JOHN KULLuytS i-o-чз 24465 LAKELAND 8LVD, EUCLID,OHIO 23
: OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXXII. — LETO XXXII.
DomaČe vesti
V bolnišnici
Mr. Frank Plahutnik iz 10326 Reno Ave. je bil odpeljan v Doctor's bolnišnico na Cedar Rd., kjer se nahaja v sobi št. 601. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnje okrevanje!
Seja in zabava
članice društva St. Clair Grove št. 98 WC so vabljene, da se jutri, v sredo zvečer udeleže redne mesečne seje v SJov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ,ob 8. uri zvečer, po seji se bo pa vršila domača zabava.
Redna seja
Redna seja društva "Carniola Hive" št. 493 TM se vrši v sredo zvečer ob 7.30 uri v dvorani št. 1 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. članice so prošene, da se udeleže v polnem številu.
Na operaciji
■ V Charity bolnišnici se nahaja poznana Mrs. Mary Skerjanc, 19516 Tiverton Ave. Včeraj se je morala podvreči operaciji. Njena hči, ki je bolničarka, je poročena z dr. Marley, ki je imel svoj zdravniški urad v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., sedaj pa se nahaja v Ashland, O. Želimo Mrs. Skerjanc skorajšnje popolno okrevanje!
Seja
Nocoj ob 7:30 uri se vrši seja Podr. št. 14 SŽZ v Slov. društ-СНСШ cloiiiii lia Hochfci'A v č.' In a, dnevnem redu bo tudi volitev delegatinj za konvencijo, zato se prosi članice, da se gotovo udeleže v polnem številu. Po seji bo zabava in prigrizek, ker je ravno pustni torek.
Seja lovcev
Euclid Rifle klub ima svojo sejo nocoj ob osmih v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vsi člani-lovci so vabljeni, da se gotovo udeležijo.
EQUALITY
ISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 1, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 42
Sovjetska vlada ye znižala cene za 10 do 35 odstotkov
MOSKVA, 28. feb.—Sovjetski premijer Stalin je danes podpisal ukaz o novem drastičnem znižanju cen živežu, blagu in ostalim produktom.
Ukaz pravi, da . bodo
spre-
Nov odbor
Odbor izletniških prostorov SNPJ za leto 1949 je sledeči: Predsednik Blaž Novak, prvi podpredsednik Paul Golob, druga podpredsednica Marion Ba-shel, tajnik Frank Prijatelj, blagajnik John Strancar, zapisnikar Jim Rugel, nadzorni odbor: Frank Sustaršič, Antho-Duša in Frank Tushar ml., gospodinjski odbor: Mary Vi-drih, Marion Bashel, Jennie Gerchman, Theresa Gorjanc, Antonia Tomle in Urška Mule j.
mindszenty jev
Blagajnik kriv
membe pri cenah ojačile kupno moč rublja in v odnosu na tujo valuto dvignile vrednost sovjetskega denarja.
Večerni moskovski časopisi so naznanili, da bo kmalu odprta nova vladna trgovina, v kateri bodo gospodinje lahko kupile po bolj zmernih cenah razne pralne stroje, nove kuhinjske potrebščine itd.
Nove cene bodo v veljavi že jutri. Cene kruhu, ribam, maslu in konservirani hrani so se znižale za 10 odstotkov, cene siru za 20 odstotkov, cene blagu za 12 do 20 odstotkov in cene žganju za 28 odstotkov.
Restavracije in trgovine so že dobile navodila, naj preuredijo cene, da bodo soglašale z novim ukazom.
Moskovčani se veselijo
Moskovčani so z navdušenjem pozdravili novi ukaz, ki sta ga podpisala premijer Stalin in tajnik Centralnega odbora Komu-instične stranke G. M. Malen-kov. Ukaz, ki je bil naznanjen tudi potom radia, je novi korak k upostavitvi predvojnega življenjskega standarda v Sovjetski zvezi.
Po vojni je sovjetska vlada prvič znižala cene v decembru leta 1947, ko je bila naznanjena valutna reforma. Lani v aprilu so cene zopet padle, toda današnji ukaz je prekosil vse prejšnje.
Produkcija se je zelo dvignila
V	naznanilu je med ostalim rečeno:
"V zvezi z nadaljnim dvigom državne ekonomije Sovjetske zveze, dvignjeno proizvodnjo dobrin za odjemalce in novimi dosegami na polju znižanja draginje, je bilo v drugi polovici leta 1948 mogoče ponovno znižati cene blagu za vžitnike. Svet ministrov Sovjetske zveze in Centralni komitej Komunistične partije (boljševiške) Sovjetske zveze sta sklenila, da izvedeta to znižanje cen, ki se je deloma začelo že leta 1948, s 1. marcem eta 1949. To bo druga stopnja ]ri znižanju cen blagu za vžit nike."
V	ukazu je dalje rečeno, da bo vladni budžet radi znižanja cen sicer trpel, toda ljudstvo bo od nega imelo koristi. Vlada bo krila zgubo v znesku najmanj 48,-000,000,000 rubljev z novimi ekonomskimi merami.
nam, daljnogledom, keksom, ko-ačem.
Za 12 odstotkov so padle cene plaščem, moškim oblekam, ženskim oblekam in ostalim volnenim produktom.
Alkoholna pijača
Za 15 odstotkov so bile znižane cene: vinom, konjaku, sadjevcu in vinu iz jagod, oblekam, srajcam, jopam, produktom iz svile, svilenim nogavicam, obuvalu iz tekstila in mešanega materiala, uvezeninam in motor-ciklom.
Za 20 odstotkov: oblekam po meri in modnim oblekam, produktom iz plastika in celuloze, vključno kuhinjskim potrebščinam, železnini, sedlom, bici-klom, radio aparatom, harmonikam, piano-harmonikam, gra-mafonom, draguljem, pisalnim strojem, žitu za krmo, luščinam, ovčjem siru in dišavam.
Za 25 odstotkov: likerom in televizijskim aparatom. Za 28 odstotkov: žganju. Za 35 odstotkov: senu, soli, gramafonom in uram.
BUDIMPEŠTA, 28. feb.—Biv-si blagajnik obsojenega kardi-"^ala Jožefa Mindszenty-ja je danes priznal, da se je ukvarjal 2 denarnimi špekulacijami na Črni borzi.
Obtoženec je monsignor Imro ^oka, ki je na zasliševanju iz-Javil, da je dal dolarje in ostalo, inozemsko valuto bankirjem in denarnim prekupčevalcem za špekulacije na črni borzi. Boka Je izjavil, da mu je denar dal ^^odisi sam kardinal ali pa njegov tajnik.
Na obravnavi proti skupini obtožencev je tudi tajnik vojvo-^ Paula Esterhazyja dr. Gabor Horvath priznal, da se je ukvar-3ad s prekupčevanjem dolarjev ^ Na zatožni klopi je 14 obtožencev, ki so v posredni ali neposredni zvezi z afero kardinala ^indzenty-ja.
TRUMAN ODPRL KAMPA-NJO RDEĆEGjA KRIŽA WASmNGtON, 28. feb. — PredsMlnik Truman je danes apeliral na Američa-ne^ naj podprejo kampanjo Rdečega križaj ki si je za tekoče leto določil kvoto
$60,000,000. y
(Kampanja |e uradno začela danes)) j
V svojem фе1и je Truman med osta^m rekel:
"Smatram samo dolžnost, pač pa^ za resnično privilegije, da pred začetkom kampanji} za sklad Rdečega križa. ! v letu 1949 pozovem vse t^ožke in ženske, ki so Дпфе volje, da j^odprejo to ^ovekoljubno stvar.	Л
"Rdeči križ zasluži spoštovanje in hvaležnost vseh nas. Čudo bi bjlo, če ne bi, ako vpoštevaiui^ vse, kar je v preteklosti iarvršil."
Kampanjo bgdo podprli mnogi filmski, Aledališčni in radijski igrale^ kakor tudi znani politični Џ civični voditelji.	Г
DVA FRANCOSKA ČASTNIKA ARETIRANA
PARIZ, 28. feb^'— Francosko notranje ministrstvo je danes naznanilo, da sta bila aretirana dva armadna oficirja, ki sta izročila vojaške skrivnosti atašeju neke tuje sile. Oba sta baje komunista.
Gospodinje bodo invadirale" trgovine
Potom radia je ukaz naznanil Juri Leviran. Takoj zatem so se na ulicah začele zbirati manjše skupine Moskovčanov, ki so navdušeno komentirale novi vladni ukaz.
Gospodinje se za jutri pripravljajo na "invazijo" trgovin, da se prepričajo za koliko so cene posameznim produktom padle. Nameščenci v trgovinah so takoj po naznanilu začeli menjati cene.
Za 10 odstotkov so bile znižane cene: kruhu, moki, zelenjavi, makaronom, mesu, klobasam, konservirani hrani, ribam, mesnim produktom, maslu, tobaku, volnenim produktom, svili, krznu, kramarskim predmetom iz metala in umetne kože, nožem, hišnim električnim potrebšči-
DVA DUHOVNIKA OBSOm V JUGOSLAVIJI NA VIStIC
BEOGRAD, 28. feb.—Ljudska sodni j a je danes obsodila na smrt dva duhovnika, ki sta za časa vojne pomaga la nemškim in italijanskim okupatorjem ter nadaljevala svoje aktivnosti tudi po osvoboditvi
Glasilo jugoslovanske Komu-^
nistične stranke "Borba" poroča, da sta oba obsojenca priznala, da sta kriva.
"Borba" pravi, da je eden od obsojencev neki menih po imenu Alfonz Jarc, drugi pa bivši kaplan v Starem trgu (Slovenija) Viljem Saveli. Oba sta kola-borirala z nacisti in fašisti v Sloveniji, kjer je prišlo do najbolj trpkih spopadov med partizani in okupatorji.
Poleg omenjenih sta bila obsojena na vislice še dva zločinca "klavca," število ostalih obsojencev pa je bilo obsojenih na zaporne kazni od pet do 20 let.
Čeprav ni omenjena cerkev,
kateri obsojena pripadata, pa se da zaključiti, da sta bila rim-sko-katoliška duhovnika, ker sta zločine vršila v Sloveniji.
Belgrajska "Borba" pristavlja, da sta duhovnika vodila ko-laboracijsko skupino že leta 1942. Poleg obtožb o izdajstvu,
kolaboraciji in vohunstvu sta se zagovarjala tudi proti obtožbam, da sta organizirala vohunski krožek, pripravljala sezname Slovencev za koncentracijska taborišča v Nemčiji, ker sta svetovala Nemcem, da so ustrelili devet partizanov in ker sta protiljudske aktivnosti nadaljevala tudi po vojni.
Avstrija zavrgla teritorialne in герагафке zahteve Jugoslavije
JAPONCI SI BODO SPOSODILI ROKO SVETNIKA
TOKIO, 28. feb.—Danes je bilo naznanjeno, da bodo ob priliki tritedenskega mednarodnega romanja na Kagoshimo pripeljali iz Rima desno roko svetnika Francisa Xavierja, ki je umrl v 16. stoletju. Ta svetnik ]e eden od ustanoviteljev jezuitskega reda in se je pred 400 leti izkrcal na Kagoshimj, Pričakuje se, da bo na ta Japonski otok prišlo veliko število romarjev iz vseh krajev sveta, ki bodo občudovali z letalom pripeljano roko.
LONDON, 28. feb.—Avstrija je danes zavrgla jugoslovanske zahteve za reparacije, teritorialne odstopke in avtonomijo za slovensko manjšino v Avstriji.
Avstrijski zunanji minister*--
mirovna pogajanja ija otoku rhodes
RHODES, 28. feb.—Danes so se tu začela mirovna pogajanja med židovsko državo Izrael in Transjordanom.
Pričakuje se, da bodo ta pogajanja težja kot pa, so bila pogajanja med Izraelom in Egiptom, ki so se zaključila s sporazumom. Eno večjih vprašanj bo vprašanje svetega mesta Jeruzalema, ki se delno nahaja pod okupacijo transjordanskih čet.
Nudist priznal brutalni umor
WASHINGTON, 28. feb.—Ne ki član kolonije nudistov (nag-cev) je danes na policiji razkril ostudne potankosti brutalnega zločina, ki ga je izvršil nad svojo nosno ženo in osem mesecev staro hčerko.
Morilec je neki Charles F. Ho-lober, star 40 let.
Trupli Mrs. Frances Holober in njene hčerke sta bili najdeni v nekem grobu na prostorih, ki so pripadali društva nagcev. Prostori se nahajajo okrog 20 milj od Washingtona.
Holober je priznal, da je trikrat ustrelil v svojo nosno ženo in potem, ker mu je zmanjkalo nabojev, pokopal skupaj z njo tudi živo hčerko. Morilec je mirno razkril, da se je hotel 6svo-boditi žene, ker da se ga je držala "radi denarja" in ker je že drugič zanosila.
Pretekli petek je Holober sporočil policija, da sta žena in hči zginili. Toda policija je takoj začela sumiti, da nekaj ni v redu in je tri dni pozneje aretirala morilca.
Trupli sta bili izkopani na mestu, ki ga je Holober razkril. Truplo otroka je ležalo pri nogah matere. Po pesku v rokah in jokavem izrazu lica policija domneva, da se je živ zakopani otrok skušal izkopati iz zemlje.
Levičarji zmagali v San Marinu
RIM, 28. feb. — Majhna neodvisna republika San Marino je danes zopet prišla pod kontrolo komunistov in socialistov, ki so postavili skupno listo za parlamentarne volitve.
To so bile prve volitve po štirih letih. Republika je tudi doslej imela komunistično - socialistično vlado.
Komunisti in socialisti so dobili 2,815 glasov, njihovi nasprotniki krščanski demokrati, republikanci in ostali desničarji pa 2,010.
Zmaga levičarjev y San Marinu je velik mofalhi iidarec italijanskim de Gasperijevcem, ki so komunistično vlado San Marina smatrali za izzivanje.
,V preteklosti so komunisti in socialisti kontrolirali 40 od vkupno 60 poslanskih sedežev. Z današnjem rezultatom bodo verjetno ohranili isti razmer.
Volitve so bile mirne, brez vsakega "terorja" in popolnoma demokratične.
dr. Kari Gruber je na zaslišanju pred zastopniki zunanjih ministrov štirih velikih sil, ki skušajo pripraviti osnutek mirovne pogodbe za Avstrijo, izjavil, da njegova vlada ne bo nikoli pristala n a teritorialne koncesije v korist Jugoslaviji.
Greber je izjavil, da je Avstrija pripravljena jamčiti pravice Slovencev pod Avstrijo, in da bi z dobrodošlico sprejela zvišano trgovino z Jugoslavijo.
Koдfereдca je s tem odgovorom Avstrije ponovno v zastoju. Preteklega torka je jugoslovanski zastopnik zunanjega ministra dr. Aleš Bebler predlagal kompromisno rešitev glede slovenske Koroške in vojne odškodnine, ki jo Jugoslavija zahteva od Avstrije.
Dr. Bebler je predlagal, da se da polno avtonomijo Slovencem, ki se sedaj nahajajo pod Avstrijo.
Škoro vsi kompromisni predlogi zavrženi
le si na vse načine prizadevajo, da bi vsilile mirovno pogodbo, ki bi šla v korist Avstriji in na škodo Jugoslavji. Že pred konferenco so Zedinjene države odločno izjavile, da ne bodo pristale na nobene teritorialne spremembe na škodo Avstrije.
Iz bolnišnice
Prošli teden se je vrnila iz bolnišnice v Genevi, Mary K. Sezon. Zahvaljuje se prijateljicam in znancem za obiske, cvetlice, kartice in druga darila, ki jih je bila deležna. Sedaj jo lahko obiščete na domu na 170 Liberty St., Geneva, O.
200 rajenih v nemirih v Milanu
RIM, 28. feb.—Danes je v Milanu prišlo do krvavega spopada med de Gasperijevo policijo in italijanskimi bivšimi partizani, v teku katerih je bilo ranjenih nad 200 oseb.
Policija je aretirala 12 partizanov, ki da so baje organizirali nemire.
Bivši partizani so začeli protestirati proti vladni "proti partizanski politiki" že včeraj. Množica partizanov, ki so se borili proti Nemcem, je marširala po glavnem trgu II Duomo, ko je prišlo do spopada. Partizani so bili posebno razkačeni, ker je de Gasperijeva vlada pomilostila zloglasnega fašista princa Va-lerio Borghesa, ki je vodil zadnje dneve vojne okrog 12,000 preživelih fašistov v "zadnjo bitko" proti partizanom. Protesti pa so bili tudi v zvezi s pomilostitvijo znanega fašističnega vojnega zločinca gen. Maria Roatta.
Demonstracij se je udeležilo kakšnih 10,000 partizanov. Policija jih je skušala ustaviti s solznimi bombami in jeepi, nakar so partizani odgovorili s kamni. Šele ko so nadaljni policijski oddelki, oboroženi s strojnicami prispeli na trg, so se de-monstrantje razšli.
v zadnje slovo
Nocoj ob 9. uri bo zapel pev ski zbor "Zarja" ob krsti pokojnega Matt Fishier v Želeto vem pogrebnem zavodu.
Dr. Gruber je v imenu avstrijske vlade odgovoril:
Da avstrijska vlada nikoli ne bo ratificirala mirovne pogodbe, M bi ne .оЈггЈпИа r»cdctaklji-vost avstrijskih mej.
Kakršna koli avtonomna slovenska država znotraj Avstrije bi bila "ustavna pošast" in bi ustvarila kaos, neglede nato, kako bi se ustvarilo državo v državi. Takšna država bi vedno imela nemško govorečo večino.
Avstrija je pripravljena, da se za slovensko manjšino vključi v mirovno pogodba posebno zajamčene pravice, toda Avstrija smatra, da so takšna jamstva brez potrebe, ker da Slovenci že itak uživajo prav toliko in celo več svobodščin, kakor katera koli manjšinska skupina v Evropi.
Avstrija smatra vse zahteve za vojno odškodnino nesprejemljive, toda je pripravljena, da Jugoslaviji odstopi avstrijsko imovino v vrednosti kakšnih $100,000,000, ki se sedaj nahaja v Jugoslaviji. To je največ, na kar je Avstrija pripravljena pristati, kljub temu, da že to predstavlja kršitev Potsdamskega sporazuma, ki določa, da Avstrija ne bo plačala reparacije.
Avstrija želi medsebojno razumevanje z Jugoslavijo glede obratovanja hidroelektričnih central na meji med Jugoslavijo in Avstrijo in želi razširjeni trgovinski sporazum z Jugoslavijo.
Zgleda, da mirovne pogodbe za Avstrijo ne bo
Gori pojasnjeno stališče Avstrije, ki je zavrgla sleherno možnost za kompro^mis, bo verjetno zopet glavni vzrok, da se zastopniki zunanjih ministrov štirih velikih sil ne bodo sporazumeli in da bo Avstrija ostala brez mirovne pogodbe.
Nekatera pojasnila avstrijske vlade so, posebno kar se tiče koroških Slovencev, skrajno za-vajalna in netočna. Koroški Slovenci živijo pod današnjo Avstrijo pod hujšim terorjem, kakor so živeli kdaj koli poprej.
Če bo Sovjetska zveza tudi vnaprej podpirala zahteve Jugoslavije, bo vprašanje Koroške še vedno odprto. Toda zapadne si-
Ugledni Američani o militarizaciji Zedinjenih držav
WASHINGTON, 28. feb. — Skupina znanih ameriških pisateljev, znanstvenikov in verskih voditeljev je danes opozorila, da je kontrola nad življenjem dežele že prišla v nevarni stopnji v roke vojaških oseb.
Američani pravijo v svoji izjavi, da obstoja nevarnost zmotnega prepričanje s strani državljanov, da je vojaška sila potrebna za uresničenje načrtov zunanje politike in isto tako prepričanja, da bi se znanost in izobrazbo moralo podrediti vojaškim presojam.
"Na ta način se nas lahko spravi na sam prag vojne, ker osredotočenje moči v rokah уо-Jaštva-js 'iadrio bilo si^atrauo za ižzažbv in ogrožanje drugih dežel."
Izjaya je vključena v poročilo, ki ga je organizacija The National Council Against Conscription pripravila glede "militari-zacije Amerike." Med podpisniki izjave so;
Pisateljica Pearl Buck, pisatelj Louis Bromfield, znanstvenik Albert Einstein, Rev. Fr. William J. Miller, predsednik detroitske univerze S. J., prosvetni direktor CIO United Automobile Workers unije Victor Reuther, predsednik National Farmers' unije James G. Patton itd.
"Nikoli v ameriški zgodovini ni imela vojaška ustanova toliko denarja za potrošiti, toliko število častnikov in bivših častnikov na važnih vladnih civilnih položajih, toliko vpliva na izoblikovanje zunanje politike ali pa tako ambiciozni oddelek kot prav danes," pravi poročilo.
"Nikoli poprej nismo videli tako previdno pripravljane načrte za kontrolo delavstva in industrije in ne tako obsežni vpliv na polju javne in višje izobrazba, kot prav danes."
Poročilo zaključuje, da sam po sebi militarizem nujno ne pomeni željo za vojno, toda je del tiste miselnosti, ki zagotavlja, da je močna vojaška sila najboljši način, da se za jamči mir.
Rokoborba
Nocoj se bo vršila rokoborba v Centralni orožarni, ob kateri priliki se bo po kratki odsotnosti iz Zed. držav povrnil francoski rokoborec Maurice Tillet, ki se bo nocoj pomeril z akron-skim prvakom dr. Ed Meske. Poleg teh dveh se bodo pomerili tudi: Karol Krauser in Don Eagle, Wladek Kowalski in Jim Wright, Ronnie Etchison in Johnny Demchuk, Don Evans in Fred Bozic ter Pancho Valentino in Maurice Roberre.
Prispevajte v sMad za streptomycin za pobijanje tuberkuloze v Sloveniji!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
UREDNIKOVA POSTA
&	SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
ду Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) __________________________________________________________________$8.50
For Six Months—(Za šest mesecev)___________________________________ 5.00
For Three Months—(Za tri mesece) ______________________________________ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto)_____________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) _________
For Three Months—(Za tri mesece) .....................
.$10.00 - 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
K IZJAVAM DVEH KOMUNISTIČNIH VODITEUEV

Koncem tedna sta voditelja dveh najmočnejših komunističnih strank izven Sovjetske zveze, francoske in italijanske, podala izjave o stališču, ki bi ga komunisti in ljudstva prizadetih držav zavzela, če bi prišlo do napada za-padnih sil na Sovjetsko zvezo.
Voditelj francoskih komunistov Maurice Thorez je s svojo izjavo v parlamentu, da bi francoski komunisti podprli sovjetsko armado, če bi preganjala napadalca na francoskem ozemlju, izzval proteste s strani proti-komunistič-nih francoskih voditeljev. Nekateri so bili celo mnenja, da bi se Thoreza moralo postaviti na zatožno klop radi takšnih "izdajalskih" izjav.
Podobno izjavo je podal voditelj italijanskih komunistov Palmiro Togliatti. Tudi Togliatti je dejal, da bi bila dolžnost italijanskega ljudstva, da pomaga sovjetski armadi, če bi zasledovala napadalca na italijanskem ozemlju.
Izjave obeh voditeljev slonijo na prepričanju, da Sovjetska zveza nima nobenih namenov, da bi napadla katero koli drugo državo, pač pa da novo vojno pripravljajo zapadne sile. Togliatti je to pojasnil s sledečo izjavo, ki jo je podal poročevalcu italijanskega časopisa "Giornale Delia Sera":
"Smatram, da je absurdno govoriti o podstavi vojne med Sovjetsko zvezo in. Italijo. Če kdo kaj takega pod-stavlja, to pomeni, da misli, da bi Italija morala iti v vojno proti Sovjetski zvezi iz razloga, ker bi ameriški milijonarji želeli voditi vojno proti Sovjetski zvezi; to pomeni, ker Sovjetska zveza ni kapitalistična pač pa socialistična država delavcev. Kot lahko vsak vidi, to ne bi bila nobena nacionalna vojna, pač pa vojna socialnih razredov in ideologij, vojna reakcija in kapitalizma proti socialnemu pro-gresu in delavstvu."
-Nobenega dvoma ni, da bi italijansko in francosko ljudstvo samo po sebi obsodilo in zavzelo odločno stališče napram sili, ki bi začela z napadalno vojno in da bi podprlo ne napadalca, pač pa napadenega. Slehernemu "navadnemu" Francozu in Italijanu je jasno, da bi bojišče v prihodnji vojni zopet bila Evropa. Z izjemo peščice profesionalnih vojnih hujskače v in kroga ljudi, ki v vojnah žanjejo dobičke, ni v celf Evropi nobenega sentimenta za novo vojno. Ni treba biti komunist, da se ugotovi ta naravni odpor vseh ljudstev proti vojni.
Seveda, Thorezove in Togliatti j eve izjave se bo zopet napačno tolmačilo. Toda, če je komu prav ali ne, sta oba govorila v imenu dveh strank, ki vkupno štejeta nad 4,-500,000 članov; članov, ki so pripravljeni v slučaju napada na Sovjetsko zvezo z vsemi sredstvi, vključno oboroženo vstajo, podpreti deželo socializma, ki jo s svojega stališča smatrajo za vzorno delavsko deželo z vzornim družabnim redom.
Po nedavnem poročilu iz Moskve je izven Sovjetske zveze nad 18,000,000 organiziranih komunistov. 2e to je samo po sebi ogromna armada. Nobenega dvoma ni, da izjave Thoreza in Togliattia veljajo v enaki meri tudi za komuniste v ostalih deželah sveta. V slučaju napada na Sovjetsko zvezo, bi 18,000,000 komunistov bilo na strani Sovjetske zveze in to ne samo s simpatijami, pač pa z akcijami. Ne šme se pozabiti, da so pri odpornemu gibanju proti Hitlerjevim hordam s komunisti v mnogih deželah bili vodilna sila.	,
t
Načrti za vojno proti Sovjetski zvezi so zelo nevarni. Nihče, ki ima le trohice razuma, ne more verjeti, da bi v takšni vojni simpatije bile res na strani zapadnih sil, zlasti, če bi te sile bile napadalke. Vsaka bodoča vojna je velik rizik. Niti atomska bomba ne more biti odločujoči čini-telj v vojni, v kateri gre za biti ali ne biti.
Naj se izjave Thoreza in Togliattia tolmači kakor že, naj se jih obsoja ali odobrava, eno je jasno; te izjave so resno svarilo, da so pri takšnemu razmeru sil pomisleki na kakršno koli vojno, naj bo to za stvar "demokracije" ali pa "zapadne krščanske civilizacije," blazni in zločinski. Prej ko slej, upamo, ho razum prevladal nad strastmi in slepim sovraštvom.
Slovanov koncert
V nedeljo dne 6. marca bo, imel pevski zbor "Slovan" iz' Euclida svoj koncert v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave.
Ker bo to edini koncert pevskega zbora "Slovan" v tej sezoni, se pevci in tudi pevovodja trudijo, da bo program izvrstno podan, in so tudi izbrali za ta koncert bolj težke skladbe, ki vzamejo več časa za učiti, toda z dobro voljo in vztrajnostjo se vse premaga. Jamčim, da vam bo ta koncert oz. program ugajal.
Podana bo pesem "Vrbsko jezero", ki je precej težka skladba, toda krasna melodija. Potem "Venček narodnih pesmic", ki je tudi krasen in vam bo prav gotovo ugajal, kakor ugajajo vsi drugi venčki. Naj omenim še eno. To je "Spomin na zimski večer". To pesem smo ravnokar prejeli iz starega kraja, in bo prvič peta tu v Ameriki; je prav "luštkana" in ljubezniva pesem, upam da boste zadovoljni ž njo.
Po teh pesmih sledi še več drugih lepih pesmi, za katere sem gotov, da se vam bodo do-padle.
Na tem koncertu bosta tudi sodelovali dobro poznani pevki: Mrs. Danica Hrvatin in Mrs. Frances Udovič, ter podali par pesmi v duetu, ki jih l^oste tudi radi poslušali in uživali njih prijazne in krasne glasove. Pevovodja Mr. Frank Vauter se tudi trudi na vajah, ker želi, da bi koncert dobro uspel.
Ne bom omenjal, kaj bo vse tam, ker obiskovalci "Slovano-vih" koncertov in drugih "Slo-vanovih" nastopov dobro veste, da na njih prireditvah je dosti zabave in razvedrila, in to povejte tudi (drugim svojim prijateljem in jih pripeljite s seboj, na koncert.
Začetek programa? bo ob 5:15 popoldne, in ne ob 4:30, kakor piše na vstopnicah. — Prosim upoštevajte to!
Torej, vabim cenjeno občinstvo k obilni udeležbi.
S pevskim pozdravom
Frank Požar.
Dodatni prispevki March of Dimes
Odbor Slovenske sekcije "March of Dimes" je prejel dodatne prostovoljne doneske: Mr. John Drenik $25.00, društvo "Slovenec" št. 1 SDZ $25.00, društvo "Svobodomiselne Slovenke" št. 2 SDZ $10.00, društvo Sv. Ane št. 4 SDZ $10.00, društvo Modern Crusaders št. 45 SDZ $10.00, Frank Cerne Jewelry Co. $10.00, Coll. Slovenski dom $10, Mr. Frank M. Surtz $10, društvo Coll. Slovenke št. 22 SDZ $9, društvo Glas clov. delavcev št. 9 SDZ $5, dru: štvo "Ribnica" št. 12 SDZ $5, društvo France Prešeren št. 17 SDZ. $5, društvo Sv. Cecilija št. 37 Spz $5, društvo Sv. Lovrenca št. 63 KSKJ $5, društvo Sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. $5, društvo Sv. Štefana št. 224 KSKJ. $5, Slovenska delavska dvorana na Prince Ave. $5, Col-linwood Baking Co. $5, Miss Victorija Hočevar $2.50, Mr. Joe Stirn $2 in Mrs. Joe Somrak $1. Zadnjič izkazano $765.50 in danes $169.50. Skupno darovano $935.00.
Vsi darovalci naj prejmejo prisrčno zahvalo za darov# namenjene plemeniti ideji človeštva.
Odbor Slovenske sekcije
"March of Dimes".
Prisrčna zahvala
Ob zaključku nepričakovano dobro uspele kampanje "March of Dimes" se želi Slovenska sekcija prisrčno zahvaliti vsem darovalcem, podpornikom in delavcem, ki so sodelovali pri tej
plemeniti ideji in dvignili naš ponos pred ameriško javnostjo, i Našo najlepšo zahvalo naj prej. mejo društva podpornih, kulturnih in prosvetnih ustanov, naši trgovci, profesijonisti in posamezniki za plemenite darove. Naša zahvala naj velja vsem onim, ki so dejansko pomagali pri dobro uspeli prireditvi, kakor tudi nabiralke desetič ob času kampanje. Dovoljeno naj nam bo, da objavimo zaključne račune od akcije, ki jo je v imenu vseh Slovencev v Clevelandu vršila naša Slovenska sekcija:
Čisti preostanek plesa
March of Dimes ............$634.75
Prostovoljni darovi ...... 935.00
Darovi poklonjeni
v skrinjice ...................... 131.45
Nabiralke desetič
na plesu .......................... 100.42
Skupno ..........................$1,801.62
Manj poštnina in
pisemski papir ............ 20.70
Čisti dobiček
izročen NFIP ..............$1,780.92
Pripomniti je, da to je najvišja vsota, darovana od nas Slovencev, odkar obstoja Na-tionaf Foundation of Infantile Paralysis.
Končno hvala vsem za vse, kar so topogledno dobrega storili.
Max F. Traven,
pred. Slov. sek. Victoria Hočevar, taj. Slov. sek. in ostali odbor.
ples bo igrala orkestra Louisa Trebarja. Pričetek ob 8. uri zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Na zadnji seji podružnice so bili odobreni važni sklepi. Tako se bo še vedno nabiralo prodajne znamke (Ohio sale tax stamps) in se bo iste od časa do časa vnovčilo. Zato ste vsi, ki ste doslej prispevali, prošeni, da jih tudi v naprej "zbirate in izročite podružnici. Posebno prosimo naše trgovce, da jih hranite in izročite na pristojnem mestu. S tem boste tudi vi deloma pomagali skladu za zdravila streptomycin.
Podružnica se je tudi bavila z vprašanjem, če bo mogoče dobiti primerno soboto večer na SNPJ farmi za tako zvani "Moonlight" ples. O tem bo po-ročano pozneje. Dalje je podružnica razmotrivala o možnosti, da bi vse tri tukajšnje podružnice priredile skupni piknik na farmi SNPJ, če bo mogoče dobiti prostore, ali pa tudi kje drugje. Ostale podružnice prosimo, da o tem razpravljajo in če uvidijo, da je možnosti za to, naj sporo-če, da podvzamemo skupne korake.
Podružnica je v dobrem mesecu kampanje za zdravila streptomycin zbrala skupaj $1,946. Zastopniki društev pa so medtem še na zadnji seji poročali o
sklepih svojih društev, ki so in bodo prispevala po svojih močeh.
Ravno tako je razvidno tudi od posameznikov, da radi prispevajo po svojih močeh, kar pač morejo in to kljub temu, da to nekatere peče v oči kot gotove "Petre Koprive" ali "Pod-goričane" in še druge pri A. D. in S. B.
To pa prav nič ne ovira naše rojake, ki čutijo kot človek do človeka, brat do brata. Celo z še večjo vnemo skušajo prispevati vsak po svojih močeh. Sicer pa bom o tem pisal nekaj več v bližnji bodočnosti.
Za podružnico št. 48 SANSa: Joseph F. Durn.
Fisher Body Local 45
Unije so se organizirale za protekcijo življenjskega standarda delavcev in zboljšanje njihovih delovnih pogojev.
Člani in voditelji morajo imeti vedno odprjSe oči. Delovati morajo združeno. Voditelji naše unije so vedno pripravljeni na pogajanja s korporacijo.
Pred Fisher Body tovarno so se pojavili Homer Martinovci, ki delijo članoip. strupene letake, obtožujejo sedanje voditelje, da so komunisti, in sicer odkar je naš lokal indorsiral Henry A. Wallacea. Od takrat ni več miru, razkosati hočejo našo unijo v dva tabora v desničarje in levičarje. Vse, kar je progresivnega, označajo za komunistično.
Apeliram na naše Slovence, ki delajo v tovarni Fisher Body in ki so člani naše unije: Bodite previdni, kako boste volili 7. in 8. marca. Sedanje voditelje poznate, drugih pa ne poznate. Ne dovolite, da vas zapelje s praznimi govoricami mož, kateremu tovarna ne diši, ki se je navadil ležanja in lahkega življenja na račun delavskih žuljev.
Bodite zelo, zelo previdni! Sedaj imamo unijo, ako zmagajo naši nasprotniki, je menda ne bomo več imeli, kajti proti-de-lavski elementi bodo že tako naredili, da bodo vsakega vrgli na cesto, če ne bo delal tako, kakor mu bo ukazano.
Naša unija je sedaj demokratična. Ako zgubimo, ne bo več.
V drugem članku bom pisala, koga se priporoča za urad.
Anna Urhas.
Iz urada tajnika Slov. delavskega doma
Za leto 1949 je izmed direkto-rija Slovenskega delavskega doma bil konstituiran sledeči odbor:
Matt Petrovich, predsednik; John Zaje, podpredsednik; Vincent Coff, tajnik; Louis Levstik, blagajnik; Ludvik Sana-bor, blagajnik; Frank Bittenc, predsednik nadzornega odbora; Walter Lampe in Tony Prime, člana nadzornega odbora; George Marolt, predsednik gospodarskega odbora; Joe Godec in Frank Završnik, člana gospo-
darskega odbora; ostali člani direktor! ja pa so: Leo Wolf, Joe Prime, Theodore Laurie in Toni Novak.
Rentanje dvoran SDD za leto 1950
Dvorane Slovenskega delavskega doma bodo na razpolago za rentanje za plesne in koncertne prireditve za leto 1950 od 1. aprila do 1. julija leta 1949 in to samo za organizacije, ki so člani Slovenskega delavskega doma. Za zunanje organizacije pa s pričetkom julija.
Stare delnice
Društva in posamezne člane (delničarje) se tem potom opozarja, da ob prvi priliki zamenjajo stare delnice za nove članske certifikate Slovenskega delavskega doma. Na staro delnico vpišite tudi vaš sedanji naslov, da bo na ta način mogoče koregirati nepravilne adrese^ ' Uradne ure tajnika.
Uradne ure tajnika Slovenskega delavskega doma so od 7. do 9. ure zvečer, in sicer v ponedeljek, torek, četrtek in petek. Ce vam poslov v zvezi s Slovenskim delavskim domom ni mogoče opraviti ob teh dnevih ali urah, lahko zadevo poverite oskrbniku doma, ki stanuje v poslopju na drugem nadstropju, soba št. 5.
Vincent Coff, tajnik.
V Slovenskih goricah so razkrinkali vaške špekulante
Uradniki pri podružnici št. 48 SANSa za leto 1949
Za leto 1949 so bili izvoljeni sledeči uradniki pri podružnici št. 48 SANSa:
Anton Jankovich, predsednik. Anton Mrak, podpredsednik; Andrew Božič, 1201 E. 177 st. Tel. IV 7072, tajnik; John Zaje, blagajnik; Ivan Bostjancich, zapisnikar. Nadzorni odbor: Amalija Terbižan, Theresa Gorjanc in Marion Bashel.
Podružnica ima svojo redno mesečno sejo vsak četrti torek v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Dne 27. marca bo podružnica priredila plesno veselico. Za
Nedelja je. Pred dvorano nad Trojico v Slovenskih goricah se polagoma zbirajo večje skupine kmetov. Nekaj je med njimi takih, ki se obnašajo bahavo in le mimogrede in nekako zviška pogledajo na tega ali onega slabo oblečenega kmetovalca, nato pa gospodujoče vstopijo v dvorano. Srečko opazi, da so ti ljudje s svojim čudnim, tujim odnosom do sovaščanov pritegnili mojo pozornost, pa mi pojasni:
"Trojica je* p4 nekdaj poznana kot vas večjih posestnikov Bolj kot marsikje drugje je tu prišlo do izraza brezobzirno iz-žemanje, bajtarjev in malih delovnih kmetovalcev. Ti so bili namreč desetletja gospodarsko skoraj popolnoma odvisni od vaških veljakov. Večkrat je prišlo tako daleč, da je to vplivalo tudi na značaj, na miselnost malega človeka, ki je zaradi odvisnosti postal sebi v škodo celo zagovornik svojega izkoriščevalca."
Napotiva se v dvorano. Nabito polna je že, vendar glasnega govora med vaščani skoraj ni čuti. Srečko nadaljuje:
"Zato ni čudno, da se je posrečilo velikim kmetom in gostilničarjem, da so prišli po osvoboditvi nekateri v ljudski odbor. Žal,pa se je zgodilo, da so te pozicije v odboru tudi zelo dolgo držali. Zdaj so sicer v odboru mladi, zavedni ljudje, toda zavestna borba za diferenciacijo vasi se še ni občutno razvila. To si gotovo videl v prizoru pred dvorano."
V tem tajnik krajevnega ljudskega odbora začne zbor volil-cev. V poročilu o delu odbora v minulem' letu se najprej dotakne doseženih uspehov, nato pa poudari:
"V naši vasi se veliki kmetje izogibajo svojim obveznostim. Kar poglejmo; Čeh Simon, posestnik 18 ha zemlje, redi na 1 ha travnika povprečno samo 0.7 glave goveje živine."
Ceh, Kranjc in drugi grun-tarji ostrme. Še spogledati se ne upajo, kaj šele, da bi spet zviška pogledali na slabo oblečene revne kmetovalce. Bajtarjem pa že lahko prebereš iz oči zadovoljstvo nad tem, da se je tajnik tako odkrito in razumljivo lotil njihovih izžemalcev.
"Pavričeva Marija, posestnica 17 ha zemlje," nadaljuje tajnik, "redi na 1 ha travnika le 0,4 glave goveje živine in 0,3 svinje. Ker se ji je zdelo, da s tem še ni dovolj oškodovala skupnosti, še danes ni izkopala krompirja! Kakšen je njen odnos do
naših delovnih množic, pa najbolje vidimo iz tega, da na tako velikem posestvu redi le eno kravo in enega konja!"
Nato mladi tajnik odbora ugotovi,»da je slika pri malih posestnikih kaj drugačna. Malone vsi streme za tem, da čim več pridelajo, da rede čimveč živine.
"Na primer Šilec Martin. Nekako 4 ha zemlje ima, pa na 1 ha travnika redi 4.5 glav goveje živine. Ali pa Kožar Matija. Le 3 ha posestva ima, toda spričo njegove skrbi redi na 1 ha travnika kar 6.2 glav goveje živine!"
Tajnik -dalje našteva požrtvovalne revne kmete. Vaški "veljaki" se začno nervozno premikati, bajtarji in delovni kmetovalci pa se veselo spogledujejo in nasmihajo. Ko tajnik zaključi ta del poročila, se oglase veliki:
"Hm, mali lahko toliko rede, saj jim mi dajemo krmo!"
Res je, krmo jim dajejo oni, toda ne zastonj. Za nekaj stotov krme jim morajo mali pokositi travnike in prečepeti marsikateri dan na njihovih njivah! Skratka mali drago plačajo svoje prizadevanje za dvig števila živine, veliki pa sabotirajo naš gospodarski razvoj! Kakšna je ta odkupna cen^, nam pove tajnik;
"Pri Kranjcu Janezu, posestniku 24 ha zemlje, stanuje Mav-ko FriCj njegov "ofer". Za eno sobo mu daje po tri delovne dneve mesečno!"
"Njegov drugi 'ofer', Gregorc Jakob, pa ima pri njem v najemu slabo kuhinjo, kjer z družino kuha in spi! In glejte; odplačuje jo s petimi delovnimi dnevi na mesec! To je le za stanovanje. Za hrano mora Gregor-čeva družina posebej delati na kulakovih njivah, za druge eventualne 'usluge' pa spet posebej. Tako ni le pri К.алјси, temveč tudi pri Dolajšku in drugih velikih kmetih."
V dvorani se volilci razgib-Ijejo. In tajnik iznese še:
"Tudi z bivšim gostilničarjem in velikim kmetom Golobom ni vse v redu ..."
Golob spremeni barvo, navzoči volilci pa spoznavajo pravo lice člana krajevnega odbora Fronte v Senarski (Trojica).
"Gotovo vsi poznate Kazi Ju-lijano," nadaljuje tajnik. "Dolgo je prekupčevala, je pa tudi v tesnih stikih s samostanom v Trojici in s frančiškani v Mariboru. No, z njeno pomočjo zdaj Golob prodaja mast po 500 in
600 dinarjev za kilogram. Pri vsem tem je zelo zanimivo tudi to, da ta prekupčevalka vedno najde mesto v zelo natrpanih avtobusih na progi Maribor— Lenart in Maribor—Murska Sobota."
Bajtarji, mali in srednji delovni kmetje, odobravajo besede tajnika odbora. Povedal je to, kar so oni že dolgo čutili, da bo treba javno obravnavati. To je bil prvi zbor volilcev v Trojici, kjec je bila spregovorjena od-kritk in odločna beseda. Čeprav se v dvorani kmetje niso oglašali, je bila diskusija po zaključku tem bolj živahna. V skupinah so odhajali in se živahno pogovarjali. Nekateri pa so odhajali osramočeni, saj so dobro čutili, da s špekulacijami in izigravanjem navodil ljudske oblasti ne bodo mogli več nadaljevati. Ta zbor volilcev je bil odločen začetek, da se tudi v Trojici potegne črta med tistimi, ki po svojih močeh doprina-šajo k skupnosti, in tistimi, ki špekulirajo in se izogibajo svojim obveznostim.
"Slovenski Poročevalec"
NAZNANILO
Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Zedinjenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi:
Yugoslav Embassy, 1520—16ih St.. N. W., Washington 9, D. C.
Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi:
Yugoslav Consulate General, 745—5th Ave., New York 22, N. Y.
Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatpkem ali angleškem jeziku.
RC Calls the Tune
It's melody time in a Veterans Administration hospital as a Bed Cross Gray Lady accompanies a guitar-playing patient on the piano.
1. marca, 1949.
EINAKOPRAVNOST
STRANS
FRAN ERJAVEC
PRIRODOPISEC—POTOPISEC IN PRIPOVEDNIK
Rodil se je i. septembra 1834 y Ljubljani. Njegov oče izobražen mož, je bil paznik v mestni klavnici in velik ljubitelj cvetlic, ki jih je gojil na domačem vrtu ia Poljanah (hiše danes ni več), ^ je umrl, ko je bil Erjavec star 4 leta. Ko se je mati čez nekaj ^6t spet poročila (in kmalu tudi je skrbela zanj teta Ana Bezljajeva. Ko je s težavo dovršil II. nemško normalko (ponavljati je moral 2. in 3. raz-šele potem se mu je odpr-ill razvezal jezik za nemščino) je stopil leta 1847 v gim-'lazijo (matura 1855). V teh letih se je pri rodopiscu samouku ^erdinandu Schmidtu navzel ljubezni do ■ prirodopisja, zanimal Je posebno za polže in žužel-Ta mladostna ljubezen do Pttrodopisja in leposlovja ga je opremljala potem vse življenje, o zrelostnem izpitu je odšel na unaj študirat kemijo in priro-dopisje za profesuro na realkah.
o izpitih 1859. je prebil poiz-kusno leto na gumpendorfski ^'fialki na Dunaju in bil hkrati ^ekaj mesecev prefekt v terezi-Janski akademiji. 1860 je postal Pfavi učitelj na realki v Zagre-u in v 11. letih bivanja na Hr-^askem prepotoval v prirodopis-in narodopisne namene vso raljevino z Dalmacijo in delom °sne, bil je na Češkem, poto-preko Dunaja, Salzburga in trassburga v Pariz in se vrnil Pfeko Švice, Bavarske, Tirolske Gornje Italije. 1871 je prišel
kot
Odtod dil'
profesor na goriško realko.
]e poletel v Benetke, ho-bli-
na prirodopisne izlete v 2Шо in daljno okolico, a prina-z njih tudi jezikovnih zakla-1875 je bil imenovan za bednega profesorja zoologije na ^^•grebškem vseučilišču, je kot ^•k že prisegel, a se potem od-^®kel, ker je mislil, da je bolj mestu doma. Umrl je po ^4Šem, navidezno malo po-^embnem bolehanju nenadoma januarja 1887 v Gorici. Er-Javec je zelo prikupna osebnost Zasega slovstva, v katerem si ^ pridobil s povestmi, še bolj_ s slikami iz narave, potopi-iR klasično prozo odlično me-Poleg Levstika je najodlič-®]si prbzaist starejše glasniko-® dobe. Erjavec je imel jasno Prto oko za življenje, bister Sled, kakor ustvarjen za opa^ ^vanje ljudi, naravnih, narodo. 'snih in narodnopolitičnih poja-Poleg tega pa tudi dar jezi-' ki mu teče vedno lahko in vno. Kako živo predočuje p ®dniete svojega zanimanja!
Omaga mu pri tem ljubeznivo , ®glabljanje v predmet, ki ga "Raziskoval in razmotrival. Po-^ stvarnosti ga vodi pravi smški nagon; ni mu samo na da bi učil, učiti hoče v lepi, "ttetniški obliki. Te lastnosti so 2^^°®®bile Erjavca v prvi vrsti in .	opisovalca narave
^ "Njenega življenja, pa tudi za ^rodopisnega i n potopisnega isatelja prve vrste. To kaže že
spis "žaba", spisan ^ује", katerim je bil kot ° soustanovitelj; v njem je
na mojstrovski način strnil opis s pripovedovanjem mladostnih spominov in iz prirodopisnega članka napravil umetnino, še bolj pa v klasični "Mravlji" prvem objavljenem prirodopisnem spisu njegovem, ki je zbudil takoj odločno pozornost in še danes krasi naše čitanke. Ta način podajanja je postal tipičen za Erjavca še pred objavo Breh-movih glavnih spisov in brez njegove darvinistične smeri. Porabljal ga je tako v posameznih razpravah, v katerih je popisoval vulkanske moči velbloda, živali, popotnice, odkod izvirajo gliste in kako se izpreminjajo, krta, netopirja, rastlinske svatbe in raka, pa tudi v poljudnih knjigah Mohorjeve družbe, kakor v "Domačih in tujih živalih v podobah". "Naših škodljivih živalih v podobi in besedi". Najlepše se zrcali to svojstvo v spisu "Kako se je Slinarju z Golovca' po svetu godilo", v katerem je Erjavec, opisal polža, glavni predmet svojih znanstvenih preiskovanj, v obliki leposlovnega potopisa; to je prava in lepa povest iz življenja narave. Naravno je, da kažejo spisi bolj značaj znanstvene razprave v prijetni, resni ali šaljivi obliki, če pisatelj govori izobraženemu občinstvu, da prevladuje bolj lahki pripovedni ton, ko se obrača na preprostega bralca. Napisal je tudi več strogo znanstvenih razprav iz zoologije v hrvatskem in nemškem jeziku. Priredil je tudi prve slovenske šolske in za šolo porabne knjige iz prirodopisja; Prirodopis živalstva, Živalstvo, Rudninoslov-je ali mineralogija. Prirodopis rudninstva ali mineralogija. Kemija, Samotologija. Prvi Erjavčev potopis je "Pot iz Ljubljane v Šiško", satira na malenkostne potopise onega časa. V pravih potopisih ga je zanimalo v prvi vrsti ljudstvo s svojimi šegami in navadami, narodnopoli-tiČnimi in socialnimi razmerami. "Ena noč na .Kumu" slika dejanje in nehanje slovenskih romarjev, "Gostba v Mazinu" družabno življenje v liškem župni-šču, "Na' kraški zemlji", društveno prireditev na kmetih za časa narodnega prebujenja. Naj-obširnejši potopis Erjavčev pa je "Med Savo in Dravo" z orisom kulturnih, narodnih, socialnih in političnih razmer na Hrvatskem. Narodopisnega značaja je tudi oris "Božični večer na Kranjskem".
romantične novele je "Veliki Petek", nekak posnetek solzavih tujih koledarskih zgodb. Dosti boljša je novelica "Na stričevem domu", ki kaže v zrcalo počitniških dožitkov dečka — dijaka tragično usodo njegove se-strične in njenega izvoljenca; Najbolj pa so se mu posrečili idilični prizori in iz življenja na kmetih. Prizori na vasi so tudi najboljši v "Huzarjih na Polici". Manj se mu je posrečil "Zamorjeni cvet", ki mu ob precej šibkem dejanju ne dostaja tudi enotnosti. V povestih za Mohorjevo družbo je poskusil z dejanjem umetniško združiti poučno misel. Tako je porabil v povesti "Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec" kot nekak predhodnik Jurčičevih motiv tihotapstva. A precej odurni dogodki so Erjavcu le ozadje, na katerem je z ljubeznjivimi potezami narisal mladost osirotelega dečka in njegovo doraščanje v prosi naravi. Naravnost vzorno pa se mu je posrečila združitev obeh tako različnih smotrov v povestici "Ni vse zlato, kar se sveti", (Koledar Mohorjeve družbe za 1887). Prigodba z železnim krščem, ki naj bi rešil po lastni krivdi propadajočega kmeta Čerina iz vseh zadreg, je hkrati zgled za Erjavčevo po-davanje prirodopisnih snovi, pot s Tolminskega v Čedad, Videm, Gorico nas spominja potopisca Erjavca. Konec, ko pouči "Po-
dlogarjev" profesor v Gorici Čerina o njegovi zmoti in ga s svetom in pomočjo pripravi na pravo pot, se nas dojmi kot resnični Erjavčev doživljaj. To je njegov najboljši pripovedni spis. Prevel je tudi "Kitico Ander-sonovih pravljic" in podal v člankih "Iz potne torbe" pri katerih je sodeloval tudi Levstik, obilo slovarskega in narodopisnega gradiva. Z razsežnim jezikovnim znanjem iA zrelo sodbo je Erjavec rad pomagal tudi drugim pisateljem, tako pred-^ vsem drugim prirediteljem prirodopisnih knjig, pa tudi Simonu Gregorčiču pri dokončnem oblikovanju prvega zvezka "Poezij",
Društveni koledar
MARCA
1. marca, torek — Ples Panda Social kluba v SND
5.	marca, sobota — Ples društva "George Washington" št. 180 ABZ v SND
6.	marca — nedelja — Koncert pevskega zbora "Slovan" v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
12.	marca, sobota — Ples Progresivnih Slovenk v SND
13.	marca, nedelja — Proslava ob obletnici društva "Žumbe-rak" v SND
13. marca, nedelja — Igra in
ples krožka št. 1 Prag. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
17. marca, četrtek — Ples Sons & Daughters of Eire v SND
19.	marca, sobota — Ples Federacije SNPJ v SND
20.	marca, nedelja — Koncert zbora "Zarja" v SND
20. marca, nedelja — Priredba v korist "Prosvetne Matice" priredijo: pevski zbori Slovan, Jadran in Zarja ter dramski zbor Anton Verov-šek v SND, na St. Clair Ave.
25. marca, sobota — Ples društva "Spartans" št. 576 SNPJ v SND
27. marca, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora SNPJ v SND
1.	aprila, petek — Ples moškega kluba srbske cerkve sv. Save v SND
APRILA
2.	aprila, sobota — Ples društva Commodors SNPJ v SND
3.	aprila, nedelja — Ples moškega kluba cerkve sv. Save v SND
3. fLprila, nedelja — Koncert in igra Mlad. pev. zbora SDD, Waterloo Rd.
9.	aprila, sobota — Ples kluba Cavalier v SND
10.	aprila, nedelja — Opereta in
ples zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
16.	aprila, sobota — Ples Deci-mer kluba v SND
17.	aprila, nedelja — Ples društva Spartans št. 576 SNPJ v SND
20. aprila, sreda — Ples društva Najsv. Imena v SND
22.	aprila, petek — Ples kluba Golden Gophers v SND
23.	aprila, sobota — Ples društva "Vodnikov venec" št. 147 SNPJ v SND
23.	aprila, sobota — Plesna veselica društva Nanos št. 264 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
24.	aprila, nedelja — Ples HKZ v SND
29.	aprila, petek — Ples Cleveland Graphite Girls' kluba v SND
30.	aprila, sobota — Ples društva "Jutranja zvezda" št. 137 ABZ v SND
MAJA
1. maja, nedelja—Koncert pevskega zbora "Abrašević" v SND
1. maja. nedelja—Koncert pevskega zbora "Triglav" v Sach-senheim dvorani, 7001 Denison Ave.; po koncertu zaba-
va v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
6.	maja, petek — Rokoborba Cleveland Ambassadors kluba v SND
7.	maja, sobota — Ples društva "Lipa" št. 129 SNPJ v SND
8.	maja, nedelja — Koncert "Glasbene Matice" v SND
8. maja, nedelja. — Koncert Glasbene Matice v Slov. nar. domu, na St. Clair Ave.
8. maja, nedelja — Plesno vese lico v počast materam, priredi Ženski odsek Doma zapad-nis Slovencev, 6818 Denison Ave.
14.	maja, sobota—Ples društva . "Clev. Slovenci" št. 14 SDZ v SND
15.	maja, nedelja — Ples Baraga Council št. 1317 COF v SND
21.	maja, sobota—Ples društva "Napredni Slovenci" štev. 5 SDZ v SND
22.	maja, nedelja — Koncert zbora "Slavulj" v SND
28.	maja, sobota — Ples društva "Sv. Katarine" št. 29 ZSZ v SND
29.	maja, nedelja — 25-letnica Slov. nar. doma v avditoriju
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730


%
u
za
osmo-
Erjavec je tudi pripovednik. V začetku ga je zanimal bolj kak poseben značaj, le da ga je prikazal v dejanju ali razvoju, kakor je to delal v svojih črticah iz narave. Prva taka spisa sta črtice iz življenja Schnack-schepperleina, šaljiva povest o naravopiscu čudaku; in "Avguštin Ocepiek", genljiva slika duševnega ubožca iz pisarne, naslikana z veliko ljubeznijo. Podoben je tudi "Zgubljen mož", zgodba o propaiem talentu. Kmalu se je temu pridružilo tudi zanimanje za romantiko dejanja. Prvi še neuspeli poskus
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
/
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicon07l8
Suddenly the King realized f
he was going to starve
You REMEMBER how King Midas thought he had a short ci}t to financial security.
When granted one wish, he asked that everything he touched be turned to gold. It was fun until he tried to eat, and all Ma food turned to soUd gold. He suddenly realized that he was going to starve to death.
Midas was glad to cancel his wish; and look for a better way to provide for his old age. What he discovered remains true today.
The only sure way to financial security is systematic saving. And the best method is buying U. S. Security Bonds, automatically!
If you work for wages or salary, you can sign up for the Payroll Savings Plan. If you are in business or a profession, and have a checking account, you can sign up
for the Bood-A-Mooth Plan at your banki' Start now—during the Security Loan Drive. The money save# itself, and аћж 10 years you have $4 for every $3 you have aaved;
And your Security Bond doUaia do their part to insure a stable economy. Wise laving means less money in the market place to bid up prices of good«.
It's too bad that Midaa had so mueh trouble because he couldn't aave thia May way; But ien't it lucky you can!
WISE DEBT MANAGEMENT-Bvwjr bond dollar that U built up in your Government'« Treaaury it used to r#« tire a dollar of the national debt vhioh is potentially inflatlonaiy.
Sff AMERICA'S SECURITY IS YOUR SECURITY
ENAKOPRAVNOST
Tbis Is an oBcIal V. S. Treasury advertisement—prepared under auspices ot Titasury Department and AđrartUnt CouSoW.
^RANISLAV NUŠIČ:
IZBRANE CRTICE


''OKOJNI SERAFIM POPOVI«
tega
( N adaljevanje ) V , "HIŠNI RED"
nekoliko določb
^ jc treba stalno J^Gvati red in snago. Ге^ Рт'6'povedano je v kate-tla	hiše pljuvati na
^ -^^adina se не sme pre-UgQy	wi nihče ne sme
a/co koga ozmerjam.
Člen Hišna vrata se morajo zakleniti vsak večer oh osmih, odpreti pa zjutraj, kadar sam določim.
\ Člen 5. Moj sin mora prihajati domov najpozneje ob devetih zvečer.
Člen 6, Služkinja Kata mi mora podati obračun s trga sleher-I ni dan ob devetih dopoldne. i Člen 7. Vsako soboto dopoldne je treba hišo pomesti in
osnažiti. Ob tej priliki se pomete tudi dvorišče kakor vsi drugi prostori.	*
V tem hišnem redu, ki šteje dvainštirideset členov, so bile še mnogovrstne druge določbe in hišni red je bil oštevilčen z "Dd. št. 19" in podpisan: "Hišni starešina: Serafin Popovič."
Nu, poleg tega hišnega reda je Serafin dnevno izdajal še posebne naredbe in je zahteval pojasnila, koncipiral, vnašal v de-lovodnik—in je tako imel seve polne roke dela.
Tako na primer pride Kata pa i-eče:
"Gospod, ondan je veter razbil v kuhinji dve šipi."
"Dobro, vem, pogledal sem," reče Serafin, pregane polo papirja in to takole popiše:
"Danes je stopila Kata in izjavila, da sta v kuhinji razbiti dve šipi. Ker sem se tudi osebno prepričal o tem na licu mesta kakor tudi o tem, da Kate ne zadene nobena krivda in ker je zares potrebno, da obe okni popravimo, ker bi se Kata v nasprotnem primeru v najkrajšem roku prehladila, odrejam: da se še danes pokliče steklar Mata naročilom, da v roku dveh do treh ur popravi kuhinjska okna in naknadno predloži račun v izplačilo. Ta odlok se sporoči Kati v svrho izvršitve."
Nato je odprl delovodni protokol, vpisal odlok pod št. 114, ga uvedel še v register in odredil izvršitev odloka.
Ali pa na primer pride Kata in reče;
Treba je kupiti kakih sto zelj- ] nih glav, zdaj so poceni, da jih i shranimo za zimo."
On seveda spet pregane polo papirja, odloči, da se zelje nabavi brez licitacije in se "pristojno skisa," oštevilči akt in ga registrira.
Ta register je bilo vredno prelistati. Bil je po priliki takle: Zelje, glej Zimnica.
Kisle paprike, glej Zimnica. Okna, popravilo, 114.
Zimnica 74, 92, 109, 126, 127, 128.
Ključavnica, popravilo, 12. Krokanje mojega sina, 7, 9, 21, 43, 52, 62, 69, 71, 72, 73, 84, 102, 111,129, 131.
Qnjat, kupljena, 32.
Čebula, glej Zimnica.
Skleda, glej Kata.
Plača Katina, 49.	Nikolaja in ga blago, vendar
Kata razbila skledo, 37. i očetovsko posvaril, naj tega v Milo, glej Marica.	I bodoče ne dela več, nakar gre
Marica, perica, glej pranje. ta predmet v akte."
Dolgovi mojega sina, glej kro-. iz akta št. 9. sprevidimo, da kanje.	je Nikola tri dni po blagem in
Hajd, oglejmo si iz vseh teh očetovskem nasvetu prišel ob predmetov spise pod št. 131, ki' treh zjutraj domov. Na hrbtu so registrirani pod "Krokanje i tega akta je zapisano: "Danes mojega sina." Mi jih bomo pre-' sem Nikolaja izmerjal, tako da gledali na las tako, kakor bi na ■ mu nočno pohajkovanje ne bo priliko advokat pregledal kak-' veČ prišlo na misel."
šne sodne spise; kajti če smo že ,
I stopili v pisarno pokojnega Se-
irafina, je v redu in prav, da se i	л • хт-. i - , ^ x
tudi mi po Pisarnišlio obnašamo, i	^Aola sel to noč
Iz akta St. 7. sprevidimo, da f"".° "".f ^	™ godcev;
je Kata 5. novembra sporočila '"J" b.lo okrog treh zjutraj,
io„v. f. Л .	• xTii « nakar je sele okrog stirih priko-
Serafmu, da je njegov sm Niko- ,	^	^
u	lovratil domov. Na hrbtu tega
la prišel 3. novembra ob dveh	.
zjutraj domov. Na hrbtu tega j
j akta stoji tale odlok: "Poklical |
Akt številke 21. nam pove, da I je Kata 17. novembra sporočila
; akta je naslednji odlok: (Dalje priJiodnjič)
t
STRAN«
ENAKOPRAVNOST
1. marca, 1949.
МШАЊ ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje)
V začetku upora so zaamur-ci s podporo prvega moskovskega pehotnega polka skoraj sami zadrževali pritisk upornikov, ki so se poskušali približati d o Medvedičjega ustja; pozneje so prišla ojačenja in polk je dokončno zavzel odsek" Hoprsko ustje, ob Krivi rečici, ne da bi se razdrobil.
Proti koncu marca so uporniki potisnili rdeče oddelke iz območja jelanskega okraja in zavzeli del vasi usthoprskega. Prišlo je do nekakšnega ravnovesja sil, ki je skoraj dva meseca obdržalo bojišče negibno. Bataljon moskovskega polka, ojačen z baterijo, je kril Hoprsko ustje od zahoda in zavzel vas Krutovski, stoječo nad Donom. S hribovitega/ odrastka obdon-skega gričevja, ki se razprostira od Krutovskega proti jugu, je rdeča baterija, ki se je prikrila na poljskem gumnu, sleherni dan od jutra do večera obstreljevala upornike, ki so se gomi-lili po holmih na desnem bregu, in podpirala strelce moskovskega polka, potlej pa prenesla ogenj in ga sejala po oni plati Dona. Nad gosto zgnetenimi domačijami so se visoko in nizko razletavali šrapneli in bežno so izginjali neznatni oblački izstrelkov. Granate so padale zdaj po vasi, da se je po zagatah v divji grozi podila živina, podirala plotove, begali so ljudje in. tekali v dve gube, zdaj so sekale za sta-roobredniškim pokopa liščem, zraven mlinov na veter, po ne-obljudenih peščenih grivinah in dvigovale rjavo, grudasto, še ne-otajeno zemljo.
Petnajstega marca so se Štokman, MiškaKoševoj in Ivan Aleksejevič odpeljali iz vasi Ce. botarjeva v Hoprsko ustje, ker so zvedeli, da se ondi sestavlja krdelo iz komunistov in sovjet skih delavcev, ki so pribežali iz prekucuških okrajev. Peljal jih je kozak staroverec s tako deško rdečeličnim in čistim obrazom, da je še Štokman brez raz loga šobil ustnice v nasmeh, kadar ga je pogledal. Kozak je imel ne glede na svoja leta zelo gosto valovito svetlordečkasto brado, kakor rezina lubenice so rdela v njej živordeča usta, okrog oči se mu je zlatU puh in oči so mu bodisi od puhaste bra de bodisi od polnokrvne rdečice nekako posebno prosojno si njele.
Miška je vso pot brundal pesmi, Ivan Aleksejevič je sedel zadaj, na kolenih mu je ležala puška, in se čemerno paeU, štokman pa je začel vsakdanji pogovor z voznikom:
— Ti kaj zdravje nagaja, tovariš? — je pobaral.
In staroverec, ki je rad pokal od moči in mladosti, se je toplo zasmejal in razpel ovčji polukožuh.
—	Nak, nebo še nekaj potrpi zaradi mojih grehov. Kaj pa naj bi mi nagajalo pri zdravju? še svoj živ dan nisem kadil, vodico pijem studenčnato, kruh že zmlada jem pšeničen. Od kod pa naj se potlej vzame bolezen?
—	No, pa služil si kaj?
—	Nekaj malega sem. Kade ti so me zajeli.
—	Zakaj pa nisi ušel za Do nec?
—	Čudno govoriš, tovariš! — Spustil je vajeti, spletene iz konjske žime, snel usnjene ro kavice, si obrisal pot in se uža Ijeno namrgodil. — Pokaj pa naj bi bil šel tjakaj? Po nove pesmi? Saj bi bil tudi pri kadetih ne služil, ko bi me ne bili prisilili. Vaša oblast je pravična, samo nekolikanj napačno ste ravnali . . .
—	V čem?
štokman si je izvil svalčico,
prižgal in dolgo čakal na odgovor.
—	Počemu pa neki pališ to zelišče ? — se je oglasil kozak in se obračal vstran. — Poglej, kako čist je naokrog spomladanski zrak, ti pa smradiš prsi z nečednim dimom ... Ni mi povšeči! V čem so napak ravnali — bom povedal. Ugnali bi kozake„ jim zagodli, pa bi se vaša oblast še malo ne umetla Budalostih ljudi je pri vas polno, zato pa je tudi prišlo do prekucije.
—	Kako zagodli? To se pravi, po tvojem, do smo kozle streljali? Res? Kakšne pa?
—	Sam veš, kaj bi ne . Streljali ste ljudi. Danes enega, jutri drugega . . . Komu pa se da čakati, da pride na vrsto? Vola ženejo v zakol, pa ti z gla-
vo rogovih. No, postavim, v bu-kanovskem okraju . . . Ondu-kajle, vidiš, se vidi one — njihova cerkev? Poglej, tam, kamor z bičevnikom kažem, vidiš?
. . No, pa govore: komisar je 3ri njih z oddelkom, Malkin se pise. No, pa misliš, da ravna z judmi, kakor bi bilo pravično? Čaj, precej bom povedal. Nabere ti po vaseh starce, jih odžene v trnikovje, jim tam pihne duše iz teles, jih najpoprej iz-trapi, potlej pa ne pusti domačim, da bi jih pokopali. Njihova nesreča pa je v tem, da so jih nekdaj izvolili za okrajne častne sodnike. Pa saj sam veš, kakšni sodniki so ti to? Ta ti komaj nakraca svoje ime, oni pa ti ali palec pomoči v črnilo ali pa napravi križ. Taki sodniki so samo za oči, kakopak, sede ti. Vsa njihova zasluga je dolga brada, od starosti pa si že bavtaro pozabljajo zapenjati. Kaj pa te takle pobara? Nič drugače, kakor če bi postavil otroka s cucljem. Na, zdaj ti pa tale Malkin s tujim življenjem ravna kakor bog. In ravno tisti čas ti gre po trgu starček — Li-nek so mu rekli. Gre ti z uzdico na svoje gumno kobilo pogledat in sprevajat, pa mu pride smrkavec pod noge in zine: "Pojdi, Malkin te kliče." Tisti Linek se
PIUHEANITESI
20%
na vašem
POMLADANSKEM SUITU
ali
VRHNJI SUKNJI
Pojdite k
ANZLOVAR'S DEPT. STORE
ki vas bodo peljali naravnos v tovarno, ali greste lahko sami in si lahko izberete iz obširne zaloge najnovejših oblek in sukenj, po različnih cenah.
Anzlovar's
Dept. Store
6214 ST. CLAIR AVE. EN 8042
je s svojim krivoverskim križem pokrižal'— ondukaj ti vsi živijo po novi veri — in čapko je še na trgu snel. Stopi noter in se uplaši. "Klicali ste me?" — pravi. Malkin pa ti kar zarezge-ta in upre roke v bok. "A, — pravi, — jurček na poti, ajdi z njim v cekar. Nikdo te ni klical, če pa si tu že, naj bo po tvojem. (Dalje prihodnjič)
Oglašajte v Enakopravnosti
RAZNO
POUK ZA OTROKE
Sprejme se zaostale otroke, katerim se nudi poseben pouk; imam 20 let izkušnje. Za intervuj pokličite med 9. in 10. zj. ali 5. in 6. pop.
H. G. VAN KIRK GA 6241
Cleveland, Ohio
DRUŽINA
treh odraslih oseb, vse zaposlene, išče stanovanje s 4 ali 5 sobami. Kdor ima za oddati, naj pokliče
HE 5311
Dr. "Carniola Hive" št. 493 T. M.
Uradnice društva "CARNIOLA HIVE," št. 493 T. M. za leto 1949 so sledeče:
Predsednica Josephine Stwan; podpredsednica Christine Gla-van; bivša predsednica Mary Bolta, duhovna voditeljica Mary Tekaucic; zapisnikarica in bolni ška tajnica Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., tel. EN 4758; finančna tajnica Pauliue Debevec, 128'< E. 169 St., tel. IV 2048; vratari-ca Pauline Zigman; spremljevalka Mary Mahne; stražnica Mary Vesel; nadzornice: Jean E. Pajk, Ursula Unetič in Sylvia Praust.
Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v Slovenskem narodnem domu, dvorana št. 1, ob 7.30 uri zvečer.
Asesment mora biti plačan do zadnjega dne v mesecu. Pobira se na seji in vsakega 25. v mesecu.
Bolne članice naj se javijo takoj pri Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 4758.
BODITE ZEMLJIŠKI BROKER
Vi se lahko izučite biznesa, pri kateremu ni odslavljanja ali omejitve radi starosti, itd.
VI STE LAHKO SAM SVOJ BOS Pokličite ali se zglasite še danes in dobite vse detajle. Odprto od 9. zj. do 9. zv. vsaki dan; ob sobotah do 2. pop.
THE ADULT SCHOOL 2536 Euclid	SU 7200
NAPRODAJ
L I N o L E J ASFALTNI PLASTIČNI TILE
OKENSKI ZASTORI BENEŠKI ZASTORI
Prosti proračuni Prodajamo na lahka mesečna odplačila
SK 9504 — 3840 E. 131 Si. THE RUSSETT FLOORING CO.
DELO
PRODAJALEC
dobi službo za prodajanje, prenavljanje in popravljanje fornezev; provižija.
NEWARK REMODELING 11920 Lorain Ave., OR 0650
Harmony Shoppe - 2419 Demson Ave.
SH 7621
KROMATIČNE HARMONIKE NA 100 BASOV—$110 PIANO HARMONIKE NA 120 BASOV—$100
Proda se tudi 1948 Oldsmobile "hydromatic," 4 vrata, zgleda kot nov in je malo prevožen. Proda se najvišjemu ponudniku nad $2000
LUCILE HAT & BRIDAL SHOP
22064 LAKE SHORE BLVD. — Tel.; IV 6310 — 693 E. 165 ST. Fine krasne obleke za neveste od $39.50 in naprej za družice od $24.95 in naprej KLOBUKI—najnovejših vzorcev $3.95 in več
MT. PLEASANT ELECTRIC CO.
3679 EAST 131si STREET — SKyline 0258
Imamo lepe nove šivalne stroje, Domestic izdelka, dele za popravila, igle, olje, in pripomočke. Prodajamo na lahka mesečna odplačila. Dopeljemo kamorkoli v Ohio in Pennsylvanijo.
GOSPODINJE
Prenehajte skrbeti o denarju. Vi lahko potrošite brezskrbno, ko služite stalno provizijo kot zastopnica svetovno znane kozmetične firme. Pokličite za dogovor.
CH 4262
VAS ZANIMA?—Išče se 2 ali 3 ženske, prijaznega značaja, stare 21 do 45 let, ki so poznane v svojemu okolišu ter so članice klubov, itd., ki si želijo pomagati z dobrim zaslužkom v polnem času ali samo v prostih urah. Pišite ali pokličite in dobite vse podrobnosti.—Crowe Studio, 214 Hippodrome Bldg., Cleveland, O., CH 7511.
V NAJEM
OPREMLJENO SOBO
SE ODDA V NAJEM POŠTENEMU FANTU.
Vse v najboljšem redu. Kdor želi naj se zglasi podnevi ali zvečer na 1158 E. 60 ST.
SE MORA ŽRTVOVATI
Velika lota, 200 čevljev; za grajena; garaža, majhno poslopje, hiša s 6 velikimi sobami, 2 zaprta porča; blizu šole sv. James, trgovin; v dobri naselbini v Lakewoodu. Popust za dekoriranje. Lastnik bo pomagal financirati.
WEST LAKE REALTY 17817 Deiroit Ave__AC 3818
POSESTVO
10318-22 St. Clair Ave.; 57x200 poleg dovOia s 3 trgovinami poleg državne prodajalne žganja. 8 kegljišč v zidanem poslopju v ozadju. Se lahko predela v veliko verižno trgovino in zelo poveča dohodke. Pokličite GL 2916.
POHIŠTVO NAPRODAJ
Za sprejemnico, couch modre barve, Mulberry moški stol; ženski stol; za obednico, miza in 6 stolov, mahoganyl| Majhna peč, ledenica. Apex pralni stroj. Vse v izvrstnem stanju. Pokličite pred 6.30 zv.
MI 7066 po 7. zvečer DI 9212
15510 BILTMORE
Lesena hiša, 6 sob, Colonial tipa, spredaj iz kamna; rekreacijska soba, fornez pa plin, preproge, drapes, beneški zastori; IVž garaža, cemen-tiran dovoz. Pod tržno ceno.
PRISCHAK REALTY 11500 Union Realtor LO 0604
1948 Crosley Station Wagon
Popolnoma prenovljen; radio, grelec, luč zadaj, dobra transportacija. $750. Privatni lastnik.
SW 5510
ODPRTO 8. DO 4.30 Samo še nekaj na razpolago NAJBOLJŠI NAKUPI HIŠE S 3 SPALNICAMI $9500—$1900 TAKOJ Dobi se GI financiranje (če kvalificirate)
Hiša 37'0*V24'6" poleg lota 50' X približno 142 0" Se kmalu lahko vselite 2 sta na loti 247' po $9800 Majhni stroški za vzdržavo, velika utilitetna soba in pralnica; bakrene cevi, avtomatična plinska gorkota na vroč zrak, in vroča voda, dvojni hrastovi podi; linolej, in-sulirano, posebni davki plačani, blizu šol, trgovin in transportacije. Pregledani in odobreni po FHA. Oglejte si model dom na 5566 Burns Rd., North Olmsted. Vzemite Lorain Ave. zapadno do Butternut Ridge Rd., zavijte levo in vozite en blok do Burns Rd., zavijte desno na Burns Rd. do hiše.
EDWARDS & GILL CONSTRUCTION CO.
Westlake 1761 AT 8891	WI 0936
BUICKS
1941 Buick Club Coupe, novi tajer-ji s belimi stenami, radio, grelec ---------------------------$333 takoj
1941 Buick Streamlined Sedanette, 2-barvni, modre in sive barve,
radio in grelec-------$333 takoj
1941 Buick Sedan, 4 vrata, novi ta-jerji, 1 lastnik, izvrstno oskrbovan --------------------$333 takoj
1946	Chevrolet Aero Sedan, moderen, streamline stil, zamenjava ---------------------------------$1395
Na odplačila
1947	Chevrolet Town Sedan, črne barve, en lastnik—zamenjal za nov avto z vsemi dodatki ---------------------------------------$1305
Pri nas prodajamo za manj
STONE BUICK INC.
932 BROADWAY Bedford 1790
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in dragi brat
1888
1949
MATBJA HITI
Zatisnil je svoje mile oči po dolgi in mučni bolezni dne 3. februarja 1949. Pogreb se je vršil dne 7. februarja iz August F. Svetkovih prostorov v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen 14. februarja 1888 leta v vasi Hudi vrh, fara Bloke na Notranjskem.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem onim prijateljem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljenega pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo v dneh britkosti. Našo najlepšo zahvalo izrekamo sledečim:
Mr. in Mrs. Joseph Hiti in družini, Mr. in Mrs. Joseph Mišic in hčerki, Mr. in Mrs. P. M. Bell, Mr. in Mrs. Frank Samson, Gowanda, N. Y., Mr. in Mrs. Anton Arko in sinu, Mr. in Mrs. Joseph Prahin st., Mr. in Mrs. Joseph Prahin ml., Mr. in Mrs. Paul Sarich, Mr. in Mrs. John Vičič st., Mr. in Mrs. Anton Mihelčič in družini, Mr. in Mrs. Anton Tekalec, Mr. in Mrs. Stanley Vessel in družini, Mr. in Mrs. John Bartol, Mr. in Mrs. R. Adams, Mr. in Mrs. Anton Strumble in družini, Mr. in Mrs. John Npsan, Mr. in Mrs. John Hostnik, Mr. in Mrs. Frank Line ml., Mr. in Mrs. Anthony Line, Mr. in Mrs. William Koss, Mr. in Mrs. John Perpar in sinu, Mr. in Mrs. Joseph Zakrajšek St., Mr. in Mrs. Joseph Zakrajšek ml., Mr. in Mrs. Bill Zimmerman in družini, društvu "Slovenec" št. 1 SDZ in sosedom, ter Mr. in Mrs. Louis Barbish.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Zahvalo naj sprejmejo: Mr. in Mrs. Joseph Hiti. Mr. in Mrs. Joseph Misič. Mrs. Mary Line, Mr. in Mrs. Anton Grže. Mr. in Mrs. J. Gregorinčič in hčerka. Mr. in Mrs. Joseph Zakrajšek si., Mr. in Mrs. Frank Jesensek, Mr. in Mrs. John Hitti, Grovewood Ave., Mr. in Mrs. Jaeob Jane, Mr. in Mrs. Matt Pakish, Mr. in Mrs. Henry Laurich, Mr. in Mrs. Joseph Sernel, Mrs. Ann Prosek, Mr. in Mrs. Frank Samson, Gowan-da, N. Y., Mr. in Mrs. Jack Turk. Mr. in Mrs. Rudolph Brundula in družina, Mr. in Mrs. Joseph Kurent, Mr. in Mrs. Joseph Marzlikar, Mrs. Cecelia Young, Mr. in Mrs. DeRenzo, Mr. in Mrs. J. Fajdiga. Mr. in Mrs. Frank Kousča, Mr. in Mrs. Medved. Mr. in Mrs. J. Levstik. Mrs. Anna Levstik. Mr. in Mrs. Anthony Pire, Mr. in Mrs. Pieman. Mr. in Mrs. A. Cieigoi, Mr. in Mrs. Mike Yapel, Mr. in Mrs. Louis Krainc, Mrs. Albert, Mrs. E. Snyder, Mr. in Mrs. Germ, Mr. in Mrs. Smith, Mr. in Mrs. A. White, Mr. in Mrs. F. Mahnich. Mrs. Dusa. Mrs. Sluga, Mr. in Mrs. Mollie Trebee. Mr. in Mrs. Frank Komin. Mr. John Gor jane, Mrs. Alice Brett, Mr. in Mrs. Joei Tomšič, Mr. Anton Kresel, Mr. in Mrs. Louis Oswald, Mr. Anton Pakish, Mr. in Mrs. Ed. Prišel. Mr. in Mrs. Jennie Novak. Mrs. Mary Misič in družina. Mr. in Mrs. John Zgonc. Mrs. Frank Laseh St., Mr. in Mrs. F. Zaller, Grovewood Ave., Mr. in Mrs. Anton Aucin. Mr. in Mrs. John Misič. Barberton, O., Mr. in Mrs. Geo. Veloski, Mr. in Mrs. Andy Tekavee, Mrs. Margaret Haffner, Mr. Frank Bitanee st., Mr. in Mrs. Tony Gruden, E. 170 St.
Hyala vsem, ki so darovali v dobrodelne namene in sieer: Mr. in Mrs. Walter Kovič, Mr. in Mrs. Anton Mrak, Mr. in Mrs. Louis Lemuth, Mr. Anton Petrieh ter Mr. Frank Mahne.
l^ašo globoko zahvalo izrekamo vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu, in sicer: Mr. Joseph Zakrajšek ml., Mr. Paul Sarich. Mr. Anton Mihelčič, Miss Agnes Laseh. Mr. Louis Nosan.	y
Hvala vsem, ki so ga prišli kropit in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru ier vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Naj bo izrečena zahvala Mr. August F. Svetku za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala čst. g. Rev. Cimpermanu za tolažbo v bolezni in podelitev sv. zakramentov za umirajoče, za molitve v pogrebnih prostorih in opravljene cerkvene obrede. Hvala pogrebcem, sobratom od društva Slovenec št. 1 SDZ, ki so nosili krsto, in sicer sledečim: Mr. Frank Miklauz. Mr. Michael Jalovec. Mr. Joseph Brodnik. Mr. John Vegelj, Mr. John Rogel in Mr. John Hren.
Najlepša hvala tudi podpredsedniku društva. Mr. John Jalovcu za lep poslovilen govor ob odprti krsti, ier društvu Slovenec št. 1 SDZ, ki je dalo avto na razpolago pri pogrebu.
Prav posebna zahvala naj bo izrečena našim dobrim prijateljem in, sosedom Mr. in Mrs. Anion Arko, Mr. in Mrs. Joseph Hiti, Mr. in Mrs. John Vičič, Mr. in Mrs. Joseph Prahin, Mr. in. Mrs. John. Bartol ter vsem drugim za pomoč in tolažbo v bolezni in smrti. Hvala tudi vsem, ki so poslali pismeno izraze sožalja ter Mrs. Mary Mihelčič in Mrs. Urška Tekalec, ki ste se trudile in pobirale pri sosedih za venec.
Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, ki je na ta ali oni način, prispeval, prosimo oproščen j a in naj isto sprejme našo najlepšo zahvalo.
Končana je Tvoja pot življenja, ljubljeni in nepozabni soprog ier brat. Odšel si ija, kjer ni ne solz in ne trpljenja, tja. kjer vlada večni mir. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v naših srcih dokler bodo utripala.
Spavaj mirno—snivaj sladko!
Žalujoči ostali: FRANCES, soproga; JOSEPH HITL brat; ANGELA MISICH, sestra; v stari domovini zapušča brata JANEZA in sestri FRANCKO in IVANKO.
Cleveland-Collinwood, Ohio, dne 1. marca 1949.
/