St. 27. V Gorici, 6. julija 1883. Sedaj XIII „Soča" izhaja vsak petok in velja po poŠti prejemati« ali v Gorici na dom pošiljana: Vse let«.....f. 4.4» Pol leta.......?.20 Četvrt leta ......1.1» Pri oznanilih in fak.i tudi pr ..pu- Ifnicah" se plačuje za naviulno tristop- no vrsto: 8 kr. &» se tiska 1 krat 6 " " ,'! i! * !,' Za vffče črko po prostoru. Posamezno gtevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicnh v gosposki nlici lilizu ,,tr«'h krou", na starem trgu in v nunsk-i ulici ter v Trstu, via Ca-sorma, 3. Itopisi naj si: blagovoljno poSiljajo nrciliiifttvi: ,.Roceu v Gorici v Via Aacoli 8, I., narocniuu pa opravniSfcvu „So8e" Via della Crocc fit. 4. II. Itokopisi ae no vraCajo; dopisi naj se blagovoljno franhujcjo. — Delalci'in in uiugim nepremofcniro se imrofnina twin, akoiji) oglaso pri opravniiitvu. =^—T~T~-~C~~TIZ. Slovenskim volilcem na Goriskem! Podpisani odbor se prav iskreno jzahvaljujc vscm gospodom volilcem v de^elni zbor goriSki, ki so s svojera neomahljivim narodnim prepri-(tenjem In vzgledno sloznim pontopanjem disegli, da so bili od volilnega odbora priporoceni kan-didati enoglasno ali pa z veliko veeino izvoljeni in da se je tako zavednost In politicna omika goriskih Slovencev daleC na okoli v najlepSero svitu pokazala. Predragi rojaki! prekosili ste vse nado node, premagali vse tezave, osramotili naSc na-sprotnike, ovenSali svoje glave s slavo, katero Vam priznava in podeluje ves slovenski, pa tudi drugi svet. Politicna diseiplina, ki se je pokazala pri nasih volitvah, bo sluzila drugim v lep vzgled *, dokler se drzite take discipline, ne bojte se sovraga, predragi rojaki. Lepo sto si osvetili lice prod celim svetora; Cuvajte thist, katero ste si v obilni raeri pridobili. Sprejinite najsrenejSo zahvalo za uzorno hrabrost v boji in za slavno zraago. V Gorici, 4. julija 1883. Centralni volilni odbor. Po volitvah. Volitve v dezelni zbor sodovrsene. GoriSkiSlo-veuei smejo s ponosom kazati na nje. Pokazalo se je, da goriSki Slovenci se zavedajo svoje naroduosti, pa tudi da se zavedajo poltttcnih pravic, .katere jtm po-daja ustava. LetoSnje volitve so bile skuSnja zreiosti za narod slovenski na Goriskem in za ojegove vodi-telje. Oboji so piestah* skuSnjo izvrstno -,n so prisi-lili celo sovrazmica, da jih spostuje. Malenkostni po-gre§ki na eni ali drugi strant tie smejo kaliti obcue-ga veselja. Slovenski razumtiiki naj si zaponmijo, kar je bilo morda pomaojkljivega, in naj se iz tega ucijo za prihodnje delovanie. Slovenska politika na Goriskem je dobila po ie-tosujih volitvah velikansko zaupuico in potrjenje; na-sprotniki so pa osramoceni in lahko apozoajo, da narod ni za koristolovsko politiko brez narodnih nacel, ampak da odobruje tako delovanje, ki zdru2uje narodna nacela z napredkom v dusevaera ia gmotnem USTEK. B R K I N I. (Pise Ivan BerMak.) Komaj jame cerkvent zvon z visocega zvonika va-biti verno ljudslvo k zornim masam, uze izbera mlado in staro v svoji hisni zalogi najdebelejsih lepo rude-Cih jabolk. In Se jih v slabi letini doina ni, naroc6 si je za Lasa pri sosedu, cesto tudi za drag denar v bliiujein inestu, kajti ni ga piilidnejiega in bolj Ci-slanega darn za bozicoi praznik pri polnocni ma§i, nego vsaj dva para lepo rude&h jabolk. Beseda darovanje (ofer) kaj prijetno zvoni bor-nemu Brkinu, zato ves razvuet koinaj pridakuje praz-nikov, ker takrat mu bode arefia dana, poloziti svoj hvale^ni dar na zertvenik bo2ji. Ta prelepi obicaj, ki nas spominja t:a rainole ease, ko so na§i pradedje svoje poljske pridelke in svojo 2ivino bogovom darovafi, vidiino akoro povsod na kmetib, razli5ni so le darovi, ki se pokladajo na oltar. Toda ta obred se ne vrLi v vsih Slovencih samo na bo^icni praznik pri pol~ nocni ma§i,kakor je to pri nas navada, temveC tudi druge prazoike mej letom. Najveeje veselje in aajvecjo mio gWuti z lepiui darora preskrblje^ ^eljao, ko mu oziru. Eno brez drugega je nepopoino; narodna po-litika brez gmotnc podlage je jalova in ne obrodi sadu, ker nima zemlje, v kateri bi korenike pognala, ali pa nima stebra, ua kateri bi se osiouila. Gmotno koristolovje brez vzviseuih narodnih naCel je nevrediio poganjaDjo ter postaue tudi uecastno in sramotno, ako narodna nacela prezira ali celo zatajuje. Sloven-ska politika je izra2ena v sloveuskem politi^oem na-Celu: vse za vcro, dom, cesarja. Vera uci najviSe ideale, dom zahteva krulia in soli, cesar spominja zve-stobo in pokorscino do postavnih vladarjev. To politiko poudarjajo goriSki narodnjaki ze vec let, Na podlagi tu politiko so zahtevali, naj se ua-rodu ska^uje cast in naj se govori h njim v njego-veui jcziku, uaj mu uraili piiejo slovenski in naj se mu pocUdi omika v domafiem jcziku, da bo mogel tudi gmotno bolj hitro in bolj uspeino napredovati. NaS narod je zaveden, je to spozual kot dobro in je z lastno mofijo podpiral piizadevanje svojili voditeljevv tern oziru. — Nekat«rim gospodom pa to ni bilo vietf, privoScili so siqer Slovflncem kako materijalno kost, n. pr. kako cesto ali kaj takega, ali pricakovali so, naj narod zarad gmotne kosti, do katere je iinel ve6 ali nianj pravice. pozabi na druge svoje potrcbevdu-§evuem oziru. Zalibog, da se uahajajo ljudje za vsa nacela iti vsa prizudctja; tako se je zgodilo, da tudi za to neslovensko politiko, ki pusti Slovoncu le za peajo veljati kot Slovenca, so se dobili mod nasimi sorojaki nekateri mozje, katerim se zdi bolj laliko prikimovati, ko svoje notranje prepriCanje inleljena-roda neustraSeno izra^evati. Na te moze so se zana-Sali gospodje, ki niso prijatelji slovcuskih zahtev, in so niislili, da i njili pomocjo (in se s katero drugo) pri volitvah zmagajo. Ali ti gospodje so se straSno spekli: Narod je poznal svoje resuicne prijatelje in se ni dal zapeljat od neresniCnih. Celo taki mozje, ki so bili prej mehki alt popustljivi, so ob Casu vo-litev spoznali vaznost sedanjega trenotka ter dolznosl, da rcJijo narodu cast. Tudi taki so krepko podprli narod no delo in le redki so ostali v taboru visokih ptijateljev. Slovenski narod na Goriskem se je po-kazal politifino zrel, ki zna volilno disciplino, ki stoji kot en moz za svojo narodnost in za slovcnsko politiko. Slava takim volilcem! Slava taki dezeii! Volitve v velikem posestvu goriskem. Italijansko veliko posestvo je imelo letos vpisanih volicev 184, volitve se jih je udele&lo 30. junija 74 in sicer 37 oaebno in ravno toiiko s pooblastili. Manj* iz stolpne line pribrli boiicna sveca in skoz terano daljavo zapoje malega zvona prijetni glaa, vabed ga k polnocni ma§i; a otoino utriplje srce onemu, ka-teremu ni dauo poloziti dard ua ^ertveuik vse.mogo5-nemu. Ker na oltarji za takove darove ni primernega prostora, zato stojita poleg duhovoa na desni klju-Larja, dr2e5 jerbas, v kaieri pokladajo mimo idoci svoje darove. Ko se jedna posoda napolni, pri rokah je druga, ker radodarnosti hvalezmh src se ne stavijo meje. Bo2icni ve5er, y nekaterih krajih tudi vefier pred novim letom in pred sv. tremi kralji od mraka v po-zno no5 lepo vbrano zvone. Mej zvonenjem se hiSna obitelj greje okolo nenavadno velikega ognja, katerega vzdrzuje „boz1caika, t. j. velik hlod, ki sluzH bo^ifine vedere mesto zglavnika. Med tern si prtpovedujejo pravljice, poj6 razne, osobito bo2idne pcsni, ter zali-vajo z izborno pijaco dobro vecerjo. Ocetu se bo2ic-nega ve5era ne tozi do kleti, in tudi inati je tedaj zeld radodarna. Na boz15ni vefier je v vsaki hi§i navadna jed »m6§anicatt, t. j. jed z vseh domaeU pridelkov n. pr. repe, zelja, fiiola, jecmena, boba, graha ltd. Vse sku-paj se kuha v jedni posodi. Mej jedjo stoji pod mi20 ^leteaica noloa sena, za tio^iCpega flkonji^a", kalo je torej pri volitvi 110 volicev, kar spricuje, da se ne brigajo veliko za bvoje politico pravice. Izvoljeni so bili: dezelni glavar vitez Pajer, dr, Verzcgnassl odvetuik, in Miklavg Benardelli, veleposestnik. Slovcnsko veliko posestvo je imelo 189 vpisanih volicev, mod tern; 8 mrtvib. Na voliSci je bilo 188 glasovatcev, vetinoma osebno, mnogo pa tudi po poo-blasfiencih, ter so pokazali, da znajo ceniti politico pravice in da jib ho^ejo izvrsevati. Mnogo volilcev je prislo iz daljnih krajev, ker so vedeli, da letos vsi-lujejo nepoklicant ljudje kandidate v slovensko veliko posestvo. liazun kandidatov, ki so bili poatavljeni od goriSkega volilnega odbora na podlagi posvetovanj o2jo-ga odbora, sklepov poinuo^onega odbora in potrdila velikih poscatnikov na shodu, h kateremu so bill va-bljeni v s i brez izjeme, oglasili so se bili §e drugi kun-didati, o katerih enem se ne ve (i), kilo ga jo posta-vil, o drugih dveh trdijo Italijani, da 80 jih poatavll! oni. Eno listo so imenovali narodno, drugo pa vladno, in zdi se, da ne po krivici. Na dan volitve so prilli volilci o pravem Casu v Gorico, ali uamesto v Citaliiico so eli najprej nk trem kronani", kjer so se skoraj do dobra sprli, ker nekateri so dr^ali za narodno listo, drugi za vladno, tretji bo hoteli narediti kompromis mod oboma, 2etrti so geleli spraviti v zbor g. Faganela. Najprej bo se zjedirUi Brici, poseboo doienji, da hofiejo drzati Ko-cijancifia in goriSko listo, katero so bili za svojo &pre-jeli. Vipavci iz braniske doliue So iz Ajdovicine so bili brez izjeme za narodue kandidate, izpod Cavna so mnogi zeldi Faganela, za katerega so glasovali tudi Kanalci; Tolminci in Bolfiani so bili razun 2 glasov za narodne, volilci iz dolenjega Krasa (poseb-no Komenci in kar jih je pod GradiSko) so bili za kandidate volilnega odbora, Selanci pa veciuoraa za Gorjupa. Bliinja okolica goriSka in mnogo Gorifianov so dobro drMi, vendar pred volitvijo ni biloSelahko razsoditi, kam se stvar obrue. Kakor smo priporofiali, tako so volilci tudi sto-rili: priSli so aazadnje v ditalnico in od tod o pravem (Sasu v volilno dvorano, kjer so volili komisijo iz svoje srede: KocijanCi^, Kovacifi, mejni grof Obizzi, Liceu. Zn predsednika so izvolili grofa Obizzija, kije prebral dotiSne postave in je v lepi slovenSfiini pov-darjal, naj volilci volijo po svojem prepricaoji. Na to je mejni grof prvi glasoval za narodne kandidate ; za njim so §ij drugi. Lepo in vzgledno se je vedel baron Tacco iz &teverjana. Najprej je volilce okregal (zuuaj volilne dvorane), da se med seboj prepirajo in da niso edini, potera je pa z jasuo besedo glaaoval za kandidate goriskega odbora. To seno sluzi vsej domaCt govedi na bo2icni praznik v zajutrek. Kar se dostaje bo2jih jaslic, morara omeniti, da je ta navada pri nas skoro popolnoma izginila. Na§e ljudstvo trdi sploh, da vsa zlvina v hleva bozlcno no6 govori o osodi, katera bode istega leta vladala s hisnim gospodarjem in njegovim imetjem. Zato bi clovek brez greha, ki bi Cuval mej polnocuo maSo na odru, lehko doznal gospodarjevo sreco ali nesrefio, vsojeno mu za prihodnje leto. Zel6 bi u2alil na§ega verskega gorjaua in bi veljal za brezverca tudi oni, ki bi se drznil trditi, da se za trenotek bozlS-nega vecera vsa voda ne izpremeni v vino, 0 novem letu ni pri nas nifi posebno zauimive-ga. Yecer pred novim letom, po nekaterih kraSkih vas6h Bfantjea pojo pred hi§o slehernega kmetavvu-scrlo novega leta, a zato dobe meseno klobaso, jajec itd. in domafia Hi jim pikloni nekoliko belicev. V tej noci tudi privezujejo va§ki fantje deklicara na hi§ne duri in na spalnicno okno lepebrzote, za katere drugi dan od doticuih deklet orehov zahtevajo. SltiCajuo sera potoval skoz neko kraSko vas novega kta dan, ter opazil na vsakem orehu, ki je stal v vasi in okolo nje privezan visok kol, ki je nosil na gornjem konci veliko brzoto visoko nad vsemi drevesnimi vrhovi — y ^nftmeDJe novega leta, (Dalje pride.) Pokazalo se je precej, da goriSkim kandidatom se godi boJje; nasprotniki so zaceli pogum zgubljati. Proti I. uri j bila volitev dovrSena: prav niuogo vo-like? je ostah> do zadujega v dvorani, da bi biH kmalu pri rokah, ako bi bila potrebaa ozja volitev. Se le ko so bili popolooma preprieani, da ne pride do nje, so odSli. Slava jim! — Voljjsui so: Anilrej Koci,uicic s 116, Fr. PovSe z 89, dr. Ivanfiifis 85 glasovi od 13S oddanih glasov. Gorjup je dobil 53 (drugi pravijo 56) glasov, Fagaoel pa 49; zadnjega so kandidovali nje-govibliinji rojaki- Gorjup je dobil oajvjsL glasov od Italijanov, od Slovencev jib ima tezko 20, Ako Je res, kar trdi BCorri«re*, da je bilo G-u zagotovljenih 50 italijanskih glasov, bi iniel G. samo 3 (6) sloveuske gks»; all to je neverjetno. Ham nasprotni Italijani hocejo poSiti od jeze, da ni propadla lista goriikega volilnoga odbora; nam prijazni Italijani se pa z nami veselijo in so nam deloma pomagali, deloma so bili pripravljeni pomagati v slucaji velike sile, Slovenski volilci so si pa s fiastjo toll) ovili in so si pridobili spoStovanje pred Slovene! in poattnimi Italijani. Dopisi. Od levega brega SoCe, 30. junija. ~ Biio je in parkrat v lista »Soei* govorjenje o krajnem Sol-skein svetu v Gradnem ter o seji, v kteri je skleoil, da ne sine ucitelj zarad zakasnenja otrok kaznovati, dokler se ne bode v solo zvooilo Ta sklep priznal je tudi tauikajSnjt gospod ucitelj. (TamoSoji gospod ueitolj nam je pisal, da ni odobraval tega sklepa ni v doticni seji ni kasneje, ampak da se je prizadeval, kolikor je mogel, da bi tisti sklep ne obveljal. Ur.) Gospodu u&teljtt sosedu se to priznanje ni zdelo pa-metuo, zato se je v 23. Stev. 8So6e* javno oglasil. — All ubogi sosed je priiel pod kladvo; dopisnik iz Gradnega mu odgovarja ? 25, St. „Socea rekog: „Ni-h krajni Solski svet prva Soiska oblast nad ucitdjein? Zakaj bi ojegovega sklepa- ne smel priznati ucitelj?8 Sklepa, o katerem je govor, ucitelj zarad tega ne more priznati, ker po mojem nmenji se ne vjema z duhora postave, Ucitelj sme kaznovati kadar otrok zakasui Solo podastni krivdi, ne glede na zvo-aenje. Nadaije pravi omenjem dopisnik: „kakor ima uCiteJj pravico zahtevati od Solskih otrok, da mu ob dolocenem easu prihajajo v Solo — ravno tako imajo Solski otroci (oziroma njih roditelji) pravico tirjati od ucitelja, da jim preskerbi redno zvonenje v Solo." Ta je ravno tako pametna, kakor da bi rekei: Eakor ima sodnik pravico klicati Yas k sodniji — ravno tako imate Vi pravico tirjati od sodnika, da pride po Vas s kocijo, ter Vas pelje k sodniji. Kakor se zdi, gos-pod dopisnik, Vi spadate v visto onih stari§evt kteri bi zahtevali, naj ucitelj Solsko mladino tudi redi. Za Boga, poyejte, v kteri knjigi ste dobili te nauke. Kako se more od ufiitelja tirjati, da naj v §olo zvoni? Je li morebiti njegova dol^nost plaCati zvonaija? Zvoni H zaradi u&telja ali zaradt otrok? Zupanstvu je doMnost skrbeti za blagor svoje obcme; blagor obCiue je pa tudi, ako otroci redno iolo obiskujejo ; zato je zvouenje v §olo 2upanstvena doMnost, ako ni v kakeui kraji drugacne navade ali druge pogodbe. Prav za prav, 6e hofiete vedeti, kaj je Solski zvOn, Vam Se to povem. Solski zvon so pridni in skrbai stariSi, kteri zuajo Solo in nauke ceoiti, ter sktbijo, da se njih otroci podueljo. Otroci takih stariSev ho-dijo brez ure in zvona redno in toeno v Solo. Otroci onih stariSev, ki nimajo gori navedenih lastnosti, za-hajajo neredno v Solo, ako jim ura tudi po nosu bije. Sapienti sat. (Gospode dopisnike uljudno prosimo, naj nam jenjajo zvoniti o tej stvari, ker smo ie dosti siisali. Ur.) _______ Kofaarid, dne 3. julija. Dopis iz Bolca v „Edi-nosti" od 30. junija imenuje Eobaridce in druge oe-kako narodne izdajice, CeS da niso volili v narodnem dubu. Spravii se je tudi na goriSki volilni odbor, ter mu oclta, da je svojevoljno postavil g. Jonka za kan-didata. Da, celo zanika mu pravico nasvetovati kan-didate, rekofi, da vsak kraj najbolje pozna svoje moze. PoCasi, g. dopisnik, pocasil Vi toraj ne prizna-vate neobhodne potrebe voiilnih odborov ? Zalostco! Pomislite Je kako zalostni nasledki bi lehko nastopi-li, ko bi vsak trg, vsak kraj postavljal svoje kandi-date, naj bodo ti Se tako sposobni ? Vladna stranka bi povsod zmagala in gorje namr ako bi nam bila vlada nasprotna. Toptala bi lehko aaSe svetfnje in iiaSe pravice in kdo bi se jej mogel vstaviti, kdo bi jej mogel to zabraniti? Kdo bi-bil kriv nesreCe, kibi nas lehko zadela? Mi sami z vsemi naSimi izvrstnimi kaudidati. V slogi je mo6 in reSitevl In volilni odbor, ne pospeSuje li sloge? Pa ceinu bi vam potrebe voiilnih odborov Se dalje dokazoval ? Saj to gotovo sami pripoznate, le da niste dobio premislili, ko ste vaSe besede pisali. In Ce je volilni odbor potreben, zakaj mu niste svetovali, zakaj ga niste podpirali? Da pi pa naSgoriski voliM odbor svojevoljuo postavil bit za kaudidata g. Jonka, to je laz. Ozji volilni odbor se je po tehtnem prem:sljevauji odIoLil za g. Jonka; sklical je zaupne moze v Kobaridu, razjas-nil jim je povsvojem zastoptiiku razmere in vprasal jih za svet. Se isti popoidan podala sta se dva uda ozjega volilnega odbora v Bjlec, da se preprifiata o tamoSnjih razmerah in o tatuoSajem miSIjenji. Tarn iziekla se je vecioa oWInskega starasinstva boISkega za g. Jonka, to jc: 14 staraSIn od 18 navzo&h. Tudi g. Jakopid, s katerim sta se omenjena gospoda po-svetovala, je rekel, da g. Jonko je edini kaudidit. Tako vidite je postal g. Jonko Se le kandidat. Ali se je o2ji volilni wlbor posvetoval tudi s Tolmiuci in Kanalci, tegi ne vem. To pa vein, da tega bi tudi ne bilo potreba, ker BolSani in Kobaridci imajo ogromno vefiino glasov. Manjsiua pa bi morali slasovati % vecino, ali pa gla-sovanje opustiti. (j& g. Jonko ni hX jw* volji boMkim narodnjakom. zakaj niso to povedali precej tisti dan poverjeuikomt volilnega odbura, ali b* m bilo takoj mogoCe, zakaj niso pozneje Se pravotetio naznanili odboru v Gori-co? Saj je aSoca* Se le en tedeu po tem sklepu obja-vila kandidate. Ali tako spolnujete doHnost narod-njaSko? Ako bi bili vaSi uzroki tehtni, opravifieni, kaj menite, da bi ne bil storil volilni odbor svoje dol^nosti, ali, ko bi je ne bil, da bi se mu bili voliici udali kar tako, brez premisieka"? gotovo n6. Ba so bolSki na-rodnjaki kac na svojo roko pozntye postavili svojega kaudidata, kakor bi hoteii kljubovati, je li to morda pametno ? Da je njih kandidat g. sodntk JakoptC res izgle-den naiodnjak, poSten in neomahljiv, to radi verjasne-mo in smo prepricani. Siava mu 1 BoK*ani ga poznate, a mi Kobaridci in najbrL tu.lt Tolminci in Kanalci ga poznamo le po imenu in kot narodnjaka le iz ca-sopisov. D<* so dali Tolmiuci giasove g. Jakopidu, se je godilo, kakor se zdaj sploh g«>vori, zatof da bi g. Jonko, kaiiuidat volilnega odbora, propndel. Ali g. Jonko je dal Castno besedo volilnemu odbora, Koba-ridcem in gotovo tudi Bol&mom, da se bo vseluj po-tezai za naSe narodne pravice, ter da bo va-elej gla-soval z naroduimi poslauci. Ni se torej treba emliti boISkitn narodnjakom, da smo se Kobaridci odfo&li, in tudi glasovali za odborovega kandidata. Tudi ko bi toh ruzlogov ne imeli, drialt bi se bili br2e ko ne, volilnega odbora u2e radi sloge, n2e radi disciplim;, ker katn bi nas lehko nesloga pahinla, ornenil seni zgorcj. Ce BEdittosta nekako odobruje postopanje bolSkih in dcugih rodoljubov glede zadiijih volitev, ni mozko postopala. Tako pocetje bi morala odlofiuo grajati. Toliko v obrambo volilnega odbora, v obrambo Kobatidskih in druzih volilcev, ki so v resnicno narodnem smislu glasovali. K prihodnjim volitvam nam pa Bog pomagaj do popolne sloge. ________ Kobaridec. Z BoISkega, 25. jam 1S83. (Po volitvah.) Vo-litve za kmefike obfiine iziSle so letos pri nas uepri-fcikovano dobro. V Tolminu Se do sedaj ni bilo sh-Sati 0 jednoglasui zmagi narodnih kandidatov. Pohval-uo oraenjati 6em tu Se pos^bej boISke volilce, ki so volili vsi narodne prinorocence — razeu zaanega Cez SoSkega 2upana g. V., ki jo je bil potegnil iz dvorane s pescico svojih somiSljeucev. Mo2 mi?li, da je prav moz; pnstimo mu to veselje! Pravili so, da je bilo pri volitvi tudi kakih 12 duhownov, 3 celo v komisiji, da celo predsednik volitveni komisiji je bil — zupnik Ivaneifit Kaj pa to? Kaj se imajo ti Ijudje mesati mej take refii? Zvdrugo besedo — dejal bi na§ okrajni upravitelj g. S. — „Ljudje ae dajo pre-ved voditi od dubovnov". — O'sled takih in enakih ^dobrih svetov* baje neki g. duhovnik ni bil Sel k prvotni volitvi — ni se hotel puiiti tamkaj — in prav zaradi tega tudi isti ni bil izvoljen v volika.) — Kar se mens tiee, ne vjemam se v tem z g. podglavarjem: spreobrnila me je neka — pridiga I Slisal sem uekd6 cerkveni govor; pridigar je obravnaval izrek: Bduhoven naj ostane pri duhovnih opravilih". Govornik je sploh pritrjaval temu izreku; samo 0 mejah, do katerih more m sme segati duhovnik, ni se skladal s „posvetnjaki*. Mej drugim je bilo nekako i tako govorjenje: ?Vsak beric in berac si prisoja daada-nes pravico, vtikati se v volitve — uapravljati, prigova-rjati in svetovati: samo duhoven naj melCi?! On bi ne smel govoriti; ne grajati, ce treb§} ne svetovati, kakor prav ? On naj molci; dasi uprav on navadno bolj dale6 vidi — boljse uamene ima, kakor kedo drug*H.» Cuj, Ti kmet slovenski, 5e imaS kde prijatelja — pravega, resniSnega, vernega, zvestega prijatelja — onda ti je duhoven tak prijatelj, ki ti zares dobro hoce I... Se ve da se ima duhoven pri takem svojem delovanji cuvati, da ne dela zoper pravico, re-s n i c 0, postavni red; varovati se ima, da se ne trkne ob — p 0 s t a v 01... Pa zakaj se nekateri spodtikajo nad takim delovanjem duhovnov? — Koga se boji tat najbolj ? Luci — straznika — gospodaria! Koga sovraftjo naj boij hudobai otroci ? Ostrega uci-telja, strogega vzgojitelja I Koga se plaSijo la^niki in sleparji ? Takega, ki jim more dokazati njihova slaba dejauja? Zakaj napada sovra&iik pastirja? Za to, da bi tew l^e vjel CedoS Zakaj akuiajo vcasih duhovua v zakristijo zakleniti ? Da bi ne motil voiilnih rib-Cev lu .. Nu s kratka: raene je mol piev^nl in spreo-brnil. Prtj sem bil drugih misiij 0 duhovnu in nje-govih opravilih — sedaj sem spet drugih. Modri posluSa in preiniStja; predomisel je boljSi kot misel t Duhovnom uaSim pa klicem glede preteklih volitev: Mozki ste bili — Se v prihcdnje takol Tudi, ako bo volitev v soboto, kakor se vdasi izgodi — ali po nakljuebi, ali nalaSC, tega do vem — tudi ako stanujete v Trenti ali Podbrdom; tudi ondaj na boj-¦— volitveni boj! Na boj za resnico — za pravico — za korist in sreco ubogega naSuga naroda — na boj p o postavni p o t i ?. d 0 v 0 1 j e-d 1 m i p r i p 0 m 0 c k i! Ne dajte, da bi Vas zaklenili v zakristijo 1 ___ Spreobrnjeoec. IZ CerOVega, 3. julija. — Dez za solncem mora biti, zalu.st za veseljeiu priti. V nedeljo 1. julija bil je vro6 sopareu dan. Solnce je uapelo vse svoje moci ter jo tako pripelwlo, da ni bilo i'm atvar-ce, ki bi si ne bila privosdla hladue sencq. Hitro popoldue ^o si; pa ule valile kope temno sivih obla-kov sem oil Julsaih planiu. Proti 4. uri je bilo pa uze vse nebo preprezeuo in kazalo je, da vsak treno-tek oblaki zlijejo svojo mokroto ua pekoSo solncne 2arke, kateri so hoteii samovlastno vladati. Pol ure pied dezjetn je castiti gospod vikar dokoncal popol-dansko slu^bo bozjo, od katern se je veciua radove-duega jjudstvit pomikala proti Soli. Kaj pa je bilo tam? Solska mladina okincala je z raznovrstuimi cve-tlicarai Solsko sobo, v katerej je imela svoje ucdoUio veselje. Praznovala je Se le sedaj svojega patrona sv. Alojza, V casu ene cetrti tue bila je sola vsa nap,)l-njeua z ljudiat tako, da bolj ni mogla biti. Ker je uretilo hudo vreme, bi bilo slo rado vse pod streho; ali vec ni bilo mogoc«, zato so su nekateri zadovoli-li, da so zuuaj ostali. S pricetkom nedol^nega vese-lja je priceio na vso moc dezevati, grineti in troaka-ti. Vkljub temu je zbruua Soiska mladina uadaljevala svoje delo, da bi vreduo pocastila svojega patrona. Program ali spored, kateri je bil sestavijua iz raznili pesnic (mud temi tudi cesaraka pesen), iz dveh de klamactj in iz majlme pa micuu igre v 3 dejmijih z naslovom RMali godec" priobfieno v Vrtecu po zua-uem ujegovem urcduiku I v. TomSicu, so niladi igiai-ci prilieuo prav dobro izvrsili. Zalibog, da ni bilo* mogoCe uajti v to svrho veCjega prostora. Soiska za-bava se je koucala z govorom g. ucitelja, v katerein je z vsemi posluSalci uavduSeno zaklical trikratui zi-viol naS'iina presvetlemu cesarju Fruucu Jo^cfu I. Nabralo se je tudi med posluSalci nekaj milodarov v koriat sol. uiladiui, za kar se najiskrenejSe zahvaljuje radodarimn rokaui vsa Soiska mlade2. Globoko ginjeni razidejo se z zeljo, da bi spet kaj tacega doftveli.__ Komuj ptidejo ven, razuese se 2alostua novica po vsej obciut, da je med uevibto trescilo v Doleujem Cerovem v cerkev sv. Lenarda v stranski altar. Na vecer se zve Se zalostuejSa novica, da je uamree tudi v Gorenjem Cerovem treScilo v stranski altar cerkve svetega Aiiklavza. Hvala Bjgu, prav velike Skode ni nikjer, ui v Gor. ni tarn v Dol. Cerovem. S tem je pa potrjena prislovica, ki stoji na celu dopisa. Politidni pregled. Povodom ccsarjevega potovunja piSe dunaj-ska B\Viener - Abendpost* od sobote sledede .* „Jutri nastopi Nj. Veli6anstvo za daljso vrsto dnij nameujeuo potovauje ua Stajersko iu Kranj-sko. Prebivalstvo onih krajev, katere bode pre-svitli vladar osrefiil s svojim obiskom, pripravlja se povsod najskrbnejse, da dostojuo sprejme svojega Ijubijenega vladarja. Vnovic se ima pr> kazati vsemu svetu, da sogiasijo vsi narodi sirne drzave brez razlocka narodnosti v iskreni lju-bezni do prevzvisenega vladarja, 6egar ocetovsko sree bije jeduako gorko za vse, da sogiasijo v zvesti udauosti roduej vladarski hisi, v kateri je od nekdaj bila najiepSe in najblazje uteleSena drzavna inisel". Deloma se je to ze obistinilo. Cesar jedo-spel v nedeljo v Miirzzuschlag, kjer ga je pri-cakoval stajerski namestnik baron Kubeck in brezbrojno steviio ljudi, katero je vladarja nav-duseno sprejelo. Tudi od tod do Gradca je bil cesar povsod jako slovesno in prisreno sprejet, od vseii- krajev je vrelo ljudstvo na postaje, da pozdravi preljabljenega vladarja. Najsijajnejsi pa je bil sprejem v Gradcu, ki je po vseh poroci-lih jako ukusno okinean in v zelo sijajni obleki. Da bodo nasi bratje na juznem Stajerji in na Kranjskem presvitlega cesarja isto tako srCno, ako mogo6e, se sr^neje sprejeli, o tern ni dvoina. Volitve aa. Cegkem w konCane. Kakor smo 52 pricakovali, izvr§i!e so "se za Gelie jako povolj-no, Ti so si priborili zopet ve&no v de^elnem zboru in dezelnem odboru. Voljenih je v kme6-kiii ob&nah 49 Cehov in 30 Nemcev. v mestih 40 Oekov in 32 Nemcev (Praga je volila iz-kljufljivo Cehe), v trgovinskej zbornici 3 Cehi in 12 Nemcev, v velcposestvu 70 Cchov. Ker je 5 virilistov narodnih, jeden pa po nnslenji Nemec, ima ceski dezelni zbor skup 167 C'ekov in 75 Nemcev. Za dezelnega mar&ala (glavarja) imenovan je knez Jury Lobkovic, za njegovega namestnika pa dr. Waldert. Zborovanje se je prifielo v cetrtek 5. t. in. NaLe brate Hrvatc zadela je huda ncsreca. Umr! je te dni dr. Milan Makauec, jeden naj-plcmeiiitejSih, odlicnejSih in zmozncjSih roduljubov in politikov hrvaSkih. Makanec si je postavil med Jugoslovani vefien spotuin sam s tern, da je ustanovil „Danicoa z namenom, da bi bra-tovskemu prepiru med Hrvati in Srlii koncc na-redil. Ko je bival grof Chambord Se v Goriei, raztrosila se je bila vest po svetu, da je smrtno bolan, kar pa tafias n't bilo res. Sedaj dohajajo zopet iz Frohsdorfa vesti o nevarni bolezni gro-fovi, ki so zalibog istinite. V Paris sta ze dosla z dezele vojvoda Auroale in grof PariSki, kate-rih jeden potuje v Frohsdorf h smrtnej postdji Chambordovi. Obce se smatra grof PariSki kot postuvni tijegov naslednik. V Kgiptu se je pokazala kolcra, katera je ze ranogo zrtev zahtevala. Vsc cvropcjskc velc-vlasti so vsled toga uapravile potrebiie korake, da bi se zabranil temu Ijuteinu sovruzniku fclo-veStva vhod v Evropo. PoziV. Ko smo pokopali ticci:cga niozn, .Stefan a K o- ciantica, "10. aprila t 1., je pisalu „Soca\.v do-pisu iz Goriec med drugtm tdedefie vrste: „Skoda, da bo ga pokopali na zeinljiSci, kt za pogrebu ni pri-memo, ki se bo moroio prcj ali pozneje opustili. Do-Btojno bi bilo pa na vsak lmcin, da bi so ranjkemu postavil pritnereii spominek, co tudi ue kraseu (za 50 do 100 gld.), z latiuskim in slovenskim napisom, da bi potomci vedeli, kje lezi moz, ki je bil boijo znau na tojem, ko donia, ki v svojt skromnosti ni poznal svojih zmoznostij in krepostij, ki so ga ktneale. Za spominek naj bi nabirai kdo njcgovih znancev, kate-rih je imel vehko." Od tistega cawi pretekli so skoraj trije ineseci in ze smo se bali, da naS poziv ostane brezuspeScn. Toiiko bolj nas je razveselii dopis 6. g. BI. Grce, ki sprieuje, da nasa misel je bila ob enein inisel dru-gih in da naSa zelja se zacenja uresniCevati. Dotieni dopis glasi se tako le: v „Hitro po smrti visokoucenoga profesorja Stefana Kociancica se je med njegovimi cestitelji in ucenci obudila misel, postaviti inu primeren spominek na grob. Sloveuski narod je imel §e malo tako uccuih in delavnih moz\ kakor je bil nas" Stefan KoeiauciC; Eato pa tudi narod note in ne sine pustiti groba njegovega brez spominka.* Pri eerkvenem shodu sv. Antona na Lokvah, sv. Ivana v Cepovann in sv. Petra in Pavla v Lo-kovci bili so vsi tarn zbrani uceaci pokojnega uCe-njaka edae misli in 2elje, da naj bi se nemudoma zacelacabira za spominek. Toje obfinazeljal Ustrezi tedaj tej splo§nej zelji, veleceajeiija „SocaStt, ter Ou-pri predalcek za nabiro darov. Ob prilicnem easu pa poklici darovatelje na pogovor, da dolocijo kakovost spominka. Ako se nabere zadostoa svota, bi bile pac zeleti, da bi se razen kamnitega spominka priskrbel tudi slovstven spominek. Pa o tern naj govore darovatelji sami". .NaUrajmo hitro in znaSajmo potrebuo svoto, da na obletnieo svoje smrti dobi 6e§cen pokojoik spominek na grob. Prepri5an sem, da kakor hitro sSoeatf odpre predalCek za nabiro, bodo nemudoma zaceli prihajati darovi; kajti vecina njcgovih uLencev in ce-Btiteljev koraaj Caka, da se priCne nabira." RPreverjen, da bo slavno uredoi§tvo 8Sofieft bla-govolilo prevzeti nabiro za St. Kocianfiifiev spominek, mu n2e nabrane darove poSiljam po poitnej naka-znici.* Cepovan dne 1. julija 1883. B. Gria. Veseli nas, da se z na§o mislijo vjemajo ueenei pokojaikovi. Od neke strani smo zvedeli, da se v re-snici zc pripravlja slovstven spominek ranjkeme K., namree obSiren zivotopis. Ako se naberejo zadostni doneski, se lahko oba spominka ob enem postavita. .Sofia* rada sprejrae nabiro za K. spomenik, bo razkazovala poslane doneske in izroft ob svejem aasu nabrano vsoto odboru, katerega darovatelji izbe-rejo, da jo pombt kakor w dobro snozna. Slovence sploh in K. uSence posebej uljudno ! vabimo, naj piipomorejo za nnnr«vo spominka po svoji moLi. ______» UrcdinSfvo „SoCe.a Doma6e stvari. Dezelni zbor gori^ki bo imel sledeee poslan-ce: za kmecke obCine : Dottori, Del Torre, MohorSie, dr. Abrom, dr. J. Toukli, dr. Al. Rojic, dr. M. Ton kli, KovuciC; za trge in mesta : Jonko, grof Coronini, dr. Maurovich, baron Dopretis, baron Laeatelli; ~ za veliko posestvo; dr, Ivaneifi, PovSe, Kocijanfiic, vi-tez Paj-r, dr. Verzegnaasi, M. B'inardelli, Slovensko bralno in podporno druStvo v Goriei bo slovcsno praznovalo god svojih patro-nov slovanskih npostolov sv. Cirila in Mfitoda v ne-di-ljo 8. julija zajutra ob 10. uri s poto sv. maSo ;ua Ivostaujeviei; popoldiio ob 4. uri z izktouj v Solkan na vrt gobpoda ztipana Mozetifia, kjcr bo doinaca za-bava s pctjem. GoHj>odje drustveniki in prijatclji dru-Stva se uljudno vabijo, naj se v obiluem stevilu nde* k'^e eerkvene slovesuosti in veeerne zabave. Prlloi?-nost za v Solkan naj si pdskrbijo gg. udcle2enci po dogovoru. Morske kopeli za fikiofulozno otroke na oto-ku Gradu so ze odprte, Dotifini odbor je sprejel 50 otrok, in sicur Hi zastonj, 5 za zni^atio plaSo; med tend je 23 defikov in 27 deklie, 20 iz inesta, 24 z dezele. Kuj)6ijska zbornica goridka jo razpravljala v svoji st'ji 21. pret. ni. pra&unje, dnno jej od vis. vlade, ali so na Gorifikem sloveuske menjice v robi io koliko bi sc jih v tej dezcli porabilo, ako bi jilt dala vlada tisknt. Odbor je nasvetoval, naj zbornica odgovori, da pri nas slov. mcujicu niso v rabi;i«» da bi se jih malo specalo, ako bi se tiskale. G. It.* M o-ItorCifc je pa slov. menjiee mo2ato zngovarjal ter dokazoval, da so hi zdaj v raid in da so njih Stcvila pomnozi, ako bodo tiskaue. Zbornica je slednjifi skle-nila odgovor, da ue ve, koliko slov, menjic je zdaj tukaj v rain, ali koliko bi jih bilo, ako bi se dale tiskat. Pri letolnji govUiki tomboli so razprodali 8807 kartel; iisti dohodek zna^a 1101 gld. 8. kr.t ki so obruejo v prid zavodu za zupu^ene otroke. Eadodarni donoski za Kocian&cev spominek : I. Koluvclc, zupnik v Solkanu, 5 gld. — l'. Albin, fraiitifiknti na Kostaigevici, 1 gld. 50 kr. — Jo2ef Kofol, poStar v Oepovanu, 1 gl. — J. Farfolja, kurat ua Lokvah, 1 gl. — St. ValeotinclS, vikar na Ternovem, 1 gl. — T. Ilutar, vikar v Lokovci, i gl. — I. Jarcu, vikar v Gorcnji TribuSi, 1 gl. — BI. Grea, vikar v (jepovauu, I gl. — A. Pipan, vikar v Lomu, 1 gl. — Vkup 13 gl. 50 kr. Gospodu Matiji Jonku, zupanu bol^kemu in dezelnemu poslaueu goriSkcmu, so nekateri naro-dojaki uekoliko zamerili, ker je dal v „Triester Tag-Watt" neko pobkoico. Ako bi nasr rojaki primerili pomen one poslaniee z dejauskimi razmerami in z osebnim prepriCaojem gospoda Jonka, bi se nad po-slauico ne mogli hudovati. — Kdor pozna bol5ke razmere, se tej posiauici ne bo Cadil. Glede kaudidature Jonkove je res, da druStvo sSocatt ga ni postavilo, ker takega draStva ni, pa tudi list „Soeaa ga ni postavil, ker „Socaa sploh ni postavljala kaudidatov, ampak je le postavljene priporo&ila. Imeli smo priloznost, da smo tedni ose-buo govorili z g. Jonkom, in spoznali smo, da je na-rodu v resnici udau, kakor pravi v svoj posiauici. ^ensM oddelek delalskega podporuega dru-stva v Trstu priredi v ncdeljo 8. julija v vrtn in sa-lonu gostilne sMondo nuovo" veselico z godbo» petjem, deklamacijo iu govorom. Po konSanem sporedu se bodo spuScale rakete. Ustopnina k veselici in plesu 30 kr. Cisti dohodek je namenjen Senskemu oddelkn za napravo traku k zastavi, kakor zahtevajo pravila. G. Eajmund Mohordifi. Na§im fiitateljemje znano, ker smo jim povedali v 25. Stevilki aSoee*, da g. Iiajmund MohordiC, zupan sezanski, izbrani po-slanec za dezelni zbor goriski, je objavii v „Ediuostia od 9. junija t. 1. doigo poslanico, v kateri se zago-varja proti raznim oeitanjim, ki so po njegevera mnenji od raznin stranij, posebno od nSofie", nauj priletavale. Med drugim razla^a v omenjeui poslanici na dolgo in giroko, da so mu bile odpisane za dac, ki ga je imel v nekaterih kranjskih obcinsh, neke vsote od define in vladue strani; ali oni oupisi da so bili praviem in §e premajhui. Na tisto M.-evo poslanico smo odgovorili vna§i 25. Steviiki, v kateri smo glede odpisanih vsot to le rekli: „Kolikor je nam znano, ni g. M.-cu nikdo oLi-tal, da se mu je kaj odpisalo pod naslovom daru ali po krivici. Gudno pa je vaekako, da govori g. M. ob onih vsotah, katere mu je odpisala vlada indezelaza dac na Kraujskem; o tr^a§ki vladi in goriSki de2«li pa popolnoma mold*. „Ali je hotel z mulfiaojem po-suemati srbske junake, ki so unirli na polji casti in slave." Kranjska nas v tem slu^aji ne briga veliko; razmere s trzaSko vlado iu goriiko de^elo bo z& nas ] bolj zaniraive, Q toh nam. povejte kaj, g, M,R Kdor pozna pomen slovenskih beftcdij in kdor nam prisoja toiiko zdrave pameti, da ne pi§emo na- sprotujo5ih si stavkov v malem odstavku, ki Steje 10 kratkih vrst, mora priznati, da ima na§ odgovor to glavno usebino: 1. neposrednje trdi, da „Socl" ni znano, da bi bil kdo g. M.-cu ocital, da se mu je kaj odpisalo pod naslovom daru ali po krivici, 2. posred- nje trdi, da tudi ona mu tega ni o5itala, ker drugace bi jej mciralo to znano biti, 3. se (Budi, da govori g. M. (> odpisanih vsotah za dac na Kraujskem, o onih za dac n\ GoriSkem, da pa popolnoma molCi, 4. ga puzalja, naj o teli kaj pove, ceS da so za nas bolj zauunive, ko oue. — Zakaj se „SocV Cudi nad mol- c a o j e in g. M.? Zato ker g. M. se je v omenjeni poslanici razkora&l kakor velikan Golijat, Car se je zdelo, da klice eel svet proti sebi naboj. Takerauju- naku se spodohi, da omeni ocitanja v celem obsegu iu ne le detoitia. Zvedeli smo bili, da g. M.-u je Mo tudi zarad daca na GoriSkcm tako (ali enako), kakor na KranJBkem. Zato se mm je zdelo n o j u n aS k o, da omenja g. M. le Kranjsko, ne pa tudi GorlSkega. Odtod na§e cudenje. Zakaj imenujo „So5au goriSki dac za nas bolj zanimiv, ko kranjski ? Zato ker jo dac v domacl dezeli in se nas bliiSo dotika, nego v dcZeli, ki je '& nami le po duhu zvezana. Ali je „SoCa" z na* viidunimi besedami otitala, da je bilo g. M.-cu na Go- liSkeni po krivici kaj odpisanoV Ne. Kaj pa g. M. pi^e v ^Edinosti" od 30. pret. m. glede navedenih na§ih based? PosluSajte, dragi Cita-tolji. pa strmite. „Stia5no „fma Soca" trdi tudi, da meui ni nikdo o&tal, da bi mi bila vlada kaj odpisala „pod naslovom daru ali po krivici", potein pa mi ocitn, da m o 15 i m o tr/uslccj vladi in goriikej do-/.eli; torej taji to. kar v tistcin odduiki zopet trdi*. Ker smo se cudili nad molcanjem g. M. o goriSkem dacu, zato smo mu oCitali, da mu je bilo nekaj pod iiaBlovom darn ali po krivici odpisanot Koinn hocuto navezati tega medveda, g. M.V Kaj takega recite m»m^Iukom pa hotuntotom in no sloven-skemu narodu. Z V-"'itini besedami podtikafe r,SoCinla izjavi pomen, '-Hterega niina. Vale ofiltanjo jo zato ui)opravic«"o, jijegov zadr^aj nerosalfien. G. M. piie dalje: „Sa eukrat pouavljam, da od no-bene vlade iu od nobene do^elo nisom jaz m svojo osobo dobil darovauega niti vinarja in ker „SoCa" v svojej hudobiji ne neha s torn oCita-njem (g. M.-cu bi bilo morda vseC, da bi mu kaj takega ocitall, pa nisnio tako trapaati, da bi mu sli na iimauice), primoransemjavnopozvatl talistnadokaze (?a katero stvar, g. M. ? — „SoLau naj bi dokazovala to, Cesar ni trdila, in vse to v Va§o slavo, da bi Yi postali luucouik i Po smrti se vijcjo inuccnifiki venci; doklcr ^ivite, So vedno lahko padete), ker drugafie je dokazauo, da so gospodje, ki v ta list piSejo in poro-cajo take revolverske napade, ne le hu-dobni in neznafiajni, temufi tudi drzni obrekovalci najgrSe vrste, ker to Be ne pravi le Cast skruniti, temud kar ropa-t i j o p o s i 1 i"; — in vse to zarad tega, ker »So-Catt noce dokazovati tega, Cesar ni trdila. Na ta odstavek, ki presega meje resnice nane-navaden naciu, smo bili prisiljeui odgovoriti. Druga ocitanja proti „So5itt bere lahko vsakdo v „Edinosti* od 30. junija, ki je bila razSirjena med nacod v veC iztisih, nego druge krati. Razun v BSofiott se zaga- nja g. M. tudi v krafike zupane zarad zaupnice, (katero so podpisali dr. Tonkliju, in posebej Se v dr. Tonklija. ,Prvi bodo gotovo sami vedeli, kako jim je braniti svojo cast proti dezelnemu poslaneu, g. B. MohorCiCu; drugi je pa zunaj postave, uanj sme pljn-vati vsak tr2a§ki bosopetez, ne da bi se mu fitelo v greh. Kdor M.-Cu zakrivi las, je smrti vreden; kdor Tonklija nbije, pride v trzaSka nebesa. Poslaniee. Slavno uredniStvol Prosim Vas, da priobfiite v prihodnjem listu ale-deio izjavo. Ker mi dohajajo od raznih strani porocrla, da nekateri gospodje imajo mene odgovornega za oue claake v „Suci% ki so v za^njih casih precej hrupa uzroSili, izrekam javno, da ne pripadam niti k lastnikom niti k uredniStvu nSo6e,a da nisem niti njen sodelavec niti nje nadzorovatelj, da dotifinih Clankov v aSaci" nisem niti pisal niti navdihoval, in da be-rem „Socoa §e le potem, kadar mi kot narofiniktt ti-skana ua dorn pride; zatoraj nisem in ne morem biti odgovoren za to, kar ,So6atf pi§e in priobCuje. To, prosim, naj tudi slavno uredniStvo kot resnico potrdi. Z odlicnim spo§tovanjem udani V Goriei, dne 4. julija 1883. Dr. Josip Tonkh. Dasi je uredniStvo to, kar g. poslanec zahtova, 2e pri drugih prilikah iz lastnega nagiba storilo, po-trjuje vendar na gorenjo proSnjo objavyeuo wjavo poi noobse^no z opombo, da BSo5aa podpira Tonklija m ujegovo politiko zato, ker jo spoznava kot dobro in pravo na GoriSkem, •• v UredniStvo ,SoiS««| Podpisani se p. n. gcspodom volilcem iz veli-kega posestva presrcno zahvaljujem za skazano mi iasti, da so me volili za svojega poslanca, ter jim obecujem, da bom v vedni in neomahljivi zvestobi do presvotlega cesarja in trdno se driefi svoje slovenske narodnosti vso svojo mofi na to obtaSal, da bom za-govarjal in branil koristi svojih voiilcev. Se posebej se zahvaljujem svojim ozjira rojakom Bricem, ki so — posebno kar jih je pod gradi§Lansko glavarstvo (z dotifimuri KraSevci vred) — enoglasno glasovali za mojo malenkost in za uarodne kandidate, ter jim po-navljam, da bom za vse enako po svoji Sibki mon skrbel in njih koristi zagovarjal. V to poinozi Bog in bratovska Ijubezen predragih mojih volilcev. V Podgori, 4. julija 1883. Andrej KocijanciC, Vfleposestaik in dezeloi poslancc. Slavno uredniStvo cenjene ,,Soce", proaira Te, sprejmi nasledoje vrstice v Tvoj list: Za pretekli mesec maj smo bill uaroiili pri bla-gorodni goapej K a r o 1 i u i F a b i j a n-o v i v Gorici lep antipendij (prt pred altarjem), ki naj bi nam slu-i\\ za vetike prazuike cerkveuega leta. Gospa Fabi-jan-ova nam je izgotovila naroceuo delo o zgovo-rjeneni Casu in nas je z njim moSno razveselila. Y sredi antipendija je vezena (slikana) podoba Matere Bozje z detetom Jeznsom. Podoba je vezena na plat-neuem dnu z zidanimi nitmi raznih barv tako lepo, da se prikupi vsakemu, ki jo vidi. Nasi Ijudje so z delom jako zadovoljni; posebno dekleta so ponosna na lepo podobo iu na eel antipendij, ker so s svojimi radodarnimi doneski veliko pripomogla, da je dobila naSn farna cerkev tak nenavaden kinc. Cerkvena os« krbniStva, ki potrebujejo takih del, naj si zapomwijo ime umetoice, kateri se tukaj za prelep kinc* riaiSe ccrkve iz srea zahvaljujem. V Lotniku, 20. junija 1883. J. Gerbec, kaplan, v porazumljenji s prec*. g. dekanom. V pojasnilo. Volitev doe 23. jun. v Sezani bila je enoghsna, cnoglasno bit voljen tudi g. Rajwund MohorBid, cerav no ms vcC volilnih moz ni bilo vnetih zanj. Glasovali smc pa zanj: 1.) ker je volilni odbor postavil le enc-ga kandidata; 2) ker se je g. Sila kandidaturi javuo odpoveda); 3.) ker nismo boteli glasor eepiti; 4.) ker trdno pricakajemo, da bode delal, kakor je oblju-bil po gesia: Vse za Boga, domovino in cesarja; da bo glasoval zmirom z veeino slov. poslancev, in da v politicnem delovanji ne bo* nasprotoval g. dr. Toukliju, kateremu smo izrofiili zaupuico in s katerega delo? vanjein v drzavnem zboru smo, kar Se enkrat ponav-Ijamo, popolnoma zadovoljni. Upamo tudi, da bode s tern domacenra prepiru konec. ______ VeL volilcev g. M. Javna za&vala. Podpisani izreka najtoplejso zabvalo v. 5. g. kan. Jan, A bra ma in drugimgospodom, ki so blagovolili darovati knjige nasi novo ustanovljeni vikarijski knjiznici. StaDJel, 3. julija 1883. I. ELOBOVS kaplan. Ognp in tatvine varnc DENARNICE Ima WIESE & COMP., Kassenfabrik Dtinaj, BndapeSta, Praga. Saloga: Dtuiaj, II. Untere Donaustrasse, St 25. Tovarna: Dunaj, II. Pappenheim- gasse, St. 58. I^judi in blago spravlja AIIBIEO najbolje in najceneje . AHX0LD KEIF, na Duuaji, I. Kolowratring, Pestalozzigasse 1. Razpis uciteljskih slazeb. V tem okraju so razpisane 4. uciteljske sluzbe III. placilne vrste po postavi 4. dne marca 1879 na enorazreduicah za definitivno-oziroraa 1 za provizoridno hastavlienje, s kterimi je zdra-zeno voditeljst^ro. Prosiki morajo svoje dokomentovaAe prosnje vloziti po postavni poti do 15. avgusta t. !. na podpisani okr. s. svet. C k okr. i. svet v Tominu 30. dne junija 1883. kav. 290JO. §. v. Razpis uditeljskih sluieb. Na narofinih Solah v Poilgrada se slovenskim u«5nim jozikom, potem v Mannh, pri Sv. Matiju, v MoSfienicah in v Bergudu z brvatskim ufinim jezikom so izprazujena me&ta jcttnega uCitelja III. reda, S teini sl»2bami zdmimi dobodki so razvidni iz dezelnih zakonov oil dne J. novembra 1874 in 10. decombia 1878. Prosilci za ta mesta imajo svoje uokumentirane prosuje v 4 tednih prt podpisatieni okrajnem solskem svetu event, po sluzbi>ni poti uloziti. C. k. okrajui Solski svet. V Vwloski, dne 3. julija 1883. Oznanilo. Podpisani gospodarski svet naznanja, da so stari navadni semnji za zivino in kraraarijo pri sv. Egidiju „TtHmB v Suti dne 11. julija, 1. septembra in 7. oktobra ponovljeni in se bodo za naprej ravsio iste dneve drzali. Ko bi so pa pnmerilo, da na tak trzni dan pade ncdelja all praznik, bode semonj drug! dan. ^ivina bode na tri leta prosta itautnine. GOSPODARSKI SVET V SUTI, dne 2. julija 1883. Nagdnik: J&nez Pi pan. SamolOg.75k. popolna obleka iz mesaniiie (StofF). Samo8gl.50k. moderna povrhna suknja. Sjimo 3 gld. hlacc iz mesanine. 8amo5gL50k. popolna obleka iz platna v zalogi obleke za gospode Ignacija Steiiier-ja v (iorici. nasproti nad§kofijski palaci. Obleka za otroke vsake starosti, zaloga mt-ganin, vsakovrstnih domafth iu tajih izdelkov, lastna §ivarnica, dela se po ineri bitro, fino in trdno. Nepremocljivi plaSfii, ponofine suknje. K»v-ske suknje, perilo za gospode, zavratuiki, plascl za gospe posebno priporofieni. Pasi Movim »^ »9ij!iXI, kakor tudi vsake vrste obveze, s pawi za clove ka, angl. in franc, nogpvice proti kreu, najno ejlSi pasovi za nosilce, vse ranocelske priprave iz gumeo'ia vse potreb- Scine za bolnike. 0. NEUPERT, prej J.G. ZIEGER, Ullllfll osfeanovljeno I. 1873. kakor prej l.Groben 2&t zno-ifiiuaj, tra v Trattnerbofn, Zaloga vseli pariSkih po-sebnostij. RazpoSilja Hitro in uiolce proli povzetju. Vinske tlači« najnovejše sestav«, potrebujejo malo prostora, tiskajo dvakrat hitreje |L0 prejšnje tiskavnice, se lahko gonijo, močne in fcrdtoe, v vseh velikostih za posameznike in za največe posestnike kot posebne vrednosti. Poroštvo, spričevala i 1000 že narejenih tjakav-lieah. Načrti in ceniki po 'želji brezplačno in poštnine * prosti. Grozdni mlini najnovejše iznajdbe. Zgodnja naročila so j nam vieL. i PO. MAVPARTH & Co. ,&L**«. Tovarna v Frankfurtu a, M. Cudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo jo prava dolrodojna pomoS in ni treba mno-gih besedi, da ae dokaze njihova Cudovita mot. (io se le rabijo nekoliko dni, olajgajo iu prcxenojo prav knmiu najtrdovratiiiie ft-lodSnc bolesiti. Prav izvrstno vstreznjo zo-pcr hamorojdo, proti bolaznini na Jitrlh iu na vranlci, proti crriveaniiu boleznim in proti gltf.'nin, pri zennkih niesefnili nadioznostih, zoper boli tok, boijast, zoper bitjo sroatwr diHtijo pokvarjeno kri. Ono no prcganjajo .siimo otnonjeuili bolo/.ni, unipak na» obvarujejo tudi pred v.suko boloznijo. Prodajejo se v vseh glavrtih lekarntcah na svotu; za naroCbe in poSil'atvo pit edino v Iokarnici Oriatofolotti V Gorici, v Tratu v lekarni C. Zanetti in Q. B. Rovia in v lekarni Alia Madoima v Korminu. Ena steklcnica stano .'10 novcev. Bergerjevo medicinsko M1L0 IZ SMOLE (THEFJtSEIFE) PriporoCeno po medic, strokovnjakih, rabi m sko* ro v vseh evropskih dr2avab s sijajuiia vspehom proti vsakovrstni nciistosti na polti, sosebno proti kronicoiui in luskinastim lifiajem, hra-stain, nalt'zljivim hrastain, proti rtuiecemu iiosu. oa\-Wjtmi, potenju nog, pi-hljaju na glavi in bradi. — Bergerjevo milo iz smole ima 400/0 smole iz lena, in se bistveno razloCuje od vseh drugth smol, ki se prodajajo. - Da se prekanjauju izognes, zahtevaj doloLno Bergerjevo milo iz smole in glej ua znatii zavitek. Y dolgib in luulili po'tnih boleznili rabi se z vspehom na mestu miia iz smole Bergerjcvo med smolnato-zvoplcno milo; kdor bi hotel imeti rajsi to, naj zahtevo ediuo Bergerjevo smoluato zvepleno milo. ker zunanja ponarejanja so brezvspesni izdelki. — Kot neo§tro milo iz smole za odstranjenje lie-distostij na polti, zoper brasto na polti in glavi otrok, kakor kot neprekosljivo kosinetsko milo za vmivanje in kopanje za vsakdanje rabo rabi: ki ima 35% gHcerine in je fino perfumano. Csai si imi mb Trste 3S kr-1 Mm ml Cilavni ra/posiljavec; lekarnar O. Hell v Opavu. (ilavna zaloga za Gorico pri gg. lekarnarji F. Cristofoletti (Zauetti) in A. Fraozoni. Itue 0U1E I'll W.I 1 okvirji in ogledala II |i se kupijo eeno in dobro le neposredno v tovarnt 1 1 Gustav-a Kerstan-a, 1 na Duuaji, II. Kornergasse 1. II || Zapisniki in cei »iki brezplacno in poStnine prosti. II ki inorejo pokazati spriuevala, 'Mq bankna hisa za razprodajo drzavnih in privatnih sre-Cek, postavno izdanih, proti dobri plafii. Pis-mene ponudbe pod naslovom: ,,Acquisiteur , Z. 430" sprejema in odpoSilja oapravnik i naznanil Henrik Schalek, I. WoUzeile, ". na Dunaji. pmm w odgovonu «w^i|||, mYMk rr 3»; aaaryanska Utomr T.CKttio,