14 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS ^*r*^ ^^'X 1R XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS »•^'•¦^!i----'-t>.-.^'. ' Slika 18: PrhvkaBurtiinus oedicnemus: kot gnezdilka Slovenije iztrebljena s postavitvijo zadnje hidrocentrale na reki Dravi ob koncu70ihlet(K.Wothe). Figure 18: Stone Curlew Burtiinus oedicnemus: as a breeder of Slovenia exterminated upon the construction of the last hydroelectric power plant on the Drava river in the late 70's (K. Wothe). ka ustvarila v času največjih poplav. Niz gozdov je bil prekinjen kvečjemu tam, kjer je reka silovito trčila ob gričevje Slovenskih goric in Haloz; melovja s svojimi podomimi stenami in specifično zarastjo so pestrost življenjskega prostora le še stopnjevala. Na mestu trka so ponekod nastali veliki rečni vrtinci premera prek 40 metrov. F&s med gozdovi in teraso pa so ljudje, upoštevaje naravni ciklus poplav in naravnih danosti, preoblikovali v kulturno krajino, ki so jo sestavljali travniki, znameniti krči (travniki sredi gozda), drevoredi ipd. Gnojile so jih povodnji. Ta del loke je zaznamoval odprt, osončen, nekak parkovni značaj. Skratka: življenjski prostor za rastline in živali v dravski loki je bil imeniten. Do leta 1978, s postavitvijo zadnjega jezera in hidrocentrale Formin, se je ta prostor temeljito spremenil. Rečna dinamika na zadnjem subpanonskem naravnem delu Drave je bila presekana. Mala čigra Sterna albifrons je na Dravi zadnjič gnezdila leta 1981 (Stumberger 1982) in tako so bila uničena edina znana in zadnja kontinentalna gnezdišča te vrste v Slo- veniji. Zadnja prlivka je bila na njenih gnezdiščih v Sloveniji, na prodiščih pod jezom v Markovem, opazovana aprila 1981 (Stumberger 1981), zadnjo opazovanje te vrste na selitvi oziroma klatenju na Dravi pa je iz leta 1982 (Stumberger 1983). Čeprav je slegurja Monticola saxatilis verjetno uničil lov, se danes zaradi prekinjene rečne dinamike melovja zaraščajo, s tem pa neustavljivo izginja njegov življenjski prostor. Majhna kolonija kvaka-čev je s postavitvijo ptujske akumulacije propadla, saj je dravsko žilje presahnilo. Bregulj-ka je zadnjič na Dravi uspešno gnezdila 1993 (Bračko 1995), vse zanjo primerna peščena gnezdišča pa so zaradi izostanka bočne erozije in uravnav reke izginila. Toliko le o nekaterih indikatorskih vrstah ptic rečne dinamike na našem subpanonskem delu reke. Spremembe v načinu kmetovanja s prelomom ter izginjanjem travniških površin ter nastankom velikanskih državnih njiv pa so zadale smrtni udarec npr. rjavoglavemu srakoper-ju Lanius senator in zlatovranki Coracias gar-rulus. Njuno izumrtje se časovno ujema s lfi XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS Ä" -*¦ Slika 19: Dolgorepa raca Anas acuta (A. Bibič). Figure 19: Northern Pintail Anas acuta (A. Bibič) 25 & 15 1 10 0 1980 1983 1990 1994 datum / date Grafikon 1: Upad gnezditvene populacije malega martinca Actitis hypoleucos glede na prisotnost teritorialnih osebkov na 3,2 km dolgem odseku Drave med Markovci in izlivom potoka Psičina. Prejšnji posnetki (Slike 14-17) nazorno kažejo na spremembe v njegovem gnezditvenem habitatu. Graph 1: Decrease in the breeding population of the Common Sandpiper Actitis hypoleucos on the basis of the pres- ence by territorial individuals on a 3.2 km long stretch of the Drava river between Markovci and the mouth of the Psičina stream. The previous photographs (Figures 14 - 17) indicate the changes in the bird's breeding habitat. postavitvijo zadnje hidrocentrale. 3.2. NACIONALNI POMEN Do leta 1989 je bilo v Sloveniji ugotovljenih 351 vrst ptic (Komisija za redkosti 1989). Od teh je po rezultatih Ornitološkega atlasa Slovenije 219 gnezdilk (Geister 1995). V Rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije je 126 vrst (Bračko et. al. 1995). V dravski loki, območju, ki zajema manj kot 0,4 % (80 km2) površine države je doslej ugotovljenih skupno najmanj 266 vrst ptic. Med njimi je 89 rednih ter občasnih gnezdilk (Stumberger1993). Drava je edino znano in redno gnezdišče rečnega galeba Laws ridibundus v Sloveniji. Ta vrsta, ki zaradi močne globalne populacije nikakor ni ogrožena, spada v Sloveniji kot lo- 17 XVI 68-69-70 1995 Slika 20: SivkaÄythya ferina (A. Bibič) Figure 20: Common Pochard Äythya ferina (A. Bibič) kalna in maloštevilčna gnezdilka v kategorijo ogroženih vrst (Bračko et. al. 1995). Skupaj z navadno čigro Sterna hirundo sta v zadnjih letih kolonijsko gnezdila na 5 lokali-tetah na Dravi in ob njej, vendar redno in šte-vilneje samo na eni - otočku Ptujskega jezera. Gnezditvena populacija galeba tukaj šteje 80 - 150 parov, čigre pa 50 - 120 parov (npr. Štumberger et al. 1993). Svoje čase sta vrsti gnezdili na prodnatih otokih Drave. Danes je umetna gnezdišča treba vzdrževati z veliko napora in ustreznimi posegi, saj bi drugače obe vrsti izginili. Nacionalne gnezditvene populacije ptic so bile v Sloveniji jeseni leta 1992 prvič ocenjene v poročilu Komisije za kartiranje in štetje ptic DOPPS, namenjenem projektu ICBP Conservation of disperse species in Europe - varstvo razpršenih vrst v Evropi. Na osnovi znanih delnih kvalitativnih podatkov je velikost gnezdi-tvenih populacij nekaterih vrst v dravski loki nacionalno pomembna (> 10% celotne sloven- Slika 22: Labod pevec Cygnus cygnus (A. Bibič) Figure 22: Whooper Swan Cygnus cygnus (A. Bibič) ACROCEPHALUS Slika 21: Köstanjevka.Äy#7ya nyroca (A. Bibič) Figure 21: Ferruginous Duck Äythya nyroca (A. Bibič) ske populacije): mali ponirek Tächybaptus ru-ficollis, čopasta črnica Äythya fuligula, mali deževnik Charadrius dubius, mali martinec Actitis hypoleucos, divja grlica Streptopelia turtur, tamariskova trstnica/icrocep^a/usme-lanopogon, plašica Remiz pendulinus, kova-ček Phylloscopus trochilus. Verjetno velja to tudi za rečnega cvrčalca Locustella fluviatilis in morda za belovratega muharja Ficedula al-bicollis in trstnega cvrčalca Locustella lusci-noides. Na Dravskem in Ptujskem polju in ormoški ravnici s prilegaj očimi dolinami rek in potokov gnezdi 39 parov bele štorklje Ciconia ciconia (stanje 1993), kar je več kot 20% celotne slovenske gnezditvene populacije. V času spomladanske selitve Dravsko polje oziroma Dravo preleti do 100 ribjih orlov Pandion haliaetus (Vogrin ustno). V ugodnih razmerah pa v nekaj urah prečka Dravo tudi do 167 sršemr\ev Pernis apivorus (Božič 1992). Rdečenoga postovka Falco vespertinus v po- slika 23: Siva gosÄnseranser (M. Vogrin) Figure 23: Greylag Goose Änseranser (M. Vogrin) 18 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS Slika 25: Kontinentalna gnezdišča male čigre-Stema albifrons so bila v Sloveniji uničena s postavitvijo zadnje HE Formin; na Dravi je zadnjič gnezdila 1981 (A. Ebert). Figure 25: Continental nest sites of the Little Tern Sterna albifrons were destroyed in Slovenia upon the construction of the last hydroelectric power plant Formin; on the Drava river it bred for the last time in 1981 (A. Ebert). sameznih letih na vrhuncu spomladanske selitve dobesedno preplavi Dravsko in Ptujsko polje in dele Drave. Videti jo je v skupinah, ki štejejo tudi do 125 osebkov; tako lahko v enem dnevu preštejemo tudi do skupno 500 osebkov (Štumberger 1993). Široki rečni prehodi (koridorji) so torej izredno pomembne selitvene poti tudi za ujede. Tako za rdečenogo po-stovko prav čez Dravo oziroma vzdolž njene rečne doline poteka ena najpomembnejših srednjeevropskih selitvenih poti te vrste^. Fav-nistična opazovanja (npr. Sere 1990, Štumberger 1995) kažejo, da izrazita spomladanska selitvena pot poteka v smeri Z - V , kot v lijaku od Cerkniškega jezera, Ljubljanskega barja, celjske kotline, Dravskega in Ptujskega polja, nakar se odpre proti F&noniji. Zaradi izrednega položaja slovenske sub-panonske Drave - na samem jugozahodnem okrajku Alp in na eni najpomembnejših južno-srednjeevropskih selitvenih poti (predvsem med t%nonijo in Mediteranom in med centralnim delom Srednje Evrope ter Sredozemljem) - je pomen tega rečnega segmenta več kot regionalen, je nedvomno nadregionalen (Štumberger 1993). Na Dravi in ob njej se nekatere vrste ptic v času selitve pojavljajo v velikih koncentracijah. Doslej zbrani kvantitativni podatki, zlasti vodnih ptic, so impresivni in bistveno presegajo nacionalne okvire. Npr. v enem samem dnevu je možno ob višku spomladanske selitve na Dravi videti med 5.000 in 8.000 črnih čiger Chlidonias niger (Štumberger 1993). Če upoštevamo pogosta umetna vodišča v rečni dolini pod Mariborom, pa to število že dosega številko blizu 10.000 čiger. 4000 in 1 3000 TJ | -a * 2000 > t looo o o f~"hlir1nniz>c: nir ror 1 :,;¦-¦¦¦¦¦ :i:::::>:::::::;:::::::: 1111 >:-::::x::::::::::::: mtmm :-:•;•:•:•:•:•:•:•:¦:¦:•: 1111$ —t— lit — 50 als 40 3 TJ • •—< div 30 C ¦!-< O 20 M X> V_ ^X LFLs > /••1 \*i -itffe-ZnSDvcl Kft/h»»^ . L- ^T >-5^-^^^T\, f^ / /ti;-, K? ŽA^s* tsS^A J* K/ "P"^ ;«L- *JU .'lira ii,__ . '. te___ V «t