324
Turšični storži v gorkih — turšični storži
v merzlih krajih.
Gosp. Oellacher v Inspruku je dvojno, iz storžev ti-roljske turšice napravljeno moko kemijsko preiskai; ena je bila iz Inspruka, tedaj iz merzlejega, druga pa iz Trienta, tedaj iz gorkejega tiroljskega kraja.
Najdel je po natanjčni preiskavi, da sladkora (cukra), gumija in vode je bilo v obojni moki zlo enaka mera; al kakošen razloček je bil v močnatih delih! Moka in s pruskih storžev je v 100 delih imela 36 delov močica, moka tri en tiski h storžev pa le 12, tedaj za 24 odstotkov manj.
Ta preiskava nam tedaj očitno kaže , koliko moč ima gor kot a do različnih delov ravno tiste rastline. V gor-kem podnebji okolice trientiške seme veliko bolj dozori kakor v merzlejši inspruški, in tedaj izpije iz storža, v kte-rem tiči, veliko več močnatih delov, — v merzlej-šem podnebji pa ne dozori in se ne pridela seme tako popolnoma, tedaj ne izpije iz storža toliko močica kakor v gorkih krajih; močnatih delov tedaj reč ostane v storžih.
Kakošen nauk si toraj kmetovavci, kteri vejo tudi storže v prid obračati, zamorejo posneti iz tega?
Tale: Turšične zerna (seme) so v gorkih krajih vse polne močica, zato pa ga storži veliko manj v sebi imajo in so tedaj manj tečni in redivni, če se v moko zmeljejo; nasproti pa v merzl ejših krajih obderže storži veliko več močica in ga ne oddajo semenu.
In kaj sledi naposled iz vsega tega?
Tole: Čeravno ni nikjer pametno, ako kmetovavci za-metujejo turšične storže, ki imajo vselej nekoliko redivne stvari v sebi, je toliko večja napaka, ako se zametujejo v merzlejih krajih. V merzlih krajih imajo storži posebno veliko močnatih, tedaj redivnih delov v sebi, naj se že peče kruh za ljudi iz moke turšičnih storžev, ali naj se s poparjeno moko pita živina.         (Bothe f. T. u. V.)